Žov1GSeCdNAj ^ S -Stibilj Šajn: »čeprav se ^2 kolonije po oblikovnem, vsebinskem in slogovnem pogledu povsem razlikujejo, imajo skupno to, da pomagajo otrokom starsev, ki so izgubili 1 Umetnik, jih sicer ne poznaj^™ pa njihovo stisko m se s svojimi deli sklanjajo k njim.« Program v polni križni dvorani dvorca Zemono so obogatili ne^it Janez Medvešek, glasbena - Pesem tisočerih zvonov in r, uPlnl) lec Jože Bartol]. n P^ezova' T^e tedaj so tematiko kolonije naslo-f vvili z 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh', četrtim stavkom molitve Oče naš. O simbolnem pomenu kruha v liturgiji, zastopanosti v Svetem pismu, predvsem pa v številnih slovenskih pregovorih, je na Zemonu razpredal tudi slavnostni govornik, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Izkupiček od prodanih del bo namreč namenjen otrokom, katerih starši so izgubili zaposlitev. In končal: »Ob vsakdanjem pehanju za ljubi kruhek ne pozabite še na 'skorjico duhovnega kruha!« Ravnatelj škofijske karitas Matej Kobal se je spraševal, če obisk glasbene šole ali tečaja angleščine morebiti ni celo potica, toda ko gre za otroke, dilema ni več pomembna: »Danes lahko razvijejo svoje talente, čez deset let bo prepozno!« Jožica Ličen, prostovoljka in vodi- teljica projekta Umetniki za karitas, je zbrala podatke o likovnih delih: na ef Europa Donna tudi v Jk • | >/■ V'« • Ajdovščini Ajdovščina, 20. novembra - Klub ajdovskih študentov se je v znak podpore in želje po oz nju na področju zdravja žensk odločil, da tudi v Ajdovščino povabi organizacijo Europa D eSC poskuša opozarjati na eno izmed najpogostejših bolezni pri ženskah - raku dojk. Prav z00^ \ odkrivanje le te, torej preventiva, lahko rešuje življenja. 9 c*nl EUROPA DONNA The Europcan Breast Cancer Coalition O lovensko združenje za boj proti k3raku dojk Europa Donna je samostojna, neodvisna in neprofitna organizacija civilne družbe, katere temelji cilj je vsem ženskam zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni, takojšnje učinkovito zdravljenje in uspešno rehabilitacijo. Za podporo pri dosegu cilja se je odločil tudi klub KAŠ, ki je v petek 20. novembra v svojih prostorih gostil predsednico Europe Donne Mojco Senčar.Ta je predstavila delo organizacije, poudarila pomembnost zgodnjega odrivanja bolezni, predvsem pa tudi pomembnost preventivnih pregledov. V Evropi je na leto odkritih približno 430.000 novih primerov raka dojk. Od tega naj bi jih bilo 10 do 16 odstotkov posledica preslabe telesne aktivnosti. K nastanku raka dojk pa poleg telesne neaktivnosti in prekomerne telesne teže vplivajo tudi drugi dejavniki, ki so povezani z našim načinom življenja. Na tveganje za nastanek raka dojk pri ženskah lahko vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola, zgodnja menstruacija in pozna menopavza. Vsi tisti, ki želijo tudi sami opozoriti na problematiko in s tem sporočiti, da jim ni vseeno, lahko svojim prijateljicam in prijateljem ter družinskim članom preko spletne strani www. breasthealthday.org, pošljejo elektronsko kartico, ki je del kampanje ob Dnevu zdravih dojk, ki jo je pripra- vila Evropska zveza Euror>a r-. Preventiva je zdravje! P D°nn' Polona Kruši1 dogodki Tisoči po Vrtovčevih poteh V nedeHsk.ern jutru je značilen zvok pohodnih palic odzvanjal daleč naokrog in se iz minute v mi-j oci Ustij proti mostu čez Vipavo v Dolenjah so neprestano izvirale nove skupine P0-l i-111 °Vokler se n'so združile v eno samo neprekinjeno reko tistih, ki niso želeli zamuditi najbo | množičnega pohoda daleč naokrog. Že 9. pohod po Vrtovčevih poteh je privabil vsaj toliko ljubite jev oje kot lani, po parkiranih avtomobilih bi lahko sodili, da jih je bilo še več, vsaj 6 tisoč. 'TJrvi pohodniki so se pognali nav-1 kreber proti Planini že ob sedmih, največ pa se jih je na pot podalo med osmo in deveto uro, še posebno, ko so se s številnimi avtobusi pripeljali obiskovalci z bolj oddaljenih predelov Slovenije. Marta iz Celja je že po vremenski napovedi vedela, da bo jasno vreme na Štajerskem presenetljivo zamenjala za čemerno oblačnost na Vipavskem: »Običajno je obratno, toda ^5 ne dg . |etos sem na pohodu že sednii{) pridemo v skupini, vendar seffledpotjo ne držimo skupaj - raje se pogovarjamo z drugimi udeleženci- Vsak si hitrost pohoda prilagaja po svojih potrebah.« Res, nekateri pač obletijo teh 18 km v dobrih dveh urah in pol, drugi si vzamejo čas za pogovor in postojijo ob stojnicah in drugih znamenitostih, tretji tudi krepko prekoračijo predvidenih pet ur hoje, kot recimo Nada iz Spodnje Idrije: »Če bi se ustavili pri vseh stojnicah, ne vem, kako bi prišli do konca ... Prvič sem na pohodu. Razen tistega vzpona na Planino, kjer je bila steza zaradi tisočev pred nami že precej spolzka, pohod ni zahteven. To se vidi tudi po udeležencih - v glavnem je tu srednja in starejša generacija, pogrešam mlade.« Tokrat so organizatorji obrnili smer pohoda, tako da so se pohodniki z Ustji najprej povzpeli na Planino. Med potjo so si lahko ogledali manj poznano cerkvico sv. Marjete, v domu krajevne skupnosti na Planini pa so se množici s priložnostno razstavo intarzij, rezbarij, slik, pirografij in gobelinov predstavili domači likovni ustvarjalci Darko Poženel, Adrijana Mikuš, Sara Marc, Dušan Terbižan in Helena Božič Poženel (na fotografiji Darka Poženela). Čez Ostri vrh so nato nadaljevali mimo Jakulinov in rojstne hiše Matije Vertovča do Šmarji, kjer je bil osrednji postanek z mašo v tamkajšnji cerkvi in kulturnim programom pred spomenikom Matiji Vertovcu. Z Vrtove sledi še spust proti Tevčam (tokrat prvič po asfaltirani cesti), nato do mosta čez Vipavo v Uhanjah ter čez Ustje na izhodišče, kjer se je pri mogočnem hrastu razplamtela veselica. Startnine na Vrtovčevem pohodu ni, kljub temu pa je brezplačno na voljo dovolj toplega čaja, pa še koščka peciva ali česa drugega. Vsekakor gre za velik organizacijski zalogaj: »V organizacijo pohoda je vključenih najmanj sto ljudi, tako iz našega društva kot tudi fz ob trasi ležečih vasi,« je po-ved.ala Sanda Hain iz društva Matija Vertovec. »Zahvaljujem se prostovoljcem iz gasilskih društev Col, Selo, Ajdovščina in Šmarje, ki so pomagali usmerjati promet, tako da ni prišlo do zastojev. Prav tako se v imenu društva zahvaljujem gorskim reševalcem in reševalcem iz ajdovskega zdravstvenega doma, ki so bili ves čas v pripravljenosti nekje ob progi. Predvsem pa me veseli ponudba domačih pridelovalcev, ki je iz leta v leto bolj bogata in raznolika. Samo tu na izhodišču je kar 14 stojnic s ponudbo od kozjega sira do medu in celo oljčnega olja, da o vinu ne govorim.« Glede na to, da so na marsikaterem 'štantu' količinsko enake zaloge pošle prej kot lani, so ponudniki ugotavljali, daje bilo tudi pohodnikov precej več ... ali pa so, kljub recesiji, raje segli v žep. Kakorkoli, po uspešno izpeljanem devetem pohodu organizatorji že razmišljajo o novih prijemih, ki bodo obogatili jubilejni pohod ob letu osorej. Navihan Martin na Lozicah Letošnji Martin je na Lozice prispel prešerne in navihane volje. Da nam vinska kapljica 'pripelje' marsikatero sladko in veselo urico v dobri družbi, ko pozabimo na svet in prav radodarno trosimo Vesnice in modrosti', smo izvedeli že v kulturnem programu lozi-škega martinovanja. A li je 'In vino veritas' ali ni, še iz-zVkušene loziške gospodinje niso znale povedati, ali pa so 'nalašč pozabile' - v očeh je bilo opaziti 'milejši pogled' na pretekle mlade dni. »Kdo bi več vedel, ali je naš prišel domov z resnico ali z vinom!« Pa smo o resnici in vinu, kulturi in ne - kulturi pitja, ter o zgodah in nezgodah vinogradništva in vinarstva na našem koncu, povprašali 'večerno gostjo', vipavsko vinsko kraljico Niko Gregorič. Piš pravega primorskega melosa je zavel z nastopom folklorne skupine 'Borjač' iz Sežane. Ob violini in harmoniki so zaplesali stare primorske plese. Kakšno bogato dediščino imamo, in kakšna preprosta lepota se skriva v njej! Marsikateri je pomislil: »Bogve kateri ples so znali zaplesa- ti moji predniki!« Kar dobro, da nas kdaj obiščejo kraški sosedje, saj imajo vedno kakšnega kulturnega 'asa v rokavu'! Za ravnotežje razigranemu programu je zazvenela klena pesem vokalne skupine Šumljak iz Budanj. Nadaljevanje pevske tradicije je prav presenetilo, fantje so zapeli 'kot pu-šeljc'! , Da ni ostalo samo pri teoriji, so poskrbeli loziški vinogradniki in vinarji, ki so radodarno prispevali svoje vino za martinovo pokušnjo in dodali 'piko na i' sproščenemu druženju. Mladi ekipi društva Zdravljica 'kapo dol', pripravili so krasen večer! Je rekel sveti Martin, da pride tudi drugo leto! Ana Marija Lipovž o rr v. €>■ 11 n m GRADBENI INŽENIRING VIPAVA 031 / 376 - 420 www.roming.si 4 gospodarstvo 30 pokončnih let obrtništva Aidovščina, 20. novembra - V dvorani 1. slovenske vlade je potekala slovesnost ob |ubi e|U Območne obrtno - podjetniške zbornice Ajdovščina, ki danes šteje kar 990 članov. V njej so tako obrtniki, k. krepko prekašajo obletnico svoje zbornice, kot tudi obrtniki in podjetniki, ki so koma| stopili na - jo samostojno pot. svo- rV,bornica je pred tremi desetletji ^-/nastala na pobudo obrtnikov, ki so potrebovali cehovsko organizacijo za skupen nastop v odnosu do lokalnih oblasti in države. Odnos do obrtništva se je namreč pogosto spreminjal, odvisno od političnih zasukov, ki jih v teh, še posebno prelomnih letih, zares ni manjkalo. Kljub vsem težavam je zbornica obstala in opravljala funkcijo, za katero je bila ustanovljena. Kot slavnostna govornica ob jubileju zbornice je bila predvidena poslanka v državnem zboru Eva Irgl, ki pa se je zaradi bolezni slovesnosti ni mo- gla udeležiti. Je pa o pomenu obrtno - podjetniške zbornice v današnjem času uvodoma govoril njen predsednik Pater Škapin: »Svetovna gospodarska kriza, gospodarska kriza v Sloveniji, razpad plačilnega sistema, pritiski velikih gospodarskih subjektov na male obrtnike in podjetnike, opozarjajo na dejstvo, da mala podjetja nujno potrebujejo svojega zastopnika. Veliki sistemi namreč izkoriščajo nepovezanost manjših podjetij, ki nimajo ne kadrovske, ne politične moči, da bi se jim zoperstavili. Tu obrtno - podjetniška zbornica opravlja nenadome- stljivo delo.« Lep primer zastopanja svojih članov je zbornica opravila v začetku tega leta, ko se je zavzela za svoje člane, ki jim je izvajalec del na odseku hitre ceste Razdrto - Vipava dolgoval plačilo. Z enotnim nastopom so dosegli poplačilo svojih terjatev. »Zbornica pa svojih članov ne le zastopa, temveč jih informira, jim svetuje in izobražuje. Manjša podjetja nimajo dovolj kadrovskih in finančnih virov, da bi lahko vse funkcije, ki jih potrebujejo pri svojem poslovanju, zagotavljala sama. Zato nujno potrebujejo organizacijo, ki jim nudi pravno svetovanje, davčno, finančno in računovodsko svetovanje ter druge storitve,« je dejal Škapin. Trenutno deluje v okviru zbornice 14 sekcij, število članov v Obrtno - podjetniški zbornici Ajdovščina pa je največje v vsej zgodovini. Imajo namreč skoraj 990 članov. Kot veliko zaslugo za razvoj obrtništva in podjetništva si zbornica šteje vztrajnost in odločnost pri pridobivanju poslovnih prostorov v nekdanjih vojaških objektih in na območjih nekdanjega Splošnega kovinskega podjetja v Ajdovščini ter Tovarne poljedelskega orodja v Batujah. Z novo stavbo v Ajdovščini pa je zbornica pridobila tudi ustrezne prostore za svoje strokovno delo in ki so prerasli v pravo središče obrti, z lastnim informacijskim sistemom. Trenutno skuša Obrtno - podjetniška zbornica, v sodelovanju z občinama, zagotoviti nove prostore za širitev obstoječih podjetij ter prihod in ustanovitev novih (cone VI, V2 in V3 v Vipavi, cono v Gojačah, Pod letališčem, Mirce, itd). Že od leta 1996 z občinama subvencionira obrestno mero pri naložbenih kreditih. Tako je bilo od leta 2003 preko zbornice odobrenih kar 172 kreditov v skupni vrednosti 10,5 milijona evrov, vrednost naložb, financiranih iz teh kreditov, pa je presegla 41 milijonov evrov. Morda pa še največ šteje spoznanje, ki se je počasi, toda vztrajno krepilo skozi vsa tri desetletja delovanja zbornice, daje zasebništvo ob velikih pod- 'C s ■lahirtirinini^ Megane že za 12.900 EUR Megane Grandtour že za 13.700 EUR Scenicžeza 14.400 EUR 1 Slike so simbolične. ‘Akcijske cene veljajo do 31.12.2009. r PE Tolmin, 05/388 47 00 PE Postojna, 05/1 PE Ajdovščina, 05/364 33 02 www.trgoabc.si , h. ■ nPE Koper, 05/663 61 17 |rarQ AIm, pe Nova Gorica’05/335 44 00 PE Post°jna’05/721 28 28 RENAULT jetjih in tovarnah več kot potrebno. Zgodovina gospodarstva v Vipavski dolini je namreč z izmeničnimi vzponi in padci precej razburkana, močni igralci so prihajali in odhajali. “In čeprav je svetovno gospodarstvo trenutno na kolenih, ostaja drža Območne obrtno - podjetniške zbornice Ajdovščina pokončna!” Po običaju so podelili jubilejne plakete obrtnikom in podjetnikom, ki s svojo dejavnostjo obhajajo okrogle obletnice. Tako so se najprej na odru predstavili desetletniki, za njimi 20 -letniki (nekaterih sicer ni bilo): Primož Bone - avtokleparstvo, Marjan Bratina - elektroinstalaterstvo,Vasilij Brecelj - keramičarstvo, Justin Čermelj - zidarstvo, Viktor Čermelj - kovinarstvo, Ivan Čuk - avtoelek-trika, Severin Furlan - elektroinstalaterstvo, Ivan Rehar - gozdarstvo, Ivan Kobal - prevozništvo, Jožef Kopačin - slikopleskarstvo, Marko Koruza -vulkanizerstvo, Jožka Kravos - trgovina, Darko Lokar- turistična agencija, Mileva Makovec - trgovina, Hasan Panxha - zidarstvo, Nadja Petrič - frizerstvo, Simon Rodman - frizerstvo, Valter Šapla - ključavničarstvo, Aleš Štrancar - vulkanizerstvo, Stojan Velikonja -.zidarstvo, Srečko Vidrih - stavbno kleparstvo. Sočasno z ustanovitvijo zbornice so s svojo dejavnostjo začeli štirje: Danilo Koren - trgovina, Danilo Žvokelj (Mikrovit d.o.o.) - izdelava vijakov in kovic, Vojko Pipan - prevozništvo in Tomislav Gomizelj, prevozništvo, ki pa ga na podelitev zaradi bolezni ni bilo. Kar 40 let pa se z obrtjo ukvarjata Peter Pavel Štor - gostinstvo in Zdravko Štrancar - avtomehanika. Za aktivno delovanje v različnih organih zbornice, pri vodenju sekcij ali pri promociji deficitarnih poklicev je predsednik zbornice Peter Škapin podelil zaslužnim obrtnikom tudi priznanja. Prejeli so jih Janko Bačar, Florjan Bajc, Milena Ličen, Danilo Nemec, Primož Novak, Bogdan Semenič, Marija Stibilj in Ljubo Žgavc. Delo ajdovske zbornice in njenih posameznikov pa ni ostalo nezapa-ženo niti na državnem nivoju in tako je podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek ajdovski zbornici podelil bronasti pečat »za številne uspehe na področju obrti in malega gospodarstva. Sodelovanje z Območno obrtno - podjetniško zbornico Ajdovščina si Obrtna zbornica Slovenije obeta tudi v prihodnje « j6 še dodal. Bronaste ključe državne cehovske ustanove pa so ‘za dolgoletno uspešno delo na področju obrti’ n jeli Peter Škapin, Ivo Boscarol Peter Batič, Marija Stibilj in oba Župana občin, kjer zbornica deluje, Maria« Poljšak in Ivan Princes. Visoki jubileji pa so priložnost tudi za podelitev priznanj častnim članom zbornice. Podpredsednik skupščine ajdovske zbornice Janko Bačar jih ‘ podelil predsednikom, ki so bili ^ čelu zbornice od ustanovitve do dT nes. Jurij Lulik je predsedoval v nh dobju 1979 -1983, Ivo Boscarol (1987- 1990), Janez Kete (1990 - 199/ Pavel Štor (1994 - 2002) te Škapin (2002 - 2010). Branko 5 je predsedoval zbornici od le do leta 1987, pa je žal že pokoj V kulturnem programu sc lovali gojenci glasbene šole Vodopivec iz Ajdovščine, , pevski zbor Plejade in fantovs ia iviaieja oesen, celotno slov je s svojim humorjem začinil Kobal kot vodoinštalater Jošl KAMNOSEŠTVO BELE Kopriva 40d 6221 Dutovlje x obdelava kamna * x vsak dan od 8. do 16. ure ali po dogovoru X tel: 05 764 21 46 gsm: 03! 330 203 gospodarstvo Donacija ob jubileju družbe Lozej Družba Lozej d.o.o. iz Ajdovščine se je ob 15 - letnici obstoja preimenovala v Inštitut za varnost bzej. Praznuje prav danes, na srečanju s svojimi poslovnimi partnerji. Tnštitut za varnost Lozej se ukvar-Ija s širokim področjem varnosti Pri delu, s požarnim varstvom in varstvom okolja. Podjetjem oziroma delodajalcem iz ajdovske in drugih Primorskih občin svetuje pri urejanju varnostnih ukrepov ter največkrat opravi tudi kontrolo stanja, izdeluje tokovne podlage za oceno tveganja, Pregleduje delovno opremo, opravijo meritve delovnega okolja ... S ^^vaujem požarnega varstva ter sličnih presej vplivov na okolje so-‘%’ofudi pri večjih objektih širom Slovenije. frvi začetki segajo v leto 1994, ko 'e je Marijan Lozej, tedaj varnostni rnženir v Tekstini, odločil, da gre na sv°je. Z majhno spodbudo Zavoda za Zaposlovanje in veliko optimizma je st°pil na samostojno pot. Niti sam ni Vedel kaj ga čaka. Vedel je le to, da se z vztrajnim delom nekam pride. Zagnanost in dobre delovne navade so kmalu obrodile sadove. Z najemom poslovnih prostorov v obrtni coni Gmajna je lahko razširil dejavnost. V Podjetju se mu je pridružila še žena ^ada, ki ves čas skrbi za finance in računovodstvo. Danes je v družbi zaposlenih 21 delavcev.- Povečan obseg delaje narekoval tudi odpiranje novih 'oslovalnic v Idriji, Sežani in nazadnje v Logatcu. Storitve izvajajo pretežno na terenu ri naročnikih, precej pa je tudi dela v »sarni, saj je potrebno vse te podatke strokovno obdelati (zapisniki, poročila, potrdila, elaborati, načrti, razni izračuni, ugotavljanje skladnosti s predpisi). Pri Lozeju se vrstijo tudi usposabljanja in preverjanja usposobljenosti - lahko je skupinsko ali individualno, v predavalnicah, za delovna mesta s 9001/2000, v letu 2005 pa še akreditacijo za meritve hrupa v okolju. Ažurno vodenje evidenc s področja varnosti in zdravja pri delu omogoča poseben računalniški program, ki so ga v Inštitutu razvili z lastnim znanjem. »Zakonodaja s področja varstva pri delu in vseh dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, se nenehno spreminja, zato se moramo tudi sami vseskozi usposabljati,« pravi ustanovitelj in direktor družbe Marijan Lozej. »Podjetje tako financira pridobivanje dodatnih stopenj izobrazbe naših zaposlenih. Tudi državnih pooblastil za opravljanje vseh teh storitev ni ravno lahko pridobiti. Zato ima vsak strokovni delavec vsaj dva osnovna strokovna izpita, posamezni specialisti pa tudi tri ali štiri,« dodaja Lozej. »Kako bomo proslavili jubilej? Po eni strani s srečanjem s poslovnimi partnerji, na katerem bomo ajdovski organizaciji Rdečega križa donirali 5.000 evrov za pomoč mladim družinam, katerih starši so izgubili službo. povečano stopnjo nevarnosti pa obvezno na delovnem mestu samem. Usposabljajo tudi viličariste, dvigali-ste in strojnike težke gradbene mehanizacije. Področje njihovega delaje torej zelo obširno. V podjetju prisegajo na kakovost storitev. Že leta 2002 so pridobili certifikat kakovosti po standardu ISO po drugi strani pa z novo preobleko - s preimenovanjem družbe v Inštitut za varnost Lozej in spremenjeno grafično podobo. Ob jubileju je čas tudi za večjo prepoznavnost naših bogatih izkušenj na tem dokaj specifičnem področju,« ugotavlja Marijan Lozej. Naj bo to popotnica k novim jubilejem družbe. E. Pelicon Pokušina na Erzelju Erzelj, 21. novembra - V okviru cikla prireditev Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem, ki jih organizira razvojna agencija Rod iz Ajdovščine, je bilo na Erzelju predavanje na temo Kaj nam prinaša vinski letnik 20091. Predavala je Tamara Rusjan, specialistka za vinarstvo na KGZ Nova Gorica. Najprej je postregla s podatki o kakovosti grozdja, ki so jih na zavodu zbirali že od sredine avgusta, ko je bilo še na trtah. Predstavila je zorenje grozdja po sortah, vse do takrat, ko je nastal mošt, in sedaj, po martinovem, že pravo mlado vino. Posebno pa je vinarje zanimal del predavanja, ko je predstavila vse najbolj značilne bolezni vin ter načine, kako jih odpraviti. Domači predelovalci grozdja so prinesli številne vzorce letošnjih vin, ki so jih pod strokovnim vodenjem enologinje Tamare nato tudi pokušali. Kjer so bile pri vinu zaznane nepravilnosti, je Rusjanova svetova- Za užitke s pravim oprijemom Franko Fabjan, 46, ki dela kot mizar in tapetnik v Šempasu, se je odločil za popoldansko obrt. V pritličju stanovanjske hiše v Ajdovščini, na ulici Vena Pilona 18 si je uredil delavnico, v kateri bo servisiral smuči, snežne deske in kolesa. Franko, kako spraviš lanskoletne smuči v red? Najprej jih očistim, morebitne raze na drsalni površini zapolnim z vročo plastiko. Robnike pobrusim, nazadnje z diamantno pilo. Robnike karving smuči se brusi drugače, kot klasične, njihov rob je za dve stopinji bolj zaprt k nogi smučarja. Nadalje s kamnitim brusom zbrusim celotno drsno površino, vse zato, da bi se maža bolje oprijela površine. Maže so različne in jih izbiramo glede na pričakovano temperaturo zraka na smučišču. Vosek na likalniku stopim in nanesem na smuči. Zatem jih z vročim likalnikom 'zapeglanT. Na likalnik pred tem pritrdim papir za peko, da ne bi likalnik topil tudi plastike. Smuči očistim ter preverim avtomate. Nastavim jih po želji stranke.' Znaš tudi zmontirati avtomate na nove smuči ? Vsekakor. Tudi na snežne deske, kar je malo težje, saj moram najprej ugotoviti, v katerem položaju nosi deskar svoj korak, kar pomeni, da moram ugotoviti, ali deskar skoči na vzporedna stopala ali pa pristane z razprtimi. Tudi je pomembno vedeti, na katero nogo deskar najprej pade, če ga nekdo sune s hrbta. Tista noga (avtomat za čevelj) gre tudi na deski malce naprej, ipd. Zanimivo. Pri nastavitvah koles pridejo v poštev druge 'finte' ... Drži, ampak morate vprašati sina Andreja, ki mi bo pomagal in kije dve leti že servisiral kolesa na Goriškem. Sedaj dela v vulkanizerstvu, ampak med 17.00 in 20.00 uro ima .čas in mi bo priskočil na pomoč. Nabavili smo potrebno orodje, delali bomo tudi ob sobotah dopoldne. Dodajmo, da je Fabo, razen veselja, ujel tudi pravi recept za recesijske čase. Vso srečo!! mt Urnik: MANKO FABJAN 8»p« pon. - pet. Od IS.OO do 20.00 SERVIS KOLES IN SMUČI soboto od 8,00 do 12.00 Mtek-pravi oprihMtt! Te,*tem 040 218 393 * " 041 649 57S Fronto Fabjan s.p. 5270 Ajdo' ■■ a. V X Ulica Vdiftti Pilona 18 % % 'v, p ' \ ^ Ate*. Uš- % la, kako vino pozdraviti in negovati naprej. Pokušina je potekala v prijetnem vzdušju, saj je bil interes vseh pridelovalcev vin, da se o posameznih problemih pridobi čim več strokovnih nasvetov. Zaključna misel predavateljice je bila ugotovitev, da je letošnji vinski letnik kakovosten in pohvalila vinarje za dobrO delo. Tudi erzeljski vinarji so bili z dogodkom zadovoljni in se dogovorili za podobno prakso tudi v prihodnjem letu. Zorka S. Boža Bolčina, direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Pod pojmom resnici. Danasnia ju ^ diplome. Vseh programov, ki jih trenutno izvajajo, je skorajda preveč, da bi jih naštevali, čeprav jih direktorica Boža B0|čina ^ pogovorom^kcu^stresa^z^rokava. Skoraj ni izobraževalnega področja, ki se ga Ljudska univerza Ajdovščina tako ali drugače ne bi dotaknila. ^^eprav je v pol stoletja delova-V_/nja Ljudske univerze najbrž ogromno prelomnic in zanimivih dogajanj, povezanih s političnimi in statutarnimi spremembami in predvsem zasukih v sistemih izobraževanja, pa nas zanima trenuten položaj vaše ustanove. Predvsem je zadnje obdobje naklonjeno izobraževanju odraslih, toda hkrati je na trgu tudi večja konkurenca. Samo osnovno šolo za odrasle pokrije država, ostalo ni sistemsko urejeno in moramo svoj obstoj iz dneva v dan potrjevati na trgu. Iščemo možnosti, da pripeljemo v Ajdovščino zanimive programe. No, tudi občina nam nekaj primakne iz proračuna, večino pa si moramo zagotoviti sami. Pomembno se mi zdi, da lahko zagotovimo zaposlitev in delo sedaj že kar velikemu kolektivu. In seveda s tem istočasno pridobimo nekatere brezplačne možnosti za učenje in izobraževanje ljudi v našem okolju. Danes so računalniki samoumevno orodje, pred 50 leti še televizije ni bilo. Pa kljub vsemu kratek skok v zgodovino, bolj v primerjavo med izobraževanjem odraslih nekoč in danes. O zgodovini Ljudske univerze Ajdovščina bolj podrobno govori bogat zbornik, ki smo ga izdali ob jubileju in ki obenem pomeni zahvalo vsem, ki so v preteklosti oblikovali našo ustanovo. Morda bi iz njega povzela, da so prvi zametki naše univerze nastali že kmalu po osvoboditvi, ko je bila Ajdovščina središče cone B in je bilo treba izobraževati tako delavce kot različne funkcionarje, ki so prihajali v mesto. Bila je tudi med prvimi, ki je shodila leta 59, ko so takšne ustanove odpirali praktično po vseh večjih krajih v Sloveniji, mislim, da jih je bilo okrog 60. Ljudske univerze so nastale po zgledu starejšega skandinavskega modela ljudskih visokih šol po Evropi, ki naj bi širile splošno izobrazbo, znanje in kulturo ljudi. Res je, tedaj ni bilo televizije, mediji so bili redki, zato so bila izredno priljubljena in obiskana različna predavanja, tako v mestu kot po vaseh. Ajdovska kinodvorana je bila vsak ponedeljek nabito polna, ocenjujejo, da seje teh predavanj v enem letu obiskalo kar 10 tisoč ljudi! Potem so bili v modi tečaji, nato pa izobraževanje za poklice, za razvijajočo se industrijo, zato se je imenovala delavska univerza. Pod vodstvom prof. Novakove je bila med najboljšimi v Sloveniji! Skratka, izobraževalne vsebine so se spreminjale glede na čas in potrebe, kar se dogaja še danes, a vedno je bila v ospredju želja po boljši splošni izobraženosti ter večjih možnosti za učenje in izobraževanje. Nekoliko nenavadno je, da domujete v športnem centru na Policah? Ja, to je posledica ene od radikalnih statusnih sprememb v preteklosti, natančneje iz leta 1991, ko je občina kot ustanoviteljica združila, menda zaradi racionalizacije, pod isto streho vse ustanove - špottni center, Pilonovo galerijo, knjižnico in Ljudsko univerzo. Ne samo, da je univerza izgubila samostojnost, tudi prostore je morala zapustiti. Pisarne za strokovno delo imamo v športnem centru nekako urejene, premoremo tudi računalniško učilnico, ki je le redko prazna, ob izvajanju številnih drugih programov pa moramo gostovati, torej najemati učilnice. Zato tudi iščemo takšne oblike, ki temeljijo na e - učenju, ki torej niso vezane na prostor. Razvoj računalništva oziroma informacijskih tehnologij nam gre torej na roko. Sploh je e - učenje, tudi zaradi pogostih in hitrih sprememb v gospodarski, politični in družbeni sferi, ena najuspešnejših sodobnih oblik izobraževanja. Kako se izobraževanje 'počuti' na trgu? Po eni strani morajo biti programi privlačni, prilagajati se je treba spremembam, se pravočasno odzivati na potrebe 'trga1, po drugi strani pa se je treba temeljito pripraviti na razpise tako domače, kot evropske. Do denarja iz evropskih skladov ni lahko priti, saj pri njih velja drugačna logika - prav vse je treba do potankosti izpeljati vnaprej, da morda dobiš zatem sredstva. Kot že uvodoma rečeno, skozi ljudsko univerzo pridejo lahko odrasli do formalnih stopenj izobrazbe, na drugi strani pa gojite tudi veliko neformalnih oblik izobraževanja. Če grem po vrsti oziroma stopnjah, izvajamo poleg osnovne šole za odrasle še javno veljavne programe poklicnega izobraževanja (za administratorje, trgovce, gastronomske in hotelske storitve), pa denimo srednješolsko izobraževanje za ekonomske tehnike in še nekaj drugih, sodelujemo tudi s Šolskim centrom Novo mesto, ki v Ajdovščini izvaja višješolski študij strojništva. Že več kot desetletje pa sodelujemo z Univerzo v Mariboru in Fakulteto za organizacijske vede Kranj, ki v našem študijskem središču tudi v šolskem letu 2009/2010 razpisuje podiplomski bolonjski magistrski študij informacijskih sistemov. Pri nas je torej zajeto izobraževanje skoraj na vseh stopnjah izobraževanja za pridobitev izobrazbe. Ne hodite s tem v zelje univerzam? Najlažje vam odgovorim s primerom iz leta 1997/98, ko smo vpeljali izredni študij managementa. Nanj se je tedaj vpisalo 130 odraslih, ki sicer verjetno nikoli ne bi videli fakultete. Kako se kriza in s tem izguba delovnih mest kaže pri vašem delu? Saj pravim, daje čas, žal tudi zaradi krize, ugoden za izobraževanje odraslih. Ogromno sodelujemo z zavodom za zaposlovanje. Uspešni smo bili na razpisu za motivacijske delavnice Druga možnost za tiste, ki so izgubili službo. Ti si seveda prizadevajo za nova znanja, ki bi jim povečala možnosti zaposlitve pri novih delodajalcih. To so znanja tujih jezikov, računalništva ... Smo ECDL izpitni center, zato lahko izvajamo priprave in izpite za pridobitev Evropskega računalniškega spričevala. Program Računalniška pismenost za odrasle traja 60 ur, večinoma v skupinski obliki, delno pa tudi z individualnim delom ali s pomočjo organiziranega samostojnega učenja. Udeleženci po zaključku pridobijo javno veljavno listino. Ne poučujemo samo tujih jezikov, pač pa tujce učimo slovenščine. Tudi tu smo bili uspešni na razpisu in programe slovenščine izvajamo za celo regijo. Smo pooblaščeni izpitni center Filozofske fakultete za izpite iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Kaj pa neformalne oblike učenja? Teh je res veliko. Ponujamo številne oblike, ki so namenjene različnim potrebam in željam udeležencev, za večjo zaposljivost in usposobljenost za delo, pa tudi za osebne potrebe in prosti čas, od tečaja digitalne fotografije, preko oblikovanja gline, do orientalskega plesa ... V to kategorijo bi uvrstila tudi študijske krožke, s katerimi se ljudi še dodatno animira za določeno dejavnost, čeprav lahko rečem, da je na našem koncu veliko društev, ki tudi sicer dobro delajo. Bili smo nosilci regijskega Centra vseživljenjskega učenja VITA, v okviru katerega smo v preteklih letih vzpostavili številne Točke vseživljenjskega učenja v regiji in vzpostavili spletni portal za e učenje. Na njih ponujamo širšemu lokalnemu prebivalstvu možnost brezplačnega dostopa do organiziranega samostojnega učenja ter svetovanja. Izvajamo javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost, Veliko jih jd, financirata pa jih Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. 'Beremo in pišemo skupaj' je namenjen staršem z največ 10 leti šolanja, katerih otroci obiskujejo prvo triletje devetletke. Starši ob tem spoznavajo metode motiviranja otrok za učenje, hkrati pa bogatijo svoje lastno znanje. Starši si obenem bogatijo znanje, ki jim pomaga pri reševanju vsakodnevnih problemov. 'Moj korak' pomaga osebam s posebnimi potrebami, da se lažje spopadajo z zahtevami sedanjega časa. Z 'Izzivi podeželja' želimo izkoristiti priložnosti, ki jih nudi podeželje ... Pri tem sodelujemo z različnimi ustanovami. . Kakšno izobrazbo oziroma znanja pa morajo imeti vaši zaposleni, glede na tako razvejano dejavnost? Praktično vsi smo organizatorji izobraževanja. Smo dobra skupina, deset zaposlenih z visoko izobrazbo nas je trenutno, od teh nekateri za določen čas, za delo na projektu. Seveda pa naš kolektiv predstavljajo tudi številni zunanji sodelavci, naši učitelji. Odprtost, fleksibilnost, sta potrebni lastnosti, in seveda nagnjenje k učenju sebe in drugih. Naše delo očitno cenijo tudi navzven, saj smo nosilci znaka kakovosti in prejemniki petomajskega priznanja. Naš program PUM je dobil tudi pri- Ministrstvo za šolstvo in šport S kom pa ne sodelujete?^ Smo odprta ustanova, sodeluje.# številnimi partnerji, tako v lniW' okolju, kot tudi širše. Izobraževal odraslih je vse bolj povezano z vs*1 je part# generacijami. Pomembno sko sodelovanje vseh, ki so^ko# vključen, v učenje m izobraževal1 To je koncept vseživljenjskega uče^ No, še veliko je dejavnosti v k# “h sodelujemo kot partnerii bi še mednarodni projekt Tand^ GO. Gre za medgeneracijsko so# med miadimi in starejšimi od# mi. Starejši pridobijo komunikacij? spretnosti, mladi udeleženci gatijo svoje znanje zgodovin? .n' poskusijo v vlogi učitelja Smo tudi nosilci evropsk Jj ta modela Partnerstva, ki zašle# dostopnost do izobraževanja v lok n.h okoljih m ki, zanimivo nos. # Za učenje m nikoli prepozno Ja res, naših dejavnosti' k zmanjka ... Že drugi mandat v_^ J vas pozna znanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke. Veseli smo uspehov naših udeležencev, ko zaključijo šolanje ali program. Ponosni smo tudi na naše štiri zlate maturante, kar potrjuje, da imamo dobre izobraževalne programe in kakovostno izvedbo. Večkrat se sliši za PUM. Kaj bi to bilo? PUM, projektno učenje za mlade, je sicer neformalen, toda javno veljaven izobraževalni program. Namenjen je mladim med 15. in 25. letom, ki so predčasno opustili redno šolanje in niso redno zaposleni. Omogočamo jim, poleg druženja in učenja, da lahko vsak zase razvija svoje spretnosti, pridobiva delovne navade. Z njimi iščemo primerno zaposlitev, še pomembneje je pa, da uspešno zaključijo prekinjeno šolanje. Program poteka čez celo šolsko leto, sofinancirata pa ga Evropski socialni sklad in osebno? tudi d,. Ana Kranjc, Ajdov^n/ andragogiko še bolj približaja P imam svoje delo. Hobiji? Na'b L zanje morala vzeti nekaj ^ gibanje, tudi za vrt. Imam / veselja z dvema vnukinjama • f mi vnuki. k0neC’ naČrti Za §eSto ^ Ohraniti želimo sloves hišo ^ ki je odprta za vse, prepoznav#, kakovostni m pestri izobraževal/ nudbi. Se naprej želimo uresni/ ideje vseživljenjskega učenja za ^ izobraženost ljudi, da se lažje zh: mo v svetu, v katerem živimo / Edvard p/ zvonovi 7 PRAZNUJTE Z NAMI Ob 50-letnici delovanja Ljudske univerze Ajdovščina razpisujemo LITERARNI IN LIKOVNI NAGRADNI NATEČAJ »Vseživljenjsko učenje in jaz«. Navodila si lahko preberete na www.lu-ajdovscina.si. V decembru vam podarjamo brezplačne delavnice: PRIVLAČNA IN UČINKOVITA PREDSTAVITEV V POWER POINTU Naučite se izdelati privlačno in učinkovito predstavitev v Povver Pointu: torek, 1. decembra, ob 16. uri, na Ljudski univerzi Ajdovščina, sreda, 2. decembra, ob 10. uri, na Ljudski univerzi Ajdovščina. VEČER RUSKE KULTURE Ponedeljek, 7. decembra, ob 1 8.30 v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. Prosimo, da udeležbo potrdite na tel. 05 366 47 50 ali ^ 041 437 785 ali na e-naslov lu.ajdovscina@gmail.com. ^ “■ n nf- LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA Finančno samostojni zavod Delavsko univerzo Ajdovščina je ustanovil Občinski ljudski odbor Ajdovščina (ObLO) dne 16. oktobra 1959 in sicer na podlagi novega zveznega splošnega zakona o šolstvu iz leta 1958. Na predlog upravnice Mire Novak si je že 9. novembra 1959 novi zavod nadel ime Vojkova delavska univerza. Zavod je vodil trinajstčlanski upravni odbor, prvi (in nato dolgoletni) predsednik upravnega odbora je postal občinski uslužbenec Anton Leban. Prvih petnajst let in pol delovanja delavske univerze je močno zaznamovala sicer honorarno zaposlena upravnica prof. Mira Novak, sicer zaposlena na šolah v Ajdovščini kot učiteljica oziroma ravnateljica. 20. novembra 1959 je Vojkova delavska univerza Ajdovščina že obvestila vse delovne organizacije in občinski sindikalni svet, da pripravlja ustanovitev tečajev, seminarjev in šol. Posamezne delovne organizacije so se na ponudbo odzvale z naslednjimi potrebami: Fructal za tečaj iz živilske stroke, Primorje za nadaljevalni tečaje različnih strok s področja knjigovodstva in tečaj za delovodje, Mlinotest za usposobljenost izdelovalcev testenin. Lipa tečaj za mezdne zapisovalce, Tekstilna pa je plan potreb še pripravljala. ADVENTNI VEČERI 2009 V ŠKOFIJSKI GIMNAZIJI V VIPAVI OB 20. URI petek, 04. decembra 2009: gospod Dušan Jakomin JAKOB UKMAR - GOSPODOV DUHOVNIK, BOŽJI SLUŽABNIK petek, 11. decembra 2009: dr. Primož Krečič PODOBA DUHOVNIKA DANES petek, 18. decembra 2009: gospod Jož. Možin« DUHOVNIK IN MEDIJI ___________Vabi: Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina Slovenski evharistični kongres junij 2010 Kaj je evharistični kongres? To je poseben javni izraz češčenja evharistije in nekakšen shod, h kateremu določena skupnost povabi celotno krajevno Cerkev ali pa neka krajevna Cerkev povabi druge krajevne Cerkve iste pokrajine ali naroda ali tudi celega sveta, da bi vsi skupaj evharistično skrivnost pod kakšnim posebnim vidikom bolje spoznali in da bi jo javno častili, povezani v ljubezni in edinosti. Poznamo dekanijske, škofijske, narodne in svetovne evharistične kongrese. Z drugimi besedami je to zbor katoličanov na različnih ravneh, slovesna proslava s ciljem obnove oziroma poživitve češčenja evharistične skrivnosti. Odvija se v študijski in množični zborovanjski obliki. Kratka zgodovina - evharistični kongresi so nastali' kot odgovor na versko neznanje in brezbrižnost glede središčne skrivnosti Cerkve, kar je evharistija. Nastali so ob tesnem sodelovanju laikov, duhovnikov in škofov. Pobudnica je bila Francozinja Emilie Tamisier. Prvi mednarodni evharistični kongres je bil v Lillu v Franciji leta 1881. Do leta 1960 je osrednji dogodek predstavljalo češčenje Kristusa Kralja v najsvetejšem zakramentu. Po letu 1960 je središče postal slovesna evharistična daritev. Odtlej imajo mednarodni evharistični kongresi posebno geslo oziroma glavno temo, ki želi biti pastoralna in hkrati svetopisemska. Po letu 1956 ga prirejajo na štiri leta, vsakič v drugem kraju. Zadnji je bil lani v mestu Quebec v Kanadi in je bil 48. po vrsti. Zadnji evharistični kongres v Sloveniji je bil pred daljnimi 74. leti. Odvijal se je tri dni, od 28. do 30. junija 1935 v Ljubljani in je bil pravzaprav 2. evharistični kongres za takratno Jugoslavijo. Kronisti so zapisali, da je bil do takrat to naj večji shod slovenskega ljudstva v zgodovini. Kongres je na vseh prireditvah v treh dneh zbral okoli 200.000 ljudi, ki so prišli tudi iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske in Italije (tudi primorski Slovenci). Slovesni in izjemno množično obiskani dogodki so se kar vrstili: prvi prihod slike brezjanske Marije v Ljubljano ob navdušujočem spremljanju ljudi, slovesne maše po vseh ljubljanskih cerkvah, svečana mladinska maša na stadionu za Bežigradom (zgrajenem po Plečnikovih načrtih), stanovska zborovanja s slovesnimi obljubami, skupno množično zborovanje z govori, nočna procesija od Mestnega trga do stadiona s polnoč- no mašo, zaključna maša papeškega legata kardinala Hlonda na stadionu in zaključna procesija. Te velike evharistične manifestacije so se udeležili mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki iz takratne Jugoslavije in od drugod ter visoki jugoslovanski državniki in politiki. To je bila največja manifestacija katolištva na Slovenskem v 20. stoletju in je v vsakem oziru vzorno in sijajno potekala. Veličastno slavje je pustilo v dušah udeležencev neizbrisne vtise. Kot zanimivost: mnoge cerkvene pesmi, ki jih še zdaj prepevamo, so takrat dobile pravi razmah, npr. Mogočno se dvigni, Povsod Boga, Ti si Peter Skala, Ti o Marija, Marija skoz’ življenje, (se nadaljuje) Jurij Rosa RADIO \NJVA\ \^AJDOVŽČlNA^/ 106.9 in 94.8 MHz www. infoburja.si 8 vino Rojstvo vina v Vrtovinu O v. Martin je zavetnik vinogradniki kov in kmetov. Za Vrtovin, z velikim vinorodnim okolišem in staro vinsko tradicija, je zelo občuten praznik, kjer ni manjkalo žlahtne kapljice in martinovih jedi. Martinovo je eden izmed najstarejših ljudskih praznikov. To je čas, ko se delo na polju in v vinogradu končuje, praznik pa pomeni zahvalo za dobro letino in pašo ter krst mladega vina. Bilo je veselo martinovanje, s sloganom »Pij, pa pameti ne zapij!« Ansambel Narcis, ki prihaja iz vasi Narin v občini Pivka, je poskrbel , da smo se zasukali na plesišču. Poleg narodnozabavnih viž je ansambel igral tudi popularno zabavno glasbo. Poseben čar njihovemu nastopu pa je Vinske stezice Ob odprtju Vipavske vinske ceste so se porajale različne ideje o nekakšni vzporednici za Dolgo poljano, ki pač ni bogvedi kakšen močan vinski okoliš, vendar pa le premore nekaj vinogradnikov. pa tudi za lačne želodce na poti od kleti do kleti, po gmajni in skozi vinograde, je bilo poskrbljeno. Ob spremljavi dveh domačinov s frajtonaricami in občasnih drugih instrumentalistov je bil skoraj pet urni pohod za preko 100 udeležencev zanimivo doživetje. Kljub obilnim degustacijam žlahtne kapljice je ostalo še dovolj moči za zabavo s plesom za mlaje ali zgolj pogovorom in obujanjem spominov nas malo starejših. Z željo, da bi tudi drugo leto prireditev tako dobro uspela, vas že sedaj vabimo v naše vinske kleti. Dokazali smo, da zmoremo, potrudili se bomo, da bo še boljše. Emil Fras '■ /'ato so se pred tremi leti v krajevni / -/skupnosti odločili, da predvsem za prijatelje, sosede, pripravijo obisk hramov v vasi. Udeležencev prvič ni bilo prav veliko in obiskali so le tri kleti. Lanskoletna, medijsko podprta prireditev z obiskom kar šestih kleti pa je pokazala veliko zanimanja za tovrstna srečanja. Tudi letošnja prireditev (ki ni bila oglaševana) je dokaz, da si vaščani še kako želijo dobrega prijateljskega druženja. Zopet smo lahko obiskali šest vinskih kleti, kjer so povsod poskrbeli za dovolj dobre kapljice, Martinova tržnico Lansko martinovanje je bilo uspešno, zato smo se odločili, da praznik novega vina letos še bolj obogatimo. Prireditveni prostor je bil tako kot lani v dvorani v Vrtovinu. dalo štiriglasno 'a cappella' petje, s katerim ohranjajo slovensko izročilo ljudske pesmi. Glasba je za martinovo predstavljala rdečo nit dogajanja in tako smo spoznali še tamburaško skupino Vremščica, pod umetniškim vodjem Davida Penko, sicer tudi šefa ansambla Narcis. Poleg harmonike igra še klaviature, za zabavo pa prime celo bas ali ritem kitaro. V tamburaški skupini je zadolžen za igranje ritem kitare in bugarijo. Vaški praznik pa je ostal v okviru domačnosti in ko je le dobra volja plačilo za napore prirediteljev in sodelovanje kraja.Nasvidenje prihodnje leto! Nevenka G v Podragi Podraga, 21. novembra - Letošnje martinovanje so v F»0cjra . ^ pravili nekoliko drugače kot doslej; tradicionalnemu običa^' V se prireditve tega časa večinoma posvetijo vinu, so Podraj • T leli dodati še zanimivo popestritev, ko so se zlati kap|jjcj prj^jni \ še drugi darovi narave. Martinovo je minilo ob misli ne, r° dobro letino vina, a tudi drugih pridelkov. fartinovo je praznik, ki sega Ldaleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Martinovo je pravzaprav zahvalni dan, v tem času so pridelki pod streho, živina se je vrnila s paše in mošt je dozorel v vino. Hrane, zlasti mesa, je bilo več kot dovolj, zato so si naši predniki privoščili obilna slavja in pojedine. Po legendi sodi na martinovo na mizo gos, saj se je baje sveti Martin pred oznanilom, da je imenovan za škofa, zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Te so ga izdale in za kazen morale umreti. Posebno slovesno je martinovanje v vinskih krajih, tako je bilo tudi v Podragi, kije že od nekdaj poznana kot razvito kmetijsko področje. Prav sf zaradi tega se je v vasi vsak pravilo martinovanja na tiair« Jv*0 f načine; letos še posebej ^ ^ so prireditev obogatili in 1V°' 'azsla.oinpfedsl.vuvijo izdelkov, ki so zrasli iz Zernl močjo pridnih rok domačinov1 Tako smo v vaški kulturrG' • lahko videli trenutno sadje iniel^-yo, najrazličnejše marmelade »nV 1 ^To:e,cis,najr“fe”^i podraška vina. - m Seveda / Izdelki so bili postavljeni v narF £ zanimivo tržnico, v oblit; acl, L jemskih stojnic, ki so bile PraVlb5J na sredini dvorane in okroSTl^ti se obiskovalci, ki jih je bflo^J tnem večeru iz ure v uro v ^ d,l. m kaj tudi poizkusili ^ nad idejo in izvedbo, ter sev!^ ki, je bilo očitno. Veda i# Ponudbo prave male tržn' -1 zanimiv način predstavile- 1Ce stave - uoinacmKa Ida \ jc tako kot predsednik stave - domačinka Ida pnosti Ivo Krušeč, kije tudi^116 ^ krajev navzoče, poudarila zadovoL so se domačini s svojimi izH,StVo’ množično pridružili do^— (i S' uf ... S°dku in ta poudarili namen praznika ki ^ s ,L žira našo zahvalo obilni i ni. />o?d0bril ol°na AT-ji. K A- jftoor} j 1 1 /- B -Z? §?>■ Dobro vam je tako blizu. V trgovini poiščite izdelke MLEKO - VIPAVA! Spet lahko kupite odlično vipavsko mleko in tekoči jogurt, ki ponuja še 2 nova okusa, jagodo in marelico. Tudi prvi slovenski probiotični jogurt Bifidus lahko odslej kupite še z okusom jagode in marelice. Sedanje in nove izdelke M LE KO • Vi PAVA boste zaradi novih, prikupnih embalaž v trgovinah našli veliko hitreje. ara Jankovič vJa festivalu narečne popevke v Mariboru, najstarejšem tovrstnem festivalu, etos sicer ni sodeloval noben pevec, pevka ali ansambel iz naše doline, zato >a je bilo toliko bolj poudarjeno ajdovsko narečje. Lara Jankovič, ki je letos že retjiČ vodila narečno popevko, je namreč svoje domislice publiki in občestvu 'C? pred ekrani posredovala kar v narečju, ki ga iz mladosti najbolj obvlada. T) es je prijetno, da sredi Maribora, Ivin to v osrednji scenski vlogi, naletiš prav na 'Wajdovko'. Na festival me je kot sodelavca Radia Nova (in Latnika) povabil organizator, agencija Videoton Geržina. Domenila sva se za pogovor, kije nastal v Ajdovščini, ko je Lara gostovala v okviru Štrudlfesta z musiclom o Edit Piaf 'Kot jaz1. Rojena si v Ajdovščini oz. verjetno v Sempetm Spomini na otroštvo, ’ Manje'.. Rodila sem se v Postojni. Mami je bila tamkajšnja porodnišnica bolj všeč ... Do mojega 14. leta smo živeli v Ajdovščini, v bloku pri hotelu Planika, če se zdaj sploh še tako imenuje. Potem smo se družinsko preselili v Ljubljano, ker je moj tata tam že nekaj let delal na TRV - ju, tako da sem osmi razred že obiskovala v Ljubljani. Nadaljevala sem na gimnaziji Poljane, ki je bila takrat še usmerjena in sicer v organizatorja kulturnega življenja. No, vsekakor je bila to družboslovna usmeritev. Tam me je bolj kot učna snov zanimalo vse drugo - dramski krožek, dramska šola Bariče Blenkuš, literarni večeri, bila sem tudi urednica šolskega glasila, pisala pesmi in spise, vodila razredne proslave, da bi naj ja odpadel pouk, hahaha!, plesala ... kar je bilo seveda poznati pri mojih izostankih pri pouku in neopravičenih urah! Bila sem pravi sezonski delavec in samo zaradi vseh mojih talentov in maminih opravičil so mi profesorji popuščali. Pa sem se le vzela v roke in prilezla na AGFRT in tako uresničila svoje sanje. Sprejemne izpite na akademijo sem opravila v prvem poskusu in bila še s sedmimi izbrana med 150 kandidati. Ni bilo lahko! Prvo 'delovno' mesto? Že med študijem na akademiji sem sodelovala v predstavi SNG Drama Ljubljana, v SGG v trstu in v Mladinskem gledališču v Ljubljani, prva zaposlitev pa je bila vendarle v SNG Nova Gorica, kjer sem ostala 11 let - lepa doba in lepo število vlog. Kaj trenutno počneš in kako prenašaš ceno slave oziroma popularnosti? Trenutno meje povsod malo, ker sem pač 'svobodnjak' in delam na različnih koncih različne stvari. Gostujem v kranjskem musiclu Moje pesmi, moje-sanje, v Cafe teatru v glasbeni monodrami Kuba libre, o zlatih 80 - ih letih, in v avtorski monodrami, posvečeni Edith Piaf, Kot jaz. Občasno vodim tudi kakšno prireditev in imam samostojni večer šanso- nov. pripravljam pa tudi nov plošček Na kožo napisane zgodne - na besedila Ferija Lainščka vas bom popeljala v balkanski melos. Posvečen bo mojemu tatu, ki meje veliko prehitro zapustil... Ne vem, koliko sem popularna, dejstvo je, daje naše delo javno in prej ali slej postaneš poznan. Zame je najbolj pomembno, da svoje delo opravim s srcem in dam od sebe vse. Največje plačilo je, če ljudje to prepoznajo in se jih dotakne. Kje trenutno domuješ? Trenutno živim v čudovitem predelu Ljubljane, v Kosezah. Presrečna sem, ker živim v zelenju - to mi je v Ljubljani prej vedno manjkalo. Se pa le pozna, da sem Primorka, rada se umaknem v naravo. Se rada vračaš v Ajdovščino? V moje rodno mestece se seveda rada vračam. Prej, ko sem bila zaposlena v Novi Gorici, sem se redno ustavljala pri sorodnikih in prijateljicah, zdaj se sicer manj, a nič manj rada. Ajdovščina ostaja moj začetek, ki me je zaznamoval in je zame najlepši kraj pod soncem in tega ne more nič spremeniti. Še naglas mi je ostal. Morda še kakšna prigoda iz Ajdovščine, ki se ti je vtisnila v spomin? Prigod, ki me vežejo na Ajdovščino, je seveda veliko. Predvsem prve ljubezni, prvi žuri, prva prijateljstva in prve neumnosti, ki smo jih počeli, moji prvi nastopi na odru in kako sem bila ljubosumna, ko je Tanja Štermanova v neki igri dobila čudovit plašček, jaz pa ne, ker sem igrala zlobno sestro ... Spomnim se tudi, da sem bila stara približno 8 let in na hotelskem vrtu je vsako soboto igral nek band - otroci smo za ograjo poslušali muziko in gle- dali odrasle, ko plešejo. Igrali so tedaj tudi zmagovalno evrovizijsko pesem Malo miru. Ker sem jo znala na pamet, sem si drznila stopiti do ansambla in prosila, če jo lahko zapojem z njimi. Bili so tako presenečeni, da so mi dovolili! In to je bil moj prvi javni pevski nastop! Tega nisem še nikomur povedala. Še danes ne vem, kako sem si to, smrklja, upala! Predvsem pa me Ajdovščina spominja na mojega tata, ki je bil takrat še živ in bodo za vedno ostali živi tudi spomini. En takih je, ko sva doma skupaj prepevala partizanske in narodne pesmi in on je igral na flavto. Verjetno se je že takrat začela moja pevska kariera. Tudi zato je Ajdovščina zame nekaj posebnega. Sicer pa - a je kje lepše kot pri nas? Emil Milan Fras Vzemi me s sabo Ajdovščina, 14. novembra - Vipavska dolina po širši Sloveniji odmeva tud zaradi odlične domače glasbene skupine Elabande, ki je v ajdovskem klubu Ave premierno predstavila svojo dolgo pričakovano prvo ploščo z vabljivim in zgovornim naslovom - Vzemi me s sabo. ...-V.,. jdovsko - goriška naveza zdru-uje sama prekaljena glasbena ena, ki so se skupaj našla v lahko-pripovedni, a bogati glasbi, ki jo najbolje podpiše etno folk, s sodob-pimi primesmi, in ki nikakor ne deluje aspano, marveč poživljajoče in sve--e. Pravzaprav je njihova glasba edin-tvena v Sloveniji, saj v tem prostoru I ^ zasledimo podobnih izvajalcev. Na novi plošči seje zbralo več kot 10 ■liesmi, med katerimi ste zagotovo že slišali katero; Mala Gini, Postaja 03, Neke pomladi. Črn ptič in seveda naslovno, kije tudi aktualna uspešnica. Pesmi so v večini delo vodje skupine Jureta Ferjančiča, ki je povedal, da se jim je naposled le uresničila želja, ko lahko končno predstavijo svoj izdelek - na njem so kar dolgo delali, ker so želeli, da je album točno tak, kot so snovali. Izdali bi ga lahko že prej, a so želeli stvari izpiliti do potankosti in to je pač terjalo svoj čas. Upravičeno! Elabanda nosi še eno zanimivo zgodbo - o nastanku imena zasedbe. Tega so si nadeli po Elli, po rodu za-mejki, živeči v Gorici, ki je za časa Jugoslavije k nam tihotapila plavo zlato - kavbojke; takrat so bili cariniki ha mejah prav pasji in nepodkupljivi. Pod pretvezo, da Ella s svojo skupino - bando nastopa po porokah na Krasu in Vipavskem, so v kovčkih za instrumente švercali to priljubljeno oblačilo, ki si ga pri nas sicer v tistih časih precej težko dobil, če pa že, so bile cene precej nedosegljive. In prav ta zgodba je navdahnila Elovce, da so se poimenovali po tej jeans junakinji. V modrih odtenkih pa vas pozdravi tudi ovitek njihove plošče, ki je minuli teden prišla na police glasbenih trgovin po državi. Izdelek je zagotovo priporočljiva oprema za glasbene sladokusce. Polona Krušeč L' šf-'; . promocija: nove plošče vzemi me-K sabo- ElaB and a rcr Ani itanlo Cacorc* X. ercator Trgovski center Ajdovščina Vipavska cesta 6 PRIČAKUJEMO VAS Z BOGATO PRAZNIČNO PONUDBO IN ZANIMIVIMI DOGODKI ZA NAJMLAJŠE Sobota. 5. december, ob 10. uri • OBISK MIKLAVŽA s spremstvom Sobota. 19. december, ob 10. uri • OBISK BOŽIČKA s škrati in animacija za otroke Vabljeni! Odpiralni čas v decembru: od ponedeljka do sobote od 8:00 do 20:00 ure nedelje od 8:00 do 15:00 ure ercator 10 center farna vipava ■ Mercator N ~ agrooprema TEHNIČNI PREGLEDI flPDzi 199, 36>Z1 192 Goriška cesta 13, V|pAy. am A Goriška cesta 13/ Vipava tel.: 05 36 44 868 imt£l ŠKARJE FELCO v MULČERJI BERTI, INO, TEHNOS ^KLETARSKE ČRPALKE ZAMBELLI MF"" i ■ ■' ^i11' .. ^ fr; l - INOX š®LAMOREZNlCE f| Y / i - VSE ZA KOLINE IfpESNUREZANCI (1^'' MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI . Prometna zakon 0(ja/l ja že nekaj let zcip€>v , daje, da je 15. no\>em, ber datum, ko marajo imeti jnOtoma vazi/0 zimsko opremo. i »Ji urnik: od 7.00 do 1 jap soboto od 7.00 do \ ^ Hpidr HOMOLOGACUE VOZU OB PONEDEUKIH PO PREDHODNI HAj£iH m C2o)0OQAOra/mU]® FAIVIa m NAILEDNUEME Bon za popust prejmete ob nakupu nad m mm n m m 20 € in ga lahko vnovčite pri nakupu E IvlI S !“ mi/m do 31.12.2009 i/ vseh marketih FAMA! (ib SIL1 1212009 ux!^wi][iEVMm^[n^3n? CIGARET šolska Zmaga v dežju in blatu V četrtek, 22. oktobra, smo na OŠ Dobravlje gostili državno tekmovanje v orientacijskem teku za osnovne in srednje šole. To je bilo prvd tako veliko tekmovanje v Vipavski dolini. /^Vrientacijska zveza Slovenije V>/nam je lani omogočila izdelavo natančnega zemljevida dela šolskega okoliša, zato nam je letos zaupala izvedbo tekme. Organizatorji tekme so bili Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport RS Planica in Orientacijska zveza Slovenije. Tekmovanja seje udeležilo rekordno ^'^udeležencev, okrog 250 iz cele ^0Venije, od Maribora in Ormoža do Nove Gorice. Tekmovanja iz orienta-C1je potekajo ob vsakem vremenu. To Jim daje poseben čar, za tekmovalce pa neugodne vremenske razmere pomenijo dodaten izziv. V našem primeru je bil to dež, ki seje na trenutke spremenil v pravi naliv in tekmovalce namočil do kože. Niti nevarno spolzek teren niti blatne obleke in nadležne dežne kaplje, ki so zastirale dober pogled na zemljevid, niso ustavile zagrizenih tekmovalcev. Progo za učenke, dolgo 2 km, je najhitreje pretekla in našla vse kontrolne točke domačinka, osmošolka Ana Čufer. Na progi za učence, ki je bila za pol kilometra daljša, je prvo mesto pripadlo Marku Justinu iz OŠ Poljane, drugo pa domačinu Nejcu Kodriču. Tretja proga, dolga 2,6 km, je bila namenjena dijakinjam. Prvo in drugo mesto sta šli v Ljubljano, tretje v Škofjo Loko. Najtežjo, najdaljšo in že zelo zahtevno progo so imeli dijaki. Dolga je bila 3,1 km. Prva mesta so zasedli ljubljanski gimnazijci. Ob tako neprijaznem vremenu, ki jim je upočasnilo korak in verjetno pobralo nekaj dobre volje, si vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo, zmagovalci pa še toliko bolj prisrčne čestitke. Koordinatorka tekmovanja, Andreja Anžurje napisala, da seje ta preizkušnja zaradi vremena spremenila v progo preživetja.Med pomembnimi gosti tekme je bil župan občine Ajdovščina, nekdanji navdušen tekmovalec iz ori- entacije, kije poudaril, daje potrebno mlade vzpodbujati k tovrstni športni dejavnosti. Mirjam Kalin, ravnateljica naše šole, je v svojem nagovoru izrazila veselje nad tem, da mladi iščejo možnosti za sprostitev ter priložnosti za druženje in tekmovanje v naravi. Zato bo naša šola tudi bodoče generacije učencev spodbujala k tej dejavnosti. In kaj so povedali nekateri tekmovalci? Vprašali smo prvouvrščeno, Ano Čufer, ki je startala med prvimi in to ravno v trenutku, ko se je iz oblačnega neba močno vlilo. Takoj je bila vsa premočena. Na progi ji je šlo dobro, le eno točko je iskala malo več časa. Ko je tekla čez njivo, ji je copata ostala v blatu in se napolnila z vodo. Zaradi tega je izgubila nekaj dragocenega časa, a si je kljub temu pritekla prvo mesto. Nadaljevanja tekme ni spremljala, ker se je šla umit in preobleč, saj ji je bila kombinacija potu, mokrote in blata neprijetna. Drugouvrščeni Nejc je povedal, da mu je dež prijal, ker ga je hladil, blato pa da je bilo prijetno toplo. Neuvrščeni Urban Batič pa je postal bogatejši za dragoceno izkušnjo. Ob prihodu na cilj je pozabil oddati čip za odčitavanje podatkov. Tudi njega sta dež in blato prijetno hladila, dohiteli pa so ga tudi mlajši tekmovalci, kar ga je malo jezilo. vrstltestenin jedi z žara torte po naročilu ~*9 | \'v Jj™ b g pivo domače proizvodnje 1 I ■ malice f \ • sv ■ ponudba klasične mlečne kavarne in . slaščičarne; vsak dan sveži brioši, piškoti, tortice, pite, sladoled - več vrst sendvičev in toplih'toastov Golci GluIt OB PETKIH IN SOBOTAH ZVEČER ŽIVA GLASBA URNIK: VSAK DAN od 6.00 do 23.00 ure Vabljeni! Naš bivši učenec, sedaj novogoriški srednješolec, Armin Črnigoj, nam je zaupal, daje bila konkurenca na tekmi močna, progo pa je označil kbt srednje težko. Dosegel je sedmo mesto. Blato in dež sta mu onemogočala hitrejši korak, ker je obstajala nevarnost zdrsa. Po silovitem startu, gaje hrbet opozoril na umiritev. Pravi, da je bil dež na začetku moteč, potem pa se ga privadiš in nimaš več občutka, da so noge mokre. Dež mu je razmočil zemljevid, kije začel razpadati po koščkih, tako daje bil na predzadnji točki že popolnoma neuporaben. Organizator tekme. Organizacijska zveza Slovenije, je izvedbo tekmovanja v celoti zelo pohvalila. Tudi udeleženci so bili s sprejemom in organizacijo zadovoljni. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi tega dogodka, se prijazno zahvaljujemo. Marija Kovač, v imenu ožjega organizacijskega odbora Slovenski med »Med, mmmmmmmm, meeeed, lonec medu, tekoč med, medenjaki, medene hruške, akacijev med, hojev med, lipov med; cedita se mleko in med; vse je šlo za med; sekira mu je padla v med; na ustih med, v srcu led ... /'-\b toliko sladkih besedah verja-V_ymem, da se počutite nekoliko lepljivo. »Zakaj je današnji dan nekoliko poseben? Zato, ker je danes po celi Sloveniji v večini osnovnih šol in vrtcev dan medu. Slovenski čebelarji želijo namreč z akcijo 'En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev' promovirati med naših čebelarjev. Med, ki so ga ali ga še bodo danes otroci v vrtcih in šolah jedli, so podarili naši, domači čebelarji.« S temi besedami se je na OŠ Dobravlje začel prispevek šolskega radia, s katerim smo v petek, 20. novembra, obeležili čebelarski dan. Osrednji dogodek tega dne je bila pa - malica, kruh z maslom in medom. Medje bil tisočletja edino sladilo, v starih civilizacijah so mu pripisovali magično in zdravilno moč. Sloviti antični zdravnik Hipokrat ga je zelo cenil in pogosto uporabljal kot zdravilo, znana pa je tudi izjava grškega misleca Pitagore: »Če ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej.« Medje zdrava hrana, ki pomaga človeku ostati v dobri telesni kondiciji, različne vrste medu pa človeku pomagajo pri lajšanju različnih bolezenskih tegob. Še posebej je učinkovito zdravilo v kombinaciji s propolisom ali cvetnim prahom. Ne preseneti nas podatek, da je v medu največ sladkorja in to različnih vrst: grozdnega, sadnega, pesnega in drugih. Razmerje med njimi je odvisno od sorte medu in encima invertaze (saharaza). Zelo pomembne sestavine medu pa so še encimi, vitamini, beljakovine, aminokisline, rudninske in aromatične snovi. Hmmm. To je torej dovolj dober razlog, da med jemo. Toda zakaj ravno med slovenskih čebelarjev? Ali ne vsebuje vsega tega tudi med od drugod? Med proizvajajo čebele. V naravi nabirajo sladke sokove (nektar, mano), jih prinesejo v panj, dodajo njim lastne snovi in omogočajo, da voda izhlapi iz osnovne surovine. V panju tako nastane med, ki je gotov proizvod. Čebelarjeva naloga je, da med iz osnovne posode - satja prestavi v drugo posodo. Medu ne sme ničesar dodati, niti ničesar vzeti. Slovenski čebelarji se še posebej trudijo, da pridelujejo med, ki je kakovostno in varno živilo. Čebele proizvajajo med, ki je najvišje kakovosti, čebelarji pa to kakovost ohranjajo. Pri tem so čebelarjem v pomoč Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Vsak kozarec slovenskega medu pa je opremljen z imenom in priimkom čebelarja. Pri vsem tem pa gre za to: Če kupujemo in jemo slovenski med, pomagamo našim čebelarjem, da vztrajajo v svojem ne vedno dobičkonosnem poslu. S tem pomagamo ohranjati čebelarsko tradicijo v naši deželi, kar je nadvse pomembno, saj so čebele najpomembnejši opraševalci, ne le sadnega drevja, ampak tudi mnogih samoniklih rastlin. Čebele pomagajo ohranjati našo naravo zdravo, vrstno pestro in lepo. Težko si predstavljamo cvetoče sadno drevje brez brenčanja čebel v krošnjah. In ko je z našimi čebelami nekaj narobe, je tudi v našem okolju gotovo nekaj hudo narobe. V avli dobraveljske osnovne šole so si učenci in drugi, ki prostore šole uporabljajo, lahko ogledali čebelarsko razstavo. Pripravili so jo učenci, ki obiskujejo izbirni predmet čebelarstvo, ter člani čebelarskega krožka. S pomočjo plakatov, ki sojih izdelali, je lahko obnoviti ali poglobiti znanje o biologiji čebel, življenju čebelje družine in čebelarjenju. Na ogled je bilo postavljenega tudi nekaj čebelarskega orodja. Med z maslom so za malico učenci seveda z užitkom pojedli. bb i2 mladi Nacionalna posveta o mladih danes Ml A- k- svet Ajdovščina je aktiven tudi na nacionalnem nivoju. V preteklih tednih se je s svojimi pred* 'iki udeležil posvetov na temo položaja mladih in življenjskih pogojev mladih v Sloveniji. H astavn iziran s stranj Urada Republike Slovenije za mladino, je potekal na Brdu pri Kranju 17. in °8V novembra 2009, na temo "Življenjski pogoji mladih v Sloveniji". TArugi nacionalni posvet, 'S(m)o -L/mladi v recesiji', pa je bil izveden v petek, 20. novembra , v okviru projekta Senzibilizacija javnosti za teme mladih in ostalih projektov, ki ga izvaja Mladinski svet Slovenije. Slovenija in slovenski narod morata napredovati in pot do napredovanja gre preko pomoči in zagotavljanja perspektive mladim," je rekel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk na prireditvi ob 140. obletnici tabora na Kalcu, 9. maja 2009. MLADI v Sloveniji razumejo družbeno krizo kot globalen proces in tako tudi njen vpliv na družbeno blaginjo v Sloveniji. Gospodarska, socialna in ekonomska kriza pa ne bi smela pomeniti še večjega odmikanja mladih od procesov odločanja v času krize, temveč bi morala vlada mlade upoštevati kot enega izmeg možnih opornih stebrov v času krize. Rešitve za izhod iz krize bi lahko nenazadnje pomenile tudi dolgoročno in celostno rešitev za mlade, ki bi zagotavljala perspektivo za življenje v Sloveniji in bi spodbujala tudi večjo participacijo mladih v javnem življenju, kar je več kot jasno sporočilo vseh posvetov in seminarjev mladih v zadnjih letih. Mladi si želijo neodvisnosti in odgovornosti pri sooblikovanju rešitev iz trenutne situacije in pa tudi pri načrtovanju njihove prihodnosti, ki se danes zaradi premajhnega vpliva mladih na javne politike sploh ne dogaja v interesu mladih, temveč kapitala. S projektom Senzibilizacije javnosti za teme mladih in ostalih projektov, ki bodo prispevali k dvigu kompetenc mladih s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc, so nevladne organizacije dobile odlično priložnost za usklajeno opozarjanje na probleme mladih in nudenje celovite podpore mladim in mladinskim organizacijam. Udeleženci, zbrani na nacionalnem posvetu ZAvednoMLADI z naslovom “S(m)o mladi v recesiji?”, so se zato odločili, da na vlado Republike Slovenije naslovijo pobudo, da v času gospodarske krize posebno pozornost posveti določenim ključnim problemom mladih ter v sodelovanju z vsemi njenimi pristojnimi službami, predstavniki delodajalcev in delojemalcev ter civilnodružbenimi organizacijami naredi vse, da se položaj mladih izboljša. Preko delavnic so zato osvetlili več področij, na katerih bi bilo mogoče sodelovanje med vsemi, ki si prizadevajo za dobrobit mladih, še okrepiti, ter hkrati izboljšati možnosti za participacijo mladih v prihodnosti. Vlado RS tako opozarjajo na probleme mladih in nujne ukrepe za njihovo reševanje. V podobnem duhu, z namenom priprave nacionalnega programa za mlade, je potekal posvet Življenjski pogoji mladih v Sloveniji, kjer so mladi, razdeljeni v različne delovne skupine debatirali o zapostavljenosti mladih v družbi in njihovem aktivnem vključevanju v družbo. S pomočjo strokovnjakov z različnih področij, so udeleženci posveta pripravili osnutke za pripravo strateškega dokumenta, ki bo usmerjal delovanje in prizadevanje mladih v družbi, v katero se morajo aktivno vključevati, biti upoštevani in v njej odločati. V realnost želimo pripeljati naše vodilo in geslo: "NIČ O MLADIH, BREZ MLADIH!" MSA Aktivni, reaktivni, kreativni mladi Ajdovščina, 13. novembra - V prostorih Mladinskegcj sveta Ajdovščina je potekal regionalni dogodek projekta AR^ izvaja Mladinski svet Slovenije, skupaj z regionalnimi pcirjn •• mladinskimi sveti po Sloveniji. TJrojekt Aktivni, reaktivni, kreativ--L ni je v prvi vrsti namenjen spodbujanju konstruktivnega dialoga med mladimi in odločevalci, na lokalni ter nacionalni ravni. V namen spodbujanja dialoga na nacionalni ravni bo od 2. - 4. decembra 2009 na Otočcu potekal nacionalni dogodek projekta. V Ajdovščini so se za eno mizo zbrali mladi, predstavniki mladinskih organizacij ter predstavniki lokalnih oblasti, župan, podžupan ter dva svetnika. Med njimi je stekel sproščen pogovor o položaju mladih v našem lokalnem okolju ter nekaterih možnih rešitvah za izboljšanje stanja mladih v lokalnem okolju, ki jih lahko ponudi občina ter rešitvah, kijih lahko izvajajo mladi sami, pospešeno preko mladinskih organizacij in drugih oblik mladinskega organiziranja. Beseda je tekla tudi o pomenu mladinskega dela, ki ga izvajajo mladinske organi- pumemomn teman izobražev • zaposlovanja mladih ter stanov^ politike mladih. Dotikali pa sc^31 bolj perečih tem, kot so zagotovi finančni sredstev za mlade ter znih prostorov, kjer se bodo^ U lahko izražali, razvijali in preko1] rih se bodo lahko aktivno vkv J v družbo. KljUC£ Dogodek, ki seje odvil v AidoMŠČ' je priložnost in spodbuda Za mV da povedo svoje želje in izrazijos mnenje direktno lokalnim odi -cem ter so tako slišani in Ur. ^ Je priložnost, za aktivno nje v družbi ter soustvarjanje ol ki si ga želijo, v katerem živiio bražujejo in delajo. J ’ Se Matevž Črnih mem i ob 2e>. uri Mjkuvzev sejem Domača obrt in roKodefeKe spretnosti ob 131 ari ustvarjala neUVHCE h AniMACijA ZA otroke: ob 143® uri otroški pevski zRor višaji osnovna šola Danilo LoKar Ajdovščina ob 15. uri čAroVnjšKA predstava sAM sebAstian ob 16. uri prihod Miklavža Kulturno društvo vmivee pceM/cf Jb/ia Krajec i^aumloc; liC itiČA {iLAČUt AjkOvČčtVA mlinotest MLINOTEST PRAZNIČNO V MLINOTESTU POSEBNA PONUDBA V DECEMBRU PONUDBA VELJA OD T. 12. DO 31. 12. 2009 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG 0,79 € 2,99 € JAJČNI ŠPAGETI 45 500 g 0,72 € VITA FIDELINI S KORENČKOM 250 g 0,57 € GU-GU SADNI BONBONI lOOg 0,33 € CENE SO V EUR IN VKLJUČUJEJO DDV! 14 kultura Plejade svetijo še svetleje V Postojni je 14. in 15. novembra potekalo 4. tekmovanje primotskih pevskih zborov in malih skupin. Zbori z 12 in več pevci (ter pevkami) smo nastopili v kategoriji A, v kategoriji B pa so tekmovale male skupine z 11 in manj pevci. X Ta tekmovanju se je v dveh dneh IN predstavilo 17 pevskih zborov in malih skupin. Med nastopajočimi je bilo največ zborov iz zamejstva, številčno dobro zastopana je bila tudi Goriška, iz ostalih področij primorske regije pa so se tekmovanja udeležili le po en ali dva zbora. Vipavsko dolino, ki sicer premore razmeroma veliko število pevskih zborov in vokalnih skupin, je na letošnjem regijskem tekmovanju zastopal en sam zbor - Dekliški pevski zbor Plejade iz Ajdovščine pod vodstvom Karmen Ferjančič. Dekleta iz Plejad smo nastopila kot prva v skupini dekliških in moških zasedb v sobotnem delu tekmovanja. Tekmovalni program vsakega zbora je obsegal štiri skladbe. Plejade smo začele s skladbo Deček in deklica primorskega skladatelja Ambroža Čopija, ki je pesem uglasbil na besedilo Saše Vegri. Sledili sta nabožna skladba v latinskem jeziku Ave Maria slovenskega skladatelja Lucijana M. Škerjanca in angleška skladba Spring (Pomlad) Johna T. Edla na besedilo Williama Shakespeara. Iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih pesmi smo izbrale prekmursko Zreilo je žito v priredbi Ambroža Čopija. Izbira programa, zahtevnost skladb, njihova interpretacija in izvedba so prepričali poslušalce, predvsem pa žirijo, ki so jo sestavljali Andraž Hauptman, Karel Leskovec in Marco Sofianopulo. S prepričljivim nastopom in vživetostjo v zapete skladbe smo si pripele zlato priznanje. To je že drugo zlato priznanje v naši petletni pevski karieri. Prvo zlato priznanje smo osvojile novembra 2006. Ob koncu bi se Plejade rade zahvalile vsem, ki ste nas prišli poslušat in vzpodbujat v dvorano Glasbene šole v Postojni. Tudi vsem drugim pošiljamo en zlat zvezdni pozdrav. Irena Č. Lutke Danijela Demšarja V okviru projekta 'Figura v času in prostoru' je bilo v soboto 21 novembra v Lični hiši odprtje razstave skic in lutk avtorja a kadem skega slikarja Danijela Demšarja. I i D tc sc A vtor je zelo zgodaj vedel, kaj bo zVpočel. V šestem razredu osnovne šole je v spisu: »Kaj boš, ko boš velik?« napisal, da bo slikar. In to je tudi postal. Rad raziskuje, tehnike ga ne omejujejo. Vsem pa je skupna svetloba. Ukvarja se s slikarskim tipom ilustracije, že dolgo tudi z oblikovanjem lutk. Ilustriral je 45 knjig, ustvaril 12 lutkovnih predstav in 3 gledališke scene. Na razstavi se avtor predstavlja s serijo lutk nastalih po njegovi likovni zasnovi za lutkovno gledališče nekaj lutk iz predstave Kresn pričujočo razstavo Lična hi§a Q.nC je začetek proslavljanja stote ^bl61 prvega slovenskega lutkovnem , lišča, ki ga je Milan Klemeni-1910 osnoval v Šturjah. Dem-1C pravljične lutke vabijo na ogig/^1 decembra. a t^< Projekt »Figura v času m podpirata Ministrstvo za k ^r0 ; občina Ajdovščina. ^ Vojak pacifist Ajdovščina, 20. novembra - Razstavo, ki so jo postavili na ogled v Pilonovi galeriji, spremlja nadvse zanimiva zgodba. Kot 27 - letnik je v Ajdovščini vojaščino služil Hrvat Zlatko Bourek. ilustrator, gledališki in filmski režiser igranih ter animiranih filmov. Poleg risb je na razstavi še sedem Bourekovih slik, iz katerih vejejo njegovi ustaljeni motivi, predvsem kruh. In ne naključno, saj je spet 'kriva' Ajdovščina. Na zaprisego je prišla tudi njegova mati Ana in ko sta se sprehajala po mestu, je nekje opazil reprodukcijo Pilonove slike s kruhom, ki se mu je za vedno zasidrala v spomin - nastalal je tudi Avtoportret z mamo, ki jo je Bourek že pred časom podaril Pilonovi galeriji. Čil osemdesetletnik je še dolgo po uradnem odprtju razstave obiskoval-cvm potrpežljivo podpisoval kataloge o njegovem delu, ki jih je ob tej priložnosti založila galerija. Natančneje, risal je humorne in groteskne prizore iz tistih časov ... ep T Tmetniški in pacifistični duši vo-U jaška suknja seveda ni dišala in je težko prenašal vojaško logiko, hierarhijo, absurdnost vsakdnjega početja v sivoolivnem okolju. Svoj odpor je kot likovnik pretapljal v risbe, na humoren, celo grotesken način je parafraziral nemočnega posameznika v objemu okorelega kolosa, pravzaprav Nje, vojske. Travme, ki jih je v mestu burje preživljal Slavonec, so ga celih pet desetletji držale stran od Ajdovščine in je ne bi nikoli ponovno obiskal, če ne bi pred časom našel zaprašane mape s 45 risbami iz leta 1956. Bourek seje zdaj vrnil kot priznan hrvaški akademik, scenograf, kostumograf, kipar, slikar. Borisu v spomin Oktet Sotočje je v Kulturnem domu v Šempasu organizirol j delni koncert z naslovom 'Naj pesem zazveni prijatelju v ° -T namreč lani umrlemu tenoristu Sotočja Borisu Stublju. sF>0rr»in'/ 1 i s s 'KTa koncertu so poleg okteta J. >1,Sotočje sodelovali še mešani zbor Lipa Šempas, moški zbor Napev Batuje ter Borisovi prijatelji. V polni dvorani kulturnega doma je pesem zazvenela v vsei i uigranosti. Zbrana sredstva ^P°Vjj tisoč evrov smo namenili §e V Višl111 bolnišnici oz. oddelku za - Petrsl mladino v Stari gori. lnvalidnt' Ev> kompa (((• 080 24 42) BREZPLAČNA TELEFONSKA POMOČ braževanjem in prilagajanjem potrebam naših uporafcT1*11 iz’ Ker za manjše težave obisk serviserja na domu ni potni^ov smo za vas odprli brezplačno telefonsko pomoč, na k !*e^en* bomo potrudili za rešitev vašega problema. a‘-er. se Pokličite nas na številko 080 24 42 in zagotovo varv> lahko pomagali! oomo t 15 Balinišče Dolga poljana Delo/ ki so ga zastavili Dolgopoljci pred skoraj natanko enim letom, je bilo s slavnostno otvoritvijo in turnirjem končano prejšnjo soboto. Dolga poljana je tako dobila novo dvostezno balinišče. Morda manjka še kakšna drobnarija, toda celotna zgodba je lahko zgled, kako na vasi priti do potrebnega objekta. X Ta slovesnosti so vse prisotne naj-1N prej pozdravili predsednik ŠKD Emil Fras, predsednik KS Danilo Curk in podžupan občine Ajdovščina Igor Česnik. Otvoritveni trak pa je prerezal idejni vodja projekta Ivan Lemut, ki je bil že pred 25. leti pobu- dnik ureditve prvega balinišča v Dolgi poljani in je z nekaj zagnanci takore-, koč sredi potoka uredil balinarsko stezo. Staro balinišče so začeli rušiti konec Prejšnjega leta. Fizična dela so člani 'balinarji,s pomočjo marsikaterega vaščana opravili kar sami. Kar 1778 prostovoljnih delovnih ur je bilo potrebnih (po natančni evidenci predsednika KS), poleg tega pa še veliko strojnih ur, ki so jih opravili domači obrtniki. Vsi materialni stroški so bili že predvideni v proračunu krajevne skupnosti, tako da tudi po tej plati ni bilo težav. Otvoritvenega turnirja se je udeležilo kar 12 ekip, ki sojih razdelili v dve skupini. Zaradi velikega števila je ena skupina tekmovala v Palah, druga pa je, kljub slabemu vremenu, vse dvoboje odigrala na novem balinišču. Popoldanski finale je v nekoliko boljšem vremenu največ veselja prinesel domači ekipi, ki je tako osvojila prvo mesto na turnirju. Vrstni red prvih štirih ekip:l. BK Tabor Dolga Poljana, 2. mesto BK Katarina Novokračine, 3. mesto BK Ilirija Ljubljana in 4. mesto BK Petrič Planina. ef Zaključek gorskih tekov za letos Tekaško društvo Burja iz Vipave bo na miklavževo, 6. decembra, izpeljalo še zadnji letošnji gorski tek in sicer z Gaberji na Ostri vrh. Pripravili so tri dolžine prog, odvisno od kategorije in sicer na 1 km, 2 km in 3,2 km. Višinska razlika najdaljše proge znaša okrog 270 metrov. Start bo ob 10. uri Gorski teki za pokal Primorskih novic so to sezono doživeli že deseto iz-I vedbo. Zadnji, 15 gorski tek jubilejne sezone bo prav v Gaberjah, kjer bo tudi zaključna prireditev s podelitvijo priznanj za vse tekače, ki so se v letu 2009 trudili priti do cilja na vseh gorskih tekih po Primorski. Info: Darko 040 589 057 (Podi pfatano i ALUNOdoo. C«la IV. prekomorska tl, 5270 Ajdovidna, tel.: 040 2 »8 t82 NOVO V VIPAVI GLAVNI TRG 6 •A* Čevapčiči • mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo • goveje meso v lepinji, z prilogo Klobase « pečenice v lepinji, z prilogo Pleskavice a mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo • goveje meso v lepinji, z prilogo Ražniči • mešano svinjsko in piščančje m v lepinji, z prilogo Zrezek • Svinjsko meso v lepinji, z prilogo • Goveje meso v lepinji, z prilogo • Piščančje meso v lepinji, z prilogo riloga kisle kumarice, ajvar, rbula in simi namaz Pomfrit • pražen krompirček z prilogo šport Prezimili bodo na vrhu na prvem mestu Nogometni klub Skou Elita Nagode bo nadaljevanje prvenstva v ligi MNZ Nova Gorica pričakal na prvem mestu. V osmih krogih ligaškega tekmovanja, kjer je pet severnoprimorskih ekip igralo po dvokrožnem sistemu, so Ajdovci osvojili 17 točk, za pet zmag, dva remija in en poraz. Pred Biljami imajo tri točke prednosti, pred Idrijo štiri. v kou je tudi najbolj učinkovita O ekipa, s štirimi uspešnimi strelci - Dejan Žižmond, Aljaž Ivanovič in Elis Filipič so zadeli po petkrat, Denis Vrtovec štirikrat. Prvo mesto po jesenskem deluje tudi za same nogometaše in upravo kluba manjše presenečenje: »V začetku nismo imeli posebnih ambicij, z dobrimi predstavami pa so rasle iz kroga v krog. Zdaj je naš cilj jasen - obdržati vodilno pozicijo do konca prvenstva! Še več, uprava si je enotna, da bomo poskrbeli tudi za ustrezne pogoje za nastopanje v III. ligi«, je odločen predsednik kluba Marko Nagode. Kaj pa tisti poraz v Biljah? »Slab dan, nič drugega. Nismo si zaslužili zmage.« Je pa še nekaj neznank, kdo bo napredoval v tretjo ligo in na kakšen način, saj zdaj obstajata dve ločeni primorski ligi. Nagode se z razcepom prej enotne primorske lige ne obremenjuje več: »Zdaj je, kar je, mi se moramo posvetiti spomladanskemu delu prvenstva, v katerem smo prejšnja leta popustili. To moramo preprečiti!« Okrepitve? »V ekipo bomo vključili še tiste naše igralce, ki jeseni zaradi zdravstvenih težav ali službenih obveznosti niso igrali. Nakupovali ne bomo, prepričan sem, da imamo dovolj kakovostno in konkurenčno ekipo.« Zaključek uspešenega jesenskega dela sezone bo nogometni klub Škou Elita Nagode obeležil še z redno letno skupščino, v soboto 5. decembra, z družabnim srečanjem vseh, ki so k uspehu pripomogli. ep KONČNO SPET PRAVA GOSTILNA »PRI MILANU« 'V' na Žagi v Budanjah * * srečanja kolektivov silvestrovanje * novoletna zabava * poroke * obletnice * birme, obhajila... OB VIKENDIH IN PRAZNIKIH ŽIVA GLASBA Urnik: pon., torek, sreda od 8. do 22. ure petek, sobota, nedelja od 8. do 24. ure torek zaprto Rezervacije in informacije na GSM 041 357 775 mnenja Pismo iz parlamenta r d. 1 mi km M W, T) es čudne stvari se včasih dogajajo. XvVerjamem, da ne namerno, ampak očitno 'šlampasto'. Pred kakšnim mesecem dni sem bila s strani Obrtno - podjetniške zbornice Ajdovščina naprošena, naj jim spregovorim ob 30 - letnici delovanja. Seveda sem kot poslanka in domačinka - Vipavka bila še kako vesela povabila, na katerega sem se takoj odzvala. Odgovorno in pomembno se mi namreč zdi, da človek na takšni funkciji zna prisluhniti posamezniku, predvsem pa problemom, ki jih določena branža prinaša in s katerimi se ljudje dnevno soočajo. Vendar sem, žal, tri dni pred prireditvijo, na kateri bi morala imeti slavnostni govor, zbolela. Tudi na vabilih, ki sojih razposlali, je bilo navedeno moje ime, in jasno je, da so me pričakovali. Povsem upravičeno. Razmišljala sem, kako bom vabljene nagovorila, ko pa skoraj na nogah nisem mogla stati. Pa sem si rekla - dovolj je sekiranja in obremenjevanja, saj smo vsi ljudje. Bodo organizatorji že razumeli, da bolan človek pač ne more stati na odru. Zato sem jih poklicala. Bili so zelo razumevajoči in korektni ter mi zaželeli, naj se čim prej pozdravim. Obenem so mi zagotovili, da me bodo javno opravičili prisotnim na prireditvi, sama pa sem jim obljubila, da jih obiščem ob kakšni drugi priložnosti. Glede na razgovor sem upravičeno pričakovala, da me bodo na prireditvi organizatorji javno opravičili, a se, kot sem bila obveščena, to ni zgodilo. Voditeljica dogodka je, kot kaže, preprosto pozabila na to 'nepomembno' malenkost. Ker moja odsotnost ni bila pojasnjena, so se seveda v ljudeh, ki so sedeli v dvorani, sprožila različna ugibanja, začudeni pogledi in pripombe. Povsem normalno. Tudi sama bi se spraševala, kje je npr. Janez Janša kot slavnostni govornik, zapisan na vabilih, ki pa nato ne spregovori, ga sploh ni v dvorani, njegove odsotnosti pa tudi nihče ne pojasni. Napaka organi- zatorjev, kije situacijo napravila mučno in v zadrego spravila marsikoga. Vključno z mano, ki sem bolna ležala doma. Po dogodku sem se pogovorila z organizatorji. Priznali so napako in se mi zanjo tudi iskreno opravičili. Opravičilo sem seveda sprejela. Občasno imam z ajdovsko občino zanimive izkušnje. Od tega, da mi včasih ne pošiljajo vabil na določene prireditve, do tega, da se župan najraje ne bi rokoval z mano, pa do tega, da sem nekoč celo prišla na prireditev predčasno s seje državnega zbora zato, da nagovorim mlade maturante, mimoidoči prebivalci Ajdovščine pa so mi vljudno pojasnjevali, da žal ne vedo nič o prireditvi, ki bi morala biti na glavnem ajdovskem 'placu'. Seveda mi je bilo takoj jasno, da me nihče, pa čeprav smo večkrat klicali na občino, ni obvestil, da prireditve tam sploh ne bo. Naštela bi lahko še več takšnih 'zanimivih' pripetljajev, vendar bo za to še čas. To razmišljanje sem želela deliti z vami zato, da boste imeli ustvarjeno realno predstavo o stvareh, ki se zgodijo, zaradi nepazljivosti, morebitne užaljenosti ali nekorektnosti, pa nanje sam nimaš vpliva. Eva Irgl, poslanka SDS Cesarjeva nova oblačila ali molk ni zlato O aj poznate pravljico Cesarjeva trnova oblačila? Če ste jo slučajno pozabili, ali če ste med redkimi, kije niso prebrali, bom na kratko obnovila vsebino. Nekoč je živel cesar, ki je imel zelo rad nove in lepe obleke. V njegovo mesto je prihajalo veliko tujcev. Nekega dne sta prišla dva sleparja -izdajala sta se za tkalca, ki znata tkati naj lepše blago, obleke iz tega blaga pa imajo čudežno lastnost, da jih človek, ki ni sposoben za svojo službo, ali je pošteno neumen, ne vidi. Za tkalca je izvedel tudi cesar, naročil jima je izdelavo novih oblačil z namenom, da bi ugotovil, kdo od njegovih podložnikov ni sposoben opravljati službe ali je neumen. Nihče od ministrov, ki jih je cesar poslal pogledati, kaj počneta mojstra, na statvah ni videl blaga. Ker se je vsakdo zbal, da bi izpadel neumnež ali nesposobnež, je o tem raje molčal. Molčal je tudi cesar, ko sta ga goljufa oblačila in ko tudi sam ni videl obleke na sebi. Ko je sprevod s cesarjem šel po mestnih ulicah je neki vzkliknil otrok: »Pa saj nima ničesar OS MI CA PRI TRATNIKOVIH NA GRADIŠČU PRI VIPAVI 39 od 27.11 do 6.12 2009 Vabimo Vas, da nas obiščete in poizkusite našo ponudbo. Poleg pršuta, klobas in drugih domačih dobrot, Vam bomo postregli tudi z našimi domačimi štruklji. telefon: 05 366 53 45, gsm: 031 708 087 na sebi« Na pravljico o cesarjevih novih oblačilih sem pomislila, ko sem bila slučajno priča pogovoru dveh mamic šoloobveznih otrok. Ne prisluškujem, tega nikdar nisem počela, bila sem utrujena od opravkov, prosta miza na vogalu terase pred slaščičarno, kapučino in kozarec vode, je bilo prav to, kar sem iskala ... Nisem bila pozorna nanju, nisem si pa zamašila ušes, ko se je ena glasno razburjala, daje hčerina sošolka, ki hodi v devetletko, predlagala obisk nekega lokala. Sama je bila seveda proti, saj je njena hči za tak lokal premlada. Vendar pa je molčala, saj bi bili v nasprotnem primeru vsi proti njej, izpadla bi neumna. Svojega mnenja si ni upala na glas povedati, ker bi potem vsi starši planili po njej, njen otrok pa bi bil v razredu zaznamovan, in, in ... Cesar, dvorjani in podložniki iz pravljice in moja nakjučna soseda ob kavi, vsi so enako ravnali - morda zaradi strahu, da ne bodo izpadli neumni ali nesposobni, bodisi zaradi linije manjšega odpora, psihologije množice ... O razlogih bi lahko ugibala v nedogled. Večina med nami počne enako - šele ko se nekdo oglasi, kot tisti otrok, si nekateri upajo. Zato ni pošteno, da pišem predvsem o drugih in njihovem molku, isto vprašanje moram zastaviti tudi sebi -kolikokrat sem molčala, ko bi morala spregovoriti? Če končam - star ljudski pregovor 'Molk je zlato!' danes in že dolgo več ne drži v celoti; molk ni zlato, predvsem takrat, ko gledamo take in drugačne goljufe, kako s striženjem in šivanjem zraka praznijo našo ali cesarjevo denarnico. Zato - govoriti je zlato! Dragica Čuk Novak, Manče Socializem - kdo bo tebe ljubil? f ,mf d°br° "• da do*d» devetih letih županstva v naM oK: pobasal najmanj stošestnakt nov tolarjev (kar je skoraj petstoti evrov oz. okrogel m,ljon oziroma okroglo mrljardo italit# lir) v svoj žep. Županske brutorf prispevki, regresi, stroški itd ^ l mamo pravice oporekati ir S pač plačuje tudi politično e!itn vzdržuje stanje vzdržno. Tako ■ , v Švici. In tudi tam lačni J , verjame. Ponavljatn-nimamo6111' oporekati županu kapitali^0 Pn>,' Četudi je nekajkrat viSja “'I* skih plač v socializmu, v r- ( z povprečno delavsko plačonTsI Oporekanje plači javno i^ j funkcionarju nekako ni kulturn - ima vsakdo možnost kandidira* osvojiti to mesto. Imamo pa razkrinkati prevaro — ko s h ^ čan kapitalistični župan ^AM510'' ne poznam podjetnika, ki Bi il-t tih letih lahko,Zp„eal plače) vsakič obrenno . -1 TV" o je samoupravni socializem J^jzačel jemati svoje slovo in ko je zaokrožila zgodba o slovenski 'Švici', ko naj bil imel vsak član Zveze komunistov cmok v grlu zaradi 'vse so nam požrli', ko so še tisti malo pametnejši popustili in dejali, da je družbena lastnina nekaj slabega, manj produktivnega in takorekoč nenaravna stvar, skratka takrat, ko je velika večina neposrednih proizvajalcev videla kapitalizem kot boljši sistem, ker da Nemci vozijo boljše avte in ker da so tam ceste boljše, izložbe pa sploh ipd. Takrat ni padlo nobenemu na pamet, da v kapatalizmu obstajajo tudi kapitalisti. Lastniki kapitala. Iz naslova lastnine jim pripadajo bonitete; dividende, dobički, obresti, rente, najemnine in da jim ni treba več delati. Ja, teh ljudi javno mnenje takrat ni predvidelo. Vidimo jih šele danes, po skoraj dvajsetih letih 'Švice'. To so tajkuni. Še nekaj resnic, kot jih vidim sam. PRVIČ. Delavci v kapitalizmu so imeli višji standard tudi in predvsem zaradi tega, ker so morali več in bolje delati. V bivšem sistemu efektivno delo ni v povprečju nikdar preseglo polovico delovnega časa. Poln delovni čas so delale samo delavke za tekočim trakom in obrtniki. Izrazito marljivi so bili nekakšni tepčki, ker niso upoštevali obrnjenega reka 'kar lahko storiš jutri, danes niti ne začenjaj'. Ampak boljši avto sije treba pač prislužiti z boljšim delom. DRUGIČ. Ob ukinitvi družbene lastnine in vzpostavi privatne lastnine, sije vsakdo, ampak čisto vsakdo, želel pridobiti te lastnine čimveč. Človek se s polno denarnico nekako boljše počuti. Na svoji zemlji je lepo ne samo narodu, ampak vsakemu izmed nas. In v tem lovu za lastnino je zmagala, kakor vedno, manjšina - po dvajsetih letih ima majhno število ljudi skoraj vso lastnino in veliko število ljudi skoraj nima pomembnejše lastnine. Krivično, ni kaj. Predvsem zaradi tega, ker so na startu imeli prednost tisti 'pri koritu'. Imeli so več informacij in moči, obuti so bili v boljše copate. Prej in lažje so pritekli v 'Švico' - ponovnega starta pa ne bo tako hitro. TRETJIČ. V knjigi Marjana Poljšaka RAZKRINKAJMO PREVARE - ZA STARO PRAVDO avtor opisuje prevaro tedanje vladajoče elite KK - ja (Kučanovega klana) in udbomafije, ki da je ta proces prehod in samoupravnega socializma v liberalni kapitalizem) pretehtano vodila. Kakorkoli že, KK - ju preobrat gotovo ne bi uspel, če ljudje takrat ne bi imeli socializma bojda in resda čez glavo. Želeli so si, sicer pritlehnih, ampak lepih materialnih dobrin, ki jih človek verjetno za svoj obstoj in navadno srečo dejansko ne potrebuje. Taki smo. Z Marjanom Poljšakom w u —avsKo publiko nepravični kapitalizem^ če ’ njegov podanik. Komu’ je nJ' to nakladanje? Mar na iZDl 8 zamiži in cel dan s slabo vi v temi, ko se ne zmore uskk svojimi stališči in govori na * ter vedno bolj zajetnim banfcr nom na drugi strani? CETRIČ. Dobro plačah revolucionarji s polnimi\ nikdar naredili nič Še n lavca. Zanj dejansko naredho nomski tajkuni (kako bi s legel' en tajkun v Munoij / zagotavljajo delo in veH^i’ Ke a redno dačo nnin;x_ • ° pi a lavcem - uavKoplačeva mljejo del plače, še pos je cilj takega dela gola c sti in ko se npr. names trajnostneea razvnio „i_ manipulira z investicij volilno leto. V naglici i, se dela izvedejo tako, da puščajo strehe še dolgo tični tajkun podcenjuje saj meni, da nimajo sp, dve leti nazaj ... ZAKLJUČEK. Vipa Ivan Princes ne podceni lilk in volilcev. Investic enakomerno, kar še kal tudi gradbeni operativ delavcem, njihovim d imajo delo tudi med na jo. Mimogrede, ker celi puščal svojo plačo prc občine! Je pač boljši roc ša zvezda. Predvsem pa revolucionar. Opravlja morda si bo kupil čez č; Kolikor ga poznam, se b. Ijal na Nanos ali na Slap že od prej. Socializem tc cialisti, ki vedo, da enal, štvu ne pripelje nikarnoi tev je družba enakih m< kjer lahko doštudirajo r iz delavskih družin in t; vi vsakega bolnika — tv nima zvez in 'županske j # m '*Or K razno Nov družinski zakonik 'l Terjetno je res potrebno družinski V zakonik, kot tudi druge zakone, večkrat spreminjati in dopolnjevati, ampak na vse tisto, kar sem s tem v zvezi prebral, sem dobil vtis, da je edini namen tokratnih sprememb le razlog, kako omogočiti posvojitve tudi istospolnim parom. Odkar človeštvo obstaja, so se na svet rojevali ljudje samo na en način, v osebi otroka, iz odnosa med moškim in žensko. Otrok je v bistvu samo začasno stanje odraslega človeka in ni nikogaršnja lastnina, niti lastnih staršev ne. Do njega obstajajo predvsem moralne in etične dolžnosti, tako od roditeljev kot od širše družbe. Med svojim odraščanjem v odraslega človeka naj bi v idealnem primeru prejel vse čustvene ter preživetvene informacije, da bi lahko tudi sam postal del reprodukcije človeštva. Za to potrebuje izkustvo tako moškega kot ženske. Seveda pa je življenje in njegova usoda za marsikoga precej drugačna, težavnejša. V skrajnem primeru otrok lahko postane tudi posvojenec. Vsekakor država preko svojih socialnih institucij ščiti pravice otrok, da le - ti dobijo primerne skrbnike. Vprašanje, ki zadnje čase najbolj razburja javnost, se nanaša prav na posvojitve s strani istospolnih parov. Imam občutek, da zagovorniki razpravljajo o otrocih kot o predmetu, do katerega imajo pravico samo zato, ker jo imajo tudi drugi. Svojih otrok pač nimajo, ker vztrajajo v istospolni zvezi, in ne, ker jih ne bi, iz zdravstvenih razlogov na primer, ne bi mogli imeti. Tudi psihologi nimajo, glede na otrokovo odraščanje v takšni družini, najboljšega mnenja, kajti, kar je narava v milijonih letih utirila, najbrž ni dobro kar tako na hitro iztiriti. Marijan Božič 'V Ta prvem 'festivalu šnopca in jote' v Velikih Žabljah je prevladovala - glas--LN ba! Pod dvema šotoroma seje v treh dneh zvrstilo kar šest glasbenih skupin. V petek zvečer so glasbeniki dodobra ogreli predvsem mlado generacijo, sobotna glasbena ponudba je privabila še več obiskovalcev, medtem ko je nedeljsko popoldne po pričakovanju izgubilo tekmo s pohodom po Vrtovčevih poteh. Organizator prireditve Vojko Ličenje bil z dogajanjem zadovoljen, saj se je v treh dneh po njegovi oceni zabavalo več kot tisoč obiskovalcev. Elektrika s strehe Avtomark PA d.o.o., podjetje, ki smo ga doslej poznali po dobri založenosti trgovine z rezervnimi deli in opremo za osebna vozila, se je začelo ukvarjati tudi s proizvodno dejavnostjo. Vendar ne v branži, ki je povezana z dosedanjo dejavnostjo, pač pa so posegli na področje eneregtike oziroma 'Varovanja okolja. Tčasu, ko je iskanje alternativnih izvodnjo fotonapetostnih solarnih V virov energije še kako aktualno, modulov. Raziskava trgaje pokazala, so se v Avtomarku odločili za pro- da je to področje zanimiva tržna niša, vanjo pa so vložili tudi veliko lastnega znanja. Proizvodno linijo so že pognali in prve sklope modulov tudi že prodali. Serijsko proizvodnjo bodo vpeljali na začetku novega leta. Kot je dejal direktor podjetja Marko Plahuta, so se cene naprav za izkoriščanje solarne energije v zadnjem času precej znižale, tako da so naprave že dostopne tudi širšem številu uporabnikov in tudi obrat kapitala je hitrejši: »Če naložbo financirate sami, torej brez kreditov, potem se vam naložba povrne že prej kot v desetih letih, saj država subvencionira odkup doma proizvedene elektrike!« ep 00 Socialnih demokratov Ajdovščina - Vipava >■ VABI ČLANE IN SIMPATIZERJE ;!i Jf C ■ j na PRIJATELJSKO srečanje ki bo, v petek 11.12. 2009 s pričetkom ob 18. uri v gostilni pri NIVES, v obrtni coni v Ajdovščini. !■ Gosta večera minister za promet in zveze mag. Patrik Vlačič ter vodja kabineta na ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. ep Drsališče Mitko pred hotelom ' I 'akole nastaja med pivnico Pigal in _L Novo KBM pokrito umetno drsališče, ki ga podjetje Mitko že drugič postavlja v Ajdovščini. Ob pomoči Občine Ajdovščina in domačih podjetij Pigal in Mlinotest bo na lesenem podu zamrznjena ledena ploskev s 250 m2 površine, ki bo decembra in januarja ponudila obilo zimskih užitkov najmlajšim drsalcem - starejšim, ki si ne upajo nadeti drsalk, pa bo omogočila ligaško tekmovanje v curlingu (balinanju na ledu). Šotor in okolico čaka še novoletna okrasitev, obiskovalce drsališča pa ob nakupu vstopnice za drsališče (5 € na uro) popust pri naročilu pice v bližnji piceriji Pigal. Več kot dobra ideja za družinski zimski izlet v Ajdovščini! Med vikendi in prazniki bo drsališče odprto od 10.00 ure naprej, med delavniki pa od 16.00 do 22.00 ure. Osnovnošolci pa bodo lahko drsali v okviru športne vzgoje in športnih dni, po vnaprejšnjem dogovoru, že dopoldne. Če bodo noči primerno hladne in če bo delo teklo normalno, bodo prve drsalke zarezale v led že to nedeljo, 29. novembra! rl S Trgovina HIP VAR NOVO V VIPAVI sms ■£o^e<®5 od ponedeljka do pAs 0uD©d 08.00 In HiSJ® VABLJENI! 18 razno Stanislav Čufer Stari mački in ■ 'i (1920 - 2009) Tik preden je dopolnil 89 let nam je bolezen vzela Stanislava Cuferja iz Dobravelj. Bil je dolgoletni član našega čebelarskega društva in do zadnjega dne aktiven čebelar. 'V Tjegova življenjska pot seje začela -LN v Podbrdu, kjer se je na praznik vseh svetih leta 1920 rodil v kmečki družini. Čebelarstvo ni bilo del družinske tradicije, kljub temu pa je kot komaj desetleten fantič že imel svoj prvi kranjič. Prislužil ga je pri sosedu čebelarju, kije Slavka prosil, če bi mu lahko 'pogledal' njegove čebele, medtem ko bo on pri vojakih. Takrat je vzbrstela njegova ljubezen do čebel. Potem so prišla težka leta; pod italijansko oblastjo in med vojno mu ni bilo nič podarjenega. A svoje veselje do dela in podjetnost je usmeril v če- belarstvo in število čebeljih družin se je neprestano večalo. Ob koncu druge svetovne vojne je tako imel že dva polna čebelnjaka, doma v Podbrdu in na Grahovem ob Bači. Leta 1951 je stopil v zakonski stan s svojo izvoljenko Zinko. Rodilo se jima je šest otrok. V času, ko sta z ženo ustvarjala družino, je čebelaril z več kot 200 panji v petih čebelnjakih od Mosta na Soči do Podbrda. Imel pa je tudi čebelnjak v Dobravljah na Vipavskem, kamor se je leta 1957 z družino preselil. Na bližnja pasišča je čebele prevažal s prirejenim tovornjakom, v oddaljeno Liko pa z vlakom.Vsa opravila pri čebelah je opravil sam. To mu je uspelo, ker je svoj službeni dopust in marsikateri dan po nočni službi na železnici namenil svojim čebelicam. Ko pa je prišlo na vrsto točenje, je morala poprijeti vsa družina. Vsi njeni člani vedo, kaj pomeni z vlakom tovoriti vedra medu iz Podbrda domov v Dobravlje. Pogosta vožnja z vlakom iz Vipavske doline v Baško grapo in nazaj mu ni predstavljala napora, prej potreben oddih. In vsaka pomlad mu je vlila nove energije. Tudi v starosti, ko ga je bolezen že močno načela, se je rad vračal v 'staro družbo', k svojim čebelicam. Slavko je imel poseben občutek za delo pri čebelah, zelo poredko je uporabil zaščito pred piki. Svoje izkušnje in pomoč pa je rad namenil čebelarjem začetnikom. Vse življenje je tudi pisal dnevnik in vseh šestdeset letos zazimljenih čebeljih družin je opremljenih z zapiski. Svoje čebelarsko znanje je prenesel tudi na vse svoje sinove in hčer, včasih pa le ni mogel skriti rahlega razočaranja, ker ga nihče od otrok ni prekosil po številu panjev. Uspelo pa mu je, da vse njegovo sorodstvo ceni med in ostale čebelje pridelke, ter se zaveda pomena čebel. Za svoje delo je bil počaščen z odlikovanjem Antona Janše III. stopnje, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Do konca življenja je tudi redno spremljal čebelarsko literaturo, posebej še revijo Slovenski čebelar. Tudi nad akcijo sajenja medovitih dreves se je navdušil. Žal pa smo morali njegovo lipo v spomin nanj posaditi njegovi mlajši kolegi. Čebelarsko društvo Ajdovščina 'Ker nam ni vseeno!' Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina in krajevna skupnost Budanje organizirata v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri v zadružnem domu Budanje dobrodelno prireditev. T Tprogramu bodo sodelovali: an- V sambel Lajna iz Varstveno - delovnega centra Vipava, dramska skupina iz Podnanosa s komedijo Seja hišnega sveta in Marc family band z Gradišča pri Vipavi. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri reševanju stanovanjske stiske Janku Černigoju iz Dolge Poljane, ki stanuje v Vipavi, in Tomažu Pračku iz Budanj, ki z družino živi na Ribniku v Ajdovščini. V tej gospodarski krizi se zavedamo, da je veliko ljudi, ki so potreb- ni pomoči. Vsem se ne da pomagati, nekateri tega niti nočejo. So pa tudi takšni, ki so se morali sprijazniti, da jim življenje teče drugače kot večini. Kljub temu, da so se v nekem trenutku znašli v hudi zagati, živijo. Usoden je bil le trenutek. Z veliko volje premagujejo ovire, ki so se jim postavile na pot. Večina teh ovir bo ostala. Z našo pomočjo pa jih bo mogoče vsaj delno olajšati. V Budanjah želimo ponoviti humanitarno akcijo 'Ker nam ni vsee- no', ki jo je Območno združenje RK Ajdovščina izpeljalo že V letu 2003 -2004. Takrat smo zbirali sredstva za nakup kombija za družino iz Podkraja in invalidski voziček za družino iz Ajdovščine. Akcija je zelo lepo uspela, saj je prerasla občinske in vipavske okvire in postala vseslovenska, kar je potrdilo, da humanost ne pozna meja. Pričetek letošnje humanitarne akcije bo z dobrodelno prireditvijo v Budanjah. Budanjci želimo s tem po- kazati svojo solidarnost, ki seje ob raznih nesrečah in dogodkih že izkazala. Akcija naj bi v polni meri zaživela v decembru, s poudarkom na božično - novoletnih praznikih. Namesto za darila, voščila in petarde naj bi raje prispevali v dobrodelne namene. Potekala bo vse do konca marca 2010. Ne postavljamo si ciljev, koliko moramo zbrati. Namen je predvsem pomagati ljudem v stiski in jim vzbuditi zavest, da danes pomagamo Janku in Tomažu ter njegovi družini, jutri pa bo lahko pomoč potreboval naš sorodnik, sosed ali pa morda mi sami. Vera Kodrič, predsednica OZ RK Ajdovščina 0STRŽEK Lokavec 157/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259, . ostrzekdoo@siol.net d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ - OBLAGANJE TAL IN STEN - SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV mačke Kar desetletje je minilo od zadnjega, tako rekoč uraclneaQ ^ nja letnikov 1949 v Budanjah. Pobudnik letošnjega sreccjri:cf-e<(.jl Ivan Ličen iz Budanj. Zbrali smo se že oktobra v picerjjj a • v Logu pri Vipavi. nl0 TAobili smo se letniki 1949 iz J-V Budanj in Dolge poljane, dve udeleženki sta prišli celo iz tujine. Na žalost pa se nam je prikradla tudi velika napaka, saj smo pozabili na našo Majdo Turk iz Dolge poljane - draga Majda, iskreno se ti’opravičujemo. Pred 14 dnevi pa smo se zbrali še pri maši v Budanjah, ki jo je daroval go- sprehodili do vaškega p kjer smo prižgali svečke VC tri žal že pokojne prijatelie Ker naš EMŠO kar raste, sm vorili, da se odslej srečuj en kih pet let. Aljaž z orjaškim dežnikom Res moraš imeti srečo, da najdeš gobo s premerom Icl L i i cm in težko 732 gramov. °buka 3 ma-ko - INTERNET -TV<0 -TELEFONIJA - SERVIS NA DOMU (za fizične in pravne osebe in možnost vzdrževalne pogodb ) -PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME eJ - PRENOSNI RAČUNALNIKI - LCD MONITORJI - POTROŠNI MATERIAL - IZDELAVA SPLETNIH STRANI - VSA RAČUNALNIŠKA OPREMA ZA ŠOLARJE Za vaš računalnik vse na enem mestu. MAKO še vedno odpravi ,s|. 05 368 n 10 napako vsako! gsm: 041 352 645 "Tšzrjp koledar KOLEDAR PRIREDITEV DO 11.12.2009 'Pefolr, 27. november: Goce ■ Goče, Gejkotova domačija, 1 8.OO-Odprtje likovne razstave Nataše Ferjančič. Vabi vas Društvo MOST -Univerza za 3. življenjsko r obdobje i' ■ Lokavec - Dvorana Edmunda t Čibeja v Lokavcu, 18:30-Začetek dvarjalnih večerov v Lokavcu idelali boste adventne venčke. S Sabo prinesite zelenje, adventne sveče, po želji okraske (storže ...). ■Budanje - Stara šola v Budanjah, ludanje 37 (pri cerkvi), 19.00 -Vedavanje - Kenija. O zanimivi sredsvem pa rastlinsko in živalsko Pestrem območju, bo predaval: Matjaž Kerček. Sobota 28. november: Predmeja - Odhod avtobusa iz Vedmeje (Tiha dolina), 7.00 -‘obod na Matajur (1642 m) start iz vasi Livek do vrha Matajurja, postanek v Beneški »či, spust na italijansko stran, kjer bo čakal avtobus. Zmerne hoje bo približno 3 ure f in 30 min. Potrebna je planinska ž! oprema, primerna na vremenske }■ razmere. i Vodnik pohoda bo Franc Filipič ; 041 424 7 70. Po končanem , Pohodu vrnitev v Tiho Dolino na Predmejo, kjer bo zaključek sezone z veselim druženjem ob dobri hrani in kozarčku pijače. Ajdovščina - Igrišče z umetno travo ŠC Police Ajdovščina, 11 00 - ^0gOrne|na tgkpna . U14 zahod primorje : bravo. Vabljeni k vzpodbujanju! Slap pri Vipavi, od 16.00 dalje - Vinski hrami Vipavske doline - Slap - za obiskovalce bodo domači vinogradniki odprli vrata svojih hramov med 16.00 in 20.00: Žorž, Na rovni, Srečko Marc, Roncič, Pregeljc, Petrič in Trošt. ' Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 1700 - Popoldan na Cesti -Doborodelni koncert; ob 17.00 otroška tržnica - predstavitev trograma Popoldan na Cesti in 'opoldan na Slapu; ob 18.00 dobrodelni koncert, nastopili bodo: GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina, Vipavski tamburaši -otroška skupina in drugi. - Vipava - Kulturni dom Vipava, 20.00 - Plesni večeri Vipava. -Ajdovščina - Športni center Police Ajdovščina, 20.00 - Prvenstvena rokometna tekma l.b lige RK Ajdovščina: MRK Krka Novo Mestu -vrhunec jesenskega dela - TEKMA PROTI VODILNI EKIPI LIGE. Ajdovščina - FJiša mladih Ajdovščina, klub Baza, 21.00 - Koncerta MIG- 29 OVER DISNEVLAND in VOLVODRIVERS - Vabljeni na grunge-rock večer z italijanskima skupinama. __________. • Nedelja, 29.novembra - Planina - Dom krajanov na Planini, 16.00 - Skriti zakladi v podzemlju Planine. Dedki in babice so nam pripovedovali olegendi-odekliin volu, ki naj bi ju med spravljanjem sena nekje pri Senožetih požrla "zgoneča jama". Kaj je res in kaj ne? So perice v FHonicah na drugi strani Planine res našle dekline kite in roge vola? Ali na Planini res obstaja tudi drugi - podzemni svet? Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina nad Ajdovščino je odkrila skriti zaklad in ga bo z veseljem delila z vami. - Budanje - Krajevni dom v Budanjah, 16.00 - Dobrodelna prireditev Ker nam ni vseeno. V programu bodo sodelovali: ansambel »Lajna« iz Varstveno-delovnega centra Vipava, dramska skupina iz Podnanosa s komedijo »Seja hišnega sveta« in Marc family band iz Gradišča pri Vipavi. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri reševanju stanovanjske stiske dvema invalidoma. - Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20.00 - Projekcija filma Trst je naš! Slovenska premiera kratkega igranega filma.Ob zaključku sledi predvajanje filma o snemanju filma. Vstop je prost. •Torek, 1. december: 50-letnica Ljudske univerze Ajdovščina - Ob 50-letnici g-retceu oa V AJDOVŠČINI TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APARATI NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3 ŽUPANČIČEVA 8 SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13 delovanja Ljudske univerze Ajdovščina vam ta v decembru podarjaj najrazličnejše brezplačne delavnice in druge aktivnosti. (Več na Latnikovi strani št. 7). Prijave in info: LU Ajdovščina, Cesta 5. maja 14, tel: 05/ 366 47 50 ali 041 437 785 ali lu.ajdovscina@gmail. com. •Sreda, 2. december: - Ajdovščina - Dom krajanov Ajdovščina (Prešernova ulica 24), 17.00 -Delavnica NVO Planota; predstavitev standardov kakovosti v NVO. Delavnica se bo izvajala v sklopu projekta REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA. Na delavnico se lahko prijavite s pomočjo obrazca na spletni strani, (v rubriki izobraževanje), www. nvoplanota.si. - Ajdovščina - Prostori MDPM, Goriška 17 (šturski park), 18.00 - Študijski krožek Obudimo ročna dela - Izdelovanje adventnih venčkov. Udeležba brezplačna. Več na www.mdpm-ajdovscina. si. •Petek, 4. december: - Ajdovščina - Dom krajanov Ajdovščina (Prešernova ulica 24), 18.30 - Predstavitev literarnega zbornika - Besedni most. Zbornik bodo predstavile članice literarnega krožka društva MOST z mentorico prof. Ivano Slamič.Prireditev bo s petjem popestril ženski pevski zbor VEČERNICA. - Vipava - Vinoteka Vipava, 19.00 - Vinski večer - Spoznajmo merlote. Zaželena predhodna najava na Center za razvoj podeželja TRG Vipava, 05/36 87 040. - Vipava - Škofijska gimnazija Vipava, 20.00 - Adventni večeri - Jakob Ukmar - gospodov duhovnik, božji služabnik. Večer bo vodil gospod Dušan Jakomin. Vabi: Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina •Sobota, 5. december: - Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 10.00 - Miklavževanje v Ajdovščini Ob 10.00 - Miklavžev sejem - domača obrt in rokodelske spretnosti, ob 13.00- Ustvarjalne delavnice in animacija za otroke, ob 14.30 - nastop otroškega pevskega zbora Višaji OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, ob 15.00 -Čarovniška predstava s Samom Sebastianom, ob 16.00 - prihod Miklavža. Več na: www.mc- hisamladih. - Planina - Dom krajanov (stara šola) na Planini pri Ajdovščini, 14.00 - Vinski hrami Vipavske doline - Planina. Do 20.00 vabijo: Štokelj, Viktor Marc, Božič, Kobolovi, Pipan, Ferjančič, Franjo Marc, Martin Marc, Fortunatov hram in Guerila. Degustacijski kozarec boste lahko kupili v stari šoli pri cerkvi. -Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 19.00 - Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Idrija 2000. Vabljeni, da z glasnim navijanjem prispevate k novim zmagam domačega kluba! -Vrtovin - Dvorana v Vrtovinu, 19.00 - Gledališka veseloigra Posebni gost prihaja Nastopajo igralci šempetrskega plača (amaterska gledališka skupina). Vstopnine ni! - Ajdovščina - Športni center Police Ajdovščina, 20.00 Malonogometna tekma Kix Ajdovščina : Casino Safir. Med seboj se bosta pomerili ekipi iz članske selekcije, dobrodošli! •Nedelja, 6. december: - Planina - Dom krajanov na Planini, 16.00 - Skriti zakladi v podzemlju Planine Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina nad Ajdovščino je odkrila skriti zaklad in ga bo z veseljem delila z vami. - Ajdovščina - Športni center Police Ajdovščina, 18.00 Malonogometna tekma U-21 Kix Ajdovščina : Puntar Casino Safir •Četrtek, lO. november: - Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 19.00 - Tradicionalni novoletni nastop učencev GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina. Nastopili, bodo solisti, baletniki in orkestri. • Petek, 11*. december: - Ajdovščina - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, do 13. decembra Sejem rabljene smučarske opreme. Vse tri dni bo na sejmu rabljene smučarske potekala predstavitev smučarskih izdelkov Alpine ter predstavitev treninga in tekmovanje, v soboto pa še vzdrževanje smučarske opreme. Oljakrstvo se vse bolj širi tudi po Vipavski dolini in po trgatvi grozdja se rojeva nova tradicija - obiranje oljk. Tudi na bencinskemu srevisu Agip so, bolj simbolično, prvič obrali oljko, ki sojo posadili pred približno dvema letoma. Po besedah Mateja Marca, 'šefa' servisa, je drevo staro okrog 25 let in je letos prvič zarodilo. Pod oljko ni bilo treba razprostreti mreže in uporabljati grabljic, kar pa ne pomeni, da tako nekoč ne bo. Nekaj deset dekagramov plodov so trije trgači obrali bolj za hec. eP 1894 Eli VIPAVA IZ LETOŠNJE BOGATE BERE VINALIES INTERNATIONALES - PARIŠ 2009 Vipavski pikolit beli, 2002 - zlata medalja CHALLENGE INTERNATIONAL DU VIN 2009 Blaye -Bourg (Francija) Chardonnay Ventus, 2007 - bronasta,medalja C0NC0URSE M0NDIAL DE BRUKELLES 2009 Zelen Lanthieri, 2008 - srebrna medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja DECANTER 2009 Vipavski pikolit beli, 2002 - bronasta medalja Zelen Lanthieri, 2008 - bronasta medalja NOVI SAD 2009 Sauvignon Zemono Lanlhieri, 2007-zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - zlata medalja Meriot Paradox Lanthieri, 2004 - zlata medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja penina Rose, 2007 -7 srebrna medalja ROVAL WINE CHALLENGE - BEOGRAD 2009 Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - srebrna medalja Meriot Paradox Lanthieri, 2004 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medalja GORNJA RADGONA 2009 Cabemet Sauvignon Lanihiieri, 2006-Vfe® ’ oz. do prodaje zalog. 4, , r ui iuuuo vcija uu x_7. x uv oz. do prodaje zalog. ^ :t.V. ^^^lA^entnrvenčelCj^ * s štirimi svečami, vec tjarv > sl - M ■ 4,49 EUkšr X' «.:S5SSif p v .""M ^ x Večnamenski podstavek > (i podst« ^ . |rrn,: 33 cn^.'elate barve *y - 2,69 EUR * ?' ■ ■ I 1 • , '/• m I . .j/ : ■'* V’ 57,53 eur 52,00 EUR 49,00 e 40,00 c 30% ceneje Spalnica Lada . postelja 160 x 200 cm, 5-delna bela omara, 2 nočni omarici Cena za sestav na sliki. Brez dekorativnih elementov. i: ■k. llKsc' % S* . i -s -'"V ■ mr-- mm tsm Z*» Akdjska, - ’■ ! •EUR wms3 eur - . i j hBh wčm I prihranek 304,02 EUR Ob plačilu s kartico Mercator Pika prejmete 157 pik (vrednost pik 11 EUR)* * Vrednostni popust prejmete ob plačilu do 12 obrokov ne glede na vrste plačila. Celotno Število pik prejmete ob enkratnem plačilu z gotovino ali kartico M Pika Ob plačilu na obroke prejmete Število pik glede na viSino prvega obroka r* ilt Merc« najboljši soset Ai let Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si