poklicne orientacije Vprašanja Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 5 Vprašanja, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj slabo, kdo ima prvo in kdo zadnjo besedo, zakaj nekaj smemo in nečesa ne, nas spremljajo od prvega trenutka, ko se začnemo zavedati sebe in ljudi, ki nas obdajajo. O tem nam v najbolj zgodnjem obdobju našega življenja govorijo drugi, v kasnejših obdobjih pa se z lastnim razvojem praviloma najprej začnemo spraševati, zakaj pa bi meni ravno oni govorili o tem, kasneje pa, kaj pa oni sploh vedo, jaz bom zase že vedel in povedal. Ti 'oni' so seveda drugi: od staršev, sorojencev, sorodnikov, prijateljev, znancev, sodelavcev do vzgojiteljev in učiteljev. Ko nam o vsebinah, povezanih s 'prav in narobe' ter 'dobro in slabo', govorijo slednji, naj bi tega ne počeli v lastnem, ampak v imenu delovnih nalog institucij, kjer so zaposleni – torej vrtcev in šol. Zato tudi v tem prispevku nekaj misli o vrednotah ter njihovem mestu v javnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga pri nas v sodelovanju s stroko usmerja država. Vrednote, vzgoja, izobraževanje in država Mladi in bivanjska praznina sodobnega časa Spraševanje o lastnem bivanju je človekova sposobnost, saj se ljudje od drugih bitij raz- likujemo po tem, da svojo lastno eksistenco postavljamo pod vprašaj (Heidegger, 2005). Prav to spraševanje je bistveno za izpolnje- no življenje, in če postane vsesplošno, je skoraj gotovo, da se je nekje zataknilo. Kot pravi Eagelton (2009), je za današnji čas značilna skoraj izključna instrumentalnost, ki jo označuje način življenja, posvečen moči, dobičku in zagotavljanju materialne- ga preživetja, ne pa krepitvi medčloveškega sodelovanja in solidarnosti. Zaradi tega gre po njegovem mnenju tudi v družbi ter po- litični sferi bolj za gospodarjenje in mani- pulacijo kot pa za družno ustvarjanje sku- pnega življenja. Moralnost vse bolj postaja stvar zasebnosti. Logična posledica takšnih življenjskih po- gojev je nihilistično spraševanje o smislu življenja, tesnoba, ki se pri mladih in šola- jočih se kaže v iskanju lastne poti v življe- nju, prežete z občutki odtujenosti od re- sničnega življenja, in v nezmožnosti šole, da bi mlade umsko prebudila. Vse to je v Simona Kustec, prof. dr., je redna profesorica političnih znanosti na Fakulteti za management na Univerzi na Primorskem. Bila je ministrica za izobraževanje, znanost in šport RS (2020–2022) ter predsedujoča Svetu EU za izobraževanje, raziskovanje, mladino in šport (2021). Andreja Barle Lakota, dr., je sociologinja z dolgoletnimi izkušnjami na področju oblikovanja šolske politike. pogovorih z mladimi še pred obdobjem epidemije koronavirusa v pogovorih za- znaval Galimberti (2019) in pokazal, kako se je na papirju in v besedah deklarirana skrb za otroke in mlade v praksi sprevrgla v svoje nasprotje in še bolj ločila mlade od že sicer odtujenega sveta odraslih. Potisni- la jih je v položaj čakajočih na odraslost (Beck, 2009), v še močnejšo odvisnost od volje starejših, pokroviteljski protekcioni- zem, paralizirala v zmožnosti soustvarja- nja lastne prihodnosti v 'odčaranem svetu' (W eber, 2015). Z eno besedo, mlade je pri- peljala do točke lastne bivanjske praznine. V sistemu, v katerem so mladi postavlje- ni pred nenehne zahteve po uspehu, a so hkrati zaradi pretiranega protekcioniz- ma ohromljeni za suverene odzive nanje, jih poudarjeni individualizem in osebna avtonomija, namesto da bi jih hrabrila, Foto: Alenka Veber poklicne orientacije Vprašanja 6 Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 slabita. Izgubljata se moč in vrednost sku- pinske identitete, dialoga, povezanosti s skupnostjo, ki vključuje predvsem spošto- vanje vrednosti in prepoznavanja drugih. Opozoril, da gre za globalen problem in proces, ki se odraža tudi na polju vzgoje in izobraževanja (VIZ), je veliko (Giroux, 2020; Biesta, 2017; Furedi, 2009 in 2021). Morda je ravno zato UNESCO spodbu- dil z izpostavljenimi vsebinami povezano razpravo, ki je objavljena v knjigi Reima- ging Our Future Together: New Social Con- tract For Education (2021). Vsekakor pa pridemo do paradoksalne si- tuacije: čeprav se zdi, da mladi še nikoli do sedaj niso imeli večje osebne avtonomije, individualiziranega in permisivnega vzgoj- no-izobraževalnega procesa kot v dana- šnjih časih, je razumevanje njihove osebne avtonomije zoženo na vlogo (posrednega) potrošnika, uporabnika sveta, ki so jim ga oblikovali za njih odtujeni svetovi odraslih po svojih pogledih na svet in zastarelih nor- mativnih pravilih ter standardih. Interesi države in njihovo mesto v VIZ V sistemu javnega VIZ si mora stroka skupaj z državo zastaviti vprašanja o tem, kakšno in kako obsežno vlogo naj v opi- sanih razmerah v sistemu VIZ in preko njega igra država. Z drugimi besedami, s kakšnim interesom naj poseže s svojo mo- čjo in avtoriteto. Z izrazom interes države v demokraciji posplošeno opisujemo vse tisto, kar je ob- veznost države do njenih državljanov oz. pravica slednjih v odnosu do države (Land- man, 2013; Heywood, 2021). V 57. členu Ustave in nizu zakonskih ter še obsežnej- šem nizu podzakonskih dokumentov Re- publika Slovenija kot svoj interes na polju VIZ opredeljuje svobodno izobraževanje, obveznost financiranja osnovnošolskega izobraževanja iz javnih sredstev ter ustvar- janje možnosti, da si državljani lahko pri- dobijo ustrezno izobrazbo. Na tak način država VIZ prepoznava kot lastni interes in obvezo, s pričakovanjem, da bo tako lju- dem na svojem ozemlju zagotavljala visoko stopnjo kakovosti bivanja in razvoja. Ko še bolj podrobno analitično pogleda- mo v seznam različnih sklopov pravic oz. interesov države na polju VIZ, lahko izlu- ščimo tri vodilne skupine, ki so povezane s: 1) programskimi in procesnimi vsebina- mi oz. t. i. kurikulumom; 2) financiranjem delovanja sistema; 3) moralnimi zavezami spoštovanja pravic drugih (zavoda kot in- stitucije ter otrok in zaposlenih in njihovih lastnih posebnih okoliščin). Če se v prvi skupini pravic, ki je sama po sebi mnogo bolj zapletena, zato ji v na- daljevanju besedila namenjamo posebno mesto, izpostavlja predvsem vprašanje, katere vsebine vrednot in na kakšen način naj se podajajo v vzgojno-izobraževal- nih zavodih, v tretji skupini neposredno prepoznavamo vrednoti solidarnosti oz. kolektivnosti ter nesebične medsebojne pomoči v skupnosti kot ideala morale oz. pravilnega vedenja. Prva skupina programskih in procesnih vrednot v VIZ je, kot že nakazano, trši oreh. Danes se zdi (tudi sodeč po pre- gledu različnih kurikularnih program- skih vsebin), da se lahko glede na lastne ideološke poglede in preference v te vse- bine vnaša niz zelo raznolikih in med seboj nepovezanih, celo izključujočih se splošno nazorskih oziroma t. i. 'vzgojnih' vrednot, kamor pa država ne bi smela po- segati, saj zadevajo intimni svet posame- znikovih vrednot in njegovega dojemanja socialnega okolja. Ljudje smo različni, to različnost medsebojno spoštujemo, poseg države vanjo pa bi v takšnih primerih lah- ko vodil tudi do vsiljevanja nečesa, kar je v nasprotju z zasebnimi etičnimi, moral- nimi in vrednotnimi načeli posameznika ali določenih skupin. Če se je to prav pri nas pred desetletji odpiralo kot argument za univerzalen odnos do poučevanja o re- ligijah, se danes sorodno odpira vprašanje odnosa do poučevanja o spolu in družini. Tako kot prvo je in mora tudi drugo ostati odvisno od vrednotnih, nazorskih prefe- renc posameznikovega zasebnega okolja, ne pa javnega vrtčevskega ali šolskega pro- stora, v katerem se kot vrednotni interes države upravičeno sme in mora pojavljati le skrb in odnos do nje same. Tega torej, kar v večini razvitih držav imenujemo državljanska vzgoja in splošna etika (Bel- lamy, 2008). Gre za vsebine, povezane z vprašanji odnosa posameznika in družbe do države ter obratno (Freeman, 2022). Katere in čigave vrednote so v VIZ jutrišnjega dne? Osebna avtonomija je pogoj za svobodo, ki je lahko individualna, vendar ne more brez širše družbene solidarnosti niti ne brez ra- zumevajoče in strpne podpore države. To nam je v vseh razsežnostih nazorno poka- zala izkušnja sobivanja z virusom Covid-19. Tudi in predvsem na polju vzgojno-izobra- ževalnega dela. Pokazalo se je, kako je dobro šolajočih in zaposlenih v zavodih del dobre- ga širše skupnosti in tudi njenega odnosa do lastne države. Kako je prav zaradi tega vloga države v skrbi za izobraževanje še kako po- membna, saj izobraževanje kot »infrastruk- tura solidarnosti« (Snyder, 2021) lahko s svojo vlogo ljudem zbudi zaupanje v njiho- vo dostojanstvo, medsebojno spoštovanje in predvsem zavest, da niso sami. Zato lahko zgolj sodelovalni seštevek in- dividualnih, skupnostnih vrednot ter vre- dnot države pomaga tudi in predvsem pri zdravljenju nastale bivanjske praznine. Smisel tega, kar počnemo – na čelu z od- nosom do lastne izobrazbe – se kaže preko dejanj, ki hkrati koristijo tako nam samim kot drugim, in tudi preko odgovornosti do lastne države. Literatura • Arendt, Hannah (1961): Between Past and Future. Penguin Classics. • Beck, Ulrich (2009): Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina. • Bellamy, Richard (2008): Citizenship: A Very Short Introducti- on. Oxford: Oxford University Press. • Biesta, Gert (2017): The Rediscovery of Teaching. Taylor & Francis Ltd. • Eagelton, Terry (2009): Smisel življenja. Ljubljana: Krtina. • Freeman, Michael (2022): Human Rights: An Interdisciplinary Approach. 4th Edition. Polity Press. • Furedi, Frank (2009): Wasted: Why Education Isn't Educating. Continuum International Publishing Group. • Furedi, Frank (2021): 100 Years of Identity Crisis: Culture War Over Socialisation. de Gruyter. • Galimberti, Umberto (2019): Besedo imajo mladi. Ljubljana: Modrijan. • Giroux, Henry (2020): On Critical Pedagogy. 2nd ed. Blooms- bury Academic. • Heidegger, Martin: (2005): Bit in čas. Ljubljana: Slovenska matica. • Heywood, Andrew (2021): Political Ideologies: An Introduction. 7th Edition. Red Globe Press. • Landman, Todd (2013): Human Rights and Democracy: The Precarious Triumph of Ideals. London: Bloomsbury Academic. • Snyder, Timothy (2021): Naša bolehnost. Ljubljana: Umco. • UNESCO (2021): Reimaging Our Future Together: New Social Contract For Education. Pariz: Unesco. • Ustava Republike Slovenije (1991). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a. • W eber, Max (2015): Izbrani spisi iz sociologije religije. Ljubljana: Studia Humanitatis.