St. 61. V Gorici, 18. decembra 1885. „SoLa" izbnja vsak petek in velja pnimSti projptnana .j?: v Gor'ri na flom poiiljaua: Vsc leto . . . . . ¦ f. -UO Pol leta.......'.' 20 6etvrt leta . . . . ,. l.iO Pri oznauilib in tako tudi pri ,.po- tlanicah" se plafinji": za nuvuthiu tristop- no vrsto: 8 kr. «e se tiska 1 krat 7 „ „ „ ,, 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Zave&e crki* po prostom Tecaj XV. Posamtsne stevflke 6e doMvajo po 8 kr, v tobakarr.icak v gosposki uHci hYr/.a .Arch kmu", na stnrem ti'gu in v nunski uiicj im- r Trstu, via Ca* serran, 3. ObpiRi naj so l»ragovoljno poSiljajo tM'i'ilijJsivn .,Soc$e",v Gorici Via Mevcato 12, J., jiaroiMiijia pn-opravniStvu „S«t*ou Viailella -Croce-St.A. II_____________ R, konecno dovrSeu. Po navudi drugih sej prebere in poti'di ne za-picnik pwjSnje seje v ab<'h dt»2t»liuh jpzikih. Nn to odt'ii dczHni glavar doSU* proSnju ppticljakemu iu pravm»mu odseku, eno (proSnjo g. Canduttijn za zvi-Sanjp plac>) nr.nncnemu odseku, pe'icijo i^oriSkega staraSinstva. naj bi se no sptpjel predion posLuica dr. Gregorfii&i o prempmlu domoviuske postave, pa odseku, ki jt» bil voljpn, d;i pretrestije dotiCni nasvct, Poslanec Dottori stavi inter pclacijo do predsedniStva d«'z>lnega odbora, v kateri praaa, ku« liko Hkt'vnih 7'isrankuv nni /(Mnljtfko-advezui zalog na glavnici in aa obrcstili pri jjudcli; koliko pnscstev, ki ho bila odvt>zantt j« ostalo v rokah ti*2elni odbor hrazl o tern, kar inisli storiti v bodoiem letu. Dr. vitez Pajer predlaga v imenu dc2elni'ga odbora, t»ftj w potom nujuosti odstopijo profinje nekaterih dijakov zji podporo pcticij-Nkorau od«pk:i. Prcdlog »e sprpjnw. Potcm j<* utemcijeval po.MaiH'C dr. Maurovich predion, da bi se razsirila postava za p o g o z d o-v a n j e Kra^a tadi na ob&ine 6t. Maver, Solkan, Kronborj?, Sempasr Gigar in Ravnico. s tem, da je ilokaznta!, knke velike vajfoogti so gozdi sploh in koliko kr»ri-tt bi inieia Uorica poscbe kot pvdncbno zdravjSde, ako bi jo na scvcru in severo-vzhodu kra-Sili top!, zeloni gozdi. Ker paslanes priCakuje, da o-ra»?Tij>na postava, ki do zdy vclja saino za Kras in biiioj»» sosp»k\ bi mno^o pripomogla k liitngsemu in u?pe5ist»j>emu pogoz-U^vanja pust.b goliCav, priporo(a, naj se njegOT prcdfog izrofi pravnemu odseku, ki naj ga nretrese in o svojim Casu porofia o njcm deiel-lUHiU zbani, kar se spiv-me brt-z usovora. Posl.mec jr. M a h o r 6 i fi poja^nuje svoj prcdlog, po kater«ra bi morala todstva gori§k>l* in trziskih bo l n i $ n i c v treb dueh, potem ko so ^prejela ka-tereg.i bolnika, sporoCiti ime, bolmn in prenesljivost ali neprotipsljjv ist bolnibovo pristojoemu c. kr. okraj-nemu glavar-'Ta, di to pmzve od dotiCa>'ga zupan-atva pr«'raoLenjske razmare balnikove, oziroma da more 2upanst?o vzeti bdnika iz bolnifinice ter prc-peljati ga na dom. Govornik dokazuje z izgledi, da zdaj duhjjajj tika porofitla pozuo in prepoznc, da natidezni bolniki obraLajo to v svojo korist ter se dajo braaiti v boln'5ni«*ah posebao o zimskem Casa, ko ni deli ali ko je znnaj inraz, da pridejo v gorke hramo, kj« r dobijo tudi hrano in postre2bo. Ta na-reriba, prari govornik, n»j bi veljala za zdrave ,bol-tiike*, ki bs se koj ozdraveli, kadar bi zvedeli, da gre po nj*» obc.uski vol, kakor se je v resnici ze zgt»dilo. Tapani naj bi dobili nalog, odgovoriti v 3 doeh oa glavarstvena vpiaSsnja (• premo^enjskih raz-merab b-dnikov, in naj bi bili vezani pod osebuo od-govornostjo, prevzeti onebe iz bolniSoice, kadar bol-ni^nidno voddtvo to zabteva. Dalje je pa-dlagai g. po-slaaec, naj se ustanovi dcielni bolniSniCni zalog, v kateri bi plafievali roali, ki niso vpisani v kaWpodpor-no drustvo, iu ki bi se obracal posebno v plafievauje stroSkov za nekatere bolezni,|ki obdno labko obubo^ajo, ako se pokaz^jo na veC obSioarjih ali oWinarcib, bi-tajofiib v tojini, v bolni§nicah. Slednjii nasvetuje, naj Be predlog cdda v pretres in presojo pusebuemu od-aeka, sestavljcnemu s 7 udov, ki naj sc izberejo iz fie *bocoke. Predlog se eprejme brez ugovorain de- | ^elni glavar odlu^i, da posebni odsuk se bo voltl ko- | nee daiiaSnje seje, J Potem utomeljuju poalanoc dr. Orogor^i^ ' svoj prodlog o promombi §. GLobcmakoga rodaglod6 r a % a i) 1 i t v o o b < i n b k i b, z © m 1 j j § &, Omenja, da g. 61. dolofiujo, naj 00 obrani ob5inuko prorao^enjo liQdotiiknjwio, a da vender tudi dovoljujo, da se emo premozanje razdoliti, ako jo upati, da bo imela ob-61 na iz toga vo&jo koriaf, sanio da zahtova v tem slu-6aji posobno do2olao poatavo, ki mora biti potrjona od presvitlega cesarja, Poslanoe dokazujo z raznimi izgledi, da razdolitoy obcinskih zomljis5 se je poka-zala do zdaj povsod jako koristna, da valed razdelitve so je prejinji piwti a?ot premonil v lepo travniko, sono^eii, goade, njivo in nogrude, ali vaaj v tak svet, ki dftjo veliko veS u^itka nego prej. Navaja rassde-lit?o, ki so so vrSile uie leta 1854 in 1855 radi dr-?-avnega posojila v okolici goriSkt, v Brdib, !v Furla-nffi, ter poznejih razdelitev na podlagi posebnih do-feliiili poatav v Solkanu (8v. Gora), Batah, Desklab, AviSah, y Koginji in drugod, ki ao so vao pravdobro spla^ialo, Oiaonja, da posebno pogozdovanje golidav no % razdelitvijo nosswmsko pospfSoie, da niti dd&vna pcKsfava v varfltvo go/.dov, niti komiuija za pogozdo-vatijo Kraaa niti loiMaa postava niso toliko atorile, kolikor rasdelitev obSinsltih zeinljiW mod ob^inarje, kalcor jo raavidno iz navodoaih ob^in. Dostavlja, da kariat razdelifcvo doknzujojo premnogo proSnjo, ki do-hajt'jo oi leta 1863 naproj de^elnoma odbora broz prouehftiiJB, in to, da bivSi poalanoc Androj Wiaklor je who leta I860 prodlo/jl o. maroa dozolnemu zboru |) idiibon nafirt posfcavo, ki bi urojevala razdolitev zem-ljiwc, ki so je potem obravnaval in sprojel v sejah 20. in 27. marca. Iz toga izvajal je g. poalaneo za-kljucok, da je tvoba raztlelifcov pospeaovati, tor je po-jaanil, da aodanjo postopanje, vsled kateroga je troba v vaakem slucaji i:akati, da dezolni zbor sklone posebno p09tavo in da jo vlada priporofii v potrjenje, razdelitev mo5no zavira, kor je treba vcasih dafcati 3, 5, 8 colo 10 lot, predno ae vae dokon6a, kar jo posameznim obSinam in v dezeli v veliko Ikodo. Iz tega uzcoka, naj bi ao navedeni §. tako premanil, da bi dovoljeval razdelitev deiolni odbor v soglasji s c. k. namestn?i5fcvom. V formalnom oziru predlaga g. poalaneo, naj ae izroSi ta nadrt promombe pravnemu odseku, ki jo v to poklican, kar se zgodi brez -ago-vora in broz razpravo. Dr. A. b r a m poroca 0 proracunu Dutovljsko ob^iae za leto 1886, A. Kocijanci(5 0 ra^unskom sklopu gozdorojakega zaloga za 1. 1884, J. (Nasser 0 onem goapinakega zaloga in zaloga WerdenberSkih Stipendijev, dr. Terzegna aai 0 onem zeailpeno-odveznega zaloga. ProraSun in racunski sklepi potr-dijo so brez rassgovora. A. K o c i j a n 6 i $ poroca dalje 0 prora5unu gozdorejskega zaloga fta 1. 1886 in dr. Verzognassi 0 onem zomlji§Cno odvoznega zaloga, ki se sprejineta po naavetu finandnega odseka. T imenu peticijskega odseka poroca R. Ma* hor^ic 0 proSnjah Uhanjske obfiine v dosegu podporo za moafc, ob6in Bobodi§5o in Breginj v dosego podpo-re za most Lez Kadi^o, Sebreljskega zupanstva v dosego podpore za pokritev mosta v Stopniku, obcia Livek in Idersko v doaego podporo za cesto is Ider-skega proti Livku. Vse to pro§nje so zavraene z motivacijo, da de&ela podpira redno lo skladovne ce-sto in da pri grajenji obcinskih coat in mostov imajo ob5ine pravico prosifci podporo od cestnega w^bora svojega okraja, ako pladujejo nad 500/0 doklade za costn© nauiene. — Na predlog Del 'L o r r e-ja ˇ imeau peticyskega odseka dovoli ae vdovi ranjkega ucitelja Jerneja Radizza-o podpora 40 gld. Dottori poroca v imenu pravnega odseka 0 ua6rtib postav zastran novili skladoTnih ceat od Pieriaa do Pogliana in od mosta pri mlinu v Torzu do cerkve Skodovakt tor piipoto^a, naj se aprojmeta, kar se zgodi tudi v dt-ugem branji brez razprave in brez ugovora. — Y odbor su Mahor6i6ey prodlog se volijo: dr. Manrovicb (predaedoik), dr. Kojio, M a hor6i5, dr. N. Tonkli, Gasaer, Venuti, Kocijan6i6. Deielni glavar naznani dnevni red naslodnji iesti J aeji ter eklene peto aejo ob 1% ari zve&ot. Sosfca aeja 16. deeembra. Tudi dana-Siija aejani zaSela toLno 0 5. uri, ampak nekoliko poznejo, in poslancem bila je vidoti na obrazih noka roauoat, ki sicer ni navadna, zuamfinjo, da imajo kaka va^no praSanje, ki jihaplofinozanima. Prebei'bin potr-,. di so po navadi zapianik in oddajo so novo dofilo potl-cije mod skoro pojpolnim molkora navzofiih poslancov. Dr. vitez Tonkli poroca 0 proraounu Av-Ske, dr. vitoz Pajer pa 0 onem Ajellake in Joan-nizke ob^ine za leto 1886. Ker preiegajo preudarjene obm'nako naklade 500/q izravnega davka, inorajo so priporoditi v najviSje potrjenjo, da se bodo smelo po-birati. Zbor atori to brez razpravo. — Dr. vitez T 0 n-kli poroca v imenu deMnega odbora 0 profinji goriSkega meata, da bi so mu dovolilo posojilo 550.000 gld., a katorimi bo zidalo kosarno m yojalco topniSarje, napolje pitno vodo iz Mrzloka ali iz Cepovana tor popravi in popolni moatno podzemako jarke in odtoke. Odbor priporofia, naj so,dovoli posojilo za das, ko odobri vojaiko ministerstvo nafirt nove koaarne, ko bodo nairti za vodotok in meatne odtoke aprejeti po meatnem atarelinatvu in ko bo za delo vae pripravljeno, Posojilo naj se obrosti a 50/0, naj se izvrli v'vefi obrokibf kakor bo delo mh-tovalo, naj ae za vaak dolni zneaok le posebo proai dovoljonje de^olnega odbora ter naj ao posojilo po-plaSa v 45 lotili pu nacrtu, ki je oil izdelan in po-trjon po mestuem ataraSinstvu. Dr. Grogor^ifi nasvo-tujo, naj se predlog radi svoje valnoati izro8i flnapfi-nemu odseku v pretres; dr. vitez Mauvovich pripo-roca, naj ae predlog aprejme, ker je bil v atarasmstvu in v dozelnom odboru uze dovolj pretreaen. Zbor P'U pritrdi ter dovoli posojilo po nasvetu dezelnega odbora. Za tem porooal je J. Gasser v imenu dozoU-nega odbora a prenaredbi §.11. pravii kmetijake § 01 e zastran uelteljakih pokojnin ter je avetoval, naj bi stalno name§5eni ucitolji imeli ono penzijako pravico, katera pristoja drugim deielnim uradnikom, ki ao stalno name§Leni. Dr. Gregorcie predlaga, naj so odatopi ta predlog finanenemu odseku iz toga na-mona, da bi preaodil, ali bi ae ne dala dolo&ti pri-mernejSa razmera med placami ravnatoljov in aai-8tcntov dezelnib, kmetijakih aol v Gorici, ker je do zdaj malo da ne 1000 gld. razliko med njib piaeaaii. Dr. Ycrzegnaasi meni, naj bi ao odborov nasvct koj Bprejol, Grogorfiicev naavet pa naj bi 86 odstopil dezelnemu odboru v presojo in porofanje. Dr. vitoz Pajor ugovarja, rekofi, da Gregorfiioev predlog ni v zvozi a predlogom odborovim in da ae more staviti 1© kot samostalen prodlog, ki mora priti za B©;posebe v obravnavo. Dr. vitez Tonkli odgovarja, da odborov prodlog premenjuje gtatut kmetijake Sole in da tudi Gregordicev predlog niraa drugega namena, da torej ae lahko oba predloga ob enem obravnujeta. Dr. Gre-gordi6 izjavi, da se pridroii prediogu dr. verzegnaasi-ja. Dr. vitez Pajer premeni in dopoini avoje prejsnje besede ter pravi, da ni nasproten, ako bi se odborov predlog z Gragorcioevhn dodatkom povrnil do2elaemu odboru v novo presojo in poroSanje, ter da stavi naavet v tem smialu. Dr. Verzegaassi odtegne svoj naavet. Dezelni glavar meni, da Gregoroicev prodlog bi so bil Lsmel obravnavati kot apadajoiS k stvari, o kateri poroda dezelni odbor, a Verzeguassijev predlog ne tako. Dr. GregorcuS ae izjavi zadovoljeu s Pa-jerjevim predlogom, ako se dostavi njegov naave*. Na to so jo odborovo poroc.io z doatavkom Gregorfiifie-vim vrnilo dezelnemu odboru. Dr. Abram poroca 0 prosnji obfiiaarjev iz Sve-tega, TomaLevice, Malidola, Yolojigrada za loLitev od Komenake gupanije: ProSnja a.e odatopi dezelnemu odboru, da ukrone, kar jo potrebno in da porofia 0 tem deielnomu zboru. lati poalanec poroca o prosnji EojScanskega zupanstva zastran iirena in sedeia zupanije. Zbor aklene, da zupanija so imenujo Kojs^anska in da znpanijski aedo% (urad) ima biti v Kojakem. Na prodlog istega poslanca v imeau do^elnega odbora odstopi ae prosnja Lupanstuv Lokavec in Sv. Kri2, da bi 89 c e a t a a k 0 z I» o-k a v e 0 uvrstila med akladovne, de2elnemu odboru z nalogo, da etvar pretreae in potem 0 nji poroca, oziroma da «&yi w>)9 predtoge. Poslanec Ivandid poroca o prosaji ttditeljskih drnstev tolnvnskega, aezanskega in iz okolice goriske, da bi se prem&nila nekoliko S o 1 a k a p o a t a v a. Z ozirom na alabo dezeln© finandno ataoje, na primer-noat nekaterih sedanjih doledeb in na to, da vai c. K. okrajni Solski aveti in c. k. deielni solaki avet, ki an bill popraSaai v tej aaclevi, ao an izrekli proti na-svetovanim premembam, zavrnil jo delelni zbor aiav-ljaao proanjo, Isti poalanec porodal jo o proinji k»v-ake druibe Maike, da bi aepremenila lovska po-stavav nekaterih todkab. Dczelni zbor jo aprejel nawetovane prcmembe, tako da zdaj ae v onih tod-kah (glode prepovodanega casa) ujcmajo goriska, tr-zaika in iatraka lovska postava. Ob enem je nalozil deiolnemu odboru, naj atopi tndi glede nokaterih dm-gih todek, poaebno glode prepovedauega oaaa za lov na raano divjadino in glode lovakega liata, v dogovor i delolnima odbororoa aoaodnjih primorakih deiel, da bi ao njUi poatave tndi v tern ujeraale. Dr. Nik. Tonkli poroda v imenu pravnega odaeka o proSnji fcagarake obdino, da bi ae preklicala prepoved koajo pale. Dciolni abor odato-pil je proanjo deielnenra odboru s nalogo, da jo ao nadalje piettese in da naj v bodooem aaaedanji o nji poroca, oairoma da atavi avojo predlogo. — Sledilo Je ie 20 todek, o katerih bomo poroeali prihodnjid. Seja ae je aklenila ob 8. uri zveder. — Sedraa aeja bo danea popoludne o 5. uri. Blagovoljen svet kmetovalcem gori&ke okolice. Dalje. Kdor je uze kedaj obhodil naLo goriSko nadsko-fijo, ter ai ogledal iapnije po hribih, na Kraau, v Brdib in v furlanaki ravnini, pritrdi mi, do possna Sempoterako faro, da ta lahko tekmujo brez atrahu a yaako drugo/.upnijo glede gpodnebne milobe in pri-jetue lege, Sempeter ae rnaproatira v zno/ji skoz in skox obraatenih, zvioogradi okraaouih holmcov, ki ga kot poluvenec ograjajo ob severoizhodni atrani ter varujejo ailne vipavake hnrje inmrzlegaseverja. Sem-peter amo z veCjo pravico zvati ae avstrijska Nica (Nina) glede podnebne milobe nego mesto Gorica, glavno italijanako (to je Yale mnenje. Ur.) mosto na Goriskem. Do lepe te fare pripomogel mi je deloma tudi §. 19. drz. ustave. Vidite, da paragtaf ni prazen, aamud nafpapirjf, nego una avojo mod. Ravnopravnoat naeega milega alovenakega jezika jeuzezdavnej moje geslo; da obvelja, so tradim in npam. Prav ta moj napor in prizadevanje, da bi postal ta uie aikto raz-apiti psragraf tndi za naa pozabljene Slovonce msso ino krv, da bi uze enkrat atopil v dejaoje, bilo je, je in nadejam ae, da tndi bode nasledek in izraz mo-jega narodnega prepridanja in narodnoatnega nafiela, kakor ima biti alehernega narodajaka v pravem po-menn besede. Vzamite narodu materni jezik, in nbili ate ga. — To mojo dobro Toljo in tndi malo dejan-ako prizadetje zaal je oceniti viaokorodni g. A. Semerl, aedaj c. k. nameatnistveDi sovetaik, takrat ie c. kr. okrajni glavar v Tolmiaa. On me jc priporo6ii na pravem meatn in Slo je. Bog naj mu povroe to Iju-bav, jaz je ne morem. Zupnijska poalopja v Sempetrn so obSirna a proatornim dvoriadem, z lepo Stalo, vse pripravno za kmetijstro. Nekdo mi jo rekel, da Serapeterska fara je kmetijaka fara (Oekoaomiepfatre), in akorodaima prav. Okolo zopnijakih poalopij razproatira ae jako obliren a viaokim a tndi potrebnim zidora ograjen vrt, ki meri en oral in 40Q aeznjev (1640Q aei.) Tako Telicega in lepega farna poalopja objemajocega rrta do aedaj ae pri nobenem Larovii nisem videl. J^a ju-gosahodni atrani loci vrt samo skladovna eesta od ^Brajdo", kraanega Snpnijakega polja r podobi cVe* terokota, ki meri 1% njir (campi) in kateremn ae no najde tako lahko enaeega v goriaki okolioi. To je vrt in polje, dalepaega in boljiega iskati ni treba za zupnika, ki ima raznm in veaelje za kme-tijatvo. A jaz potrebaih lastnosti nisem prineael iz Bolca seboj, ker nisem jib imel, sosebno nisem 6util v sebi veaelja za kmetovanje, katero tirja mnogo reci. Zato aem bil dal lepo polje za tri leta v.najem — 1S79 do 1881 vgteto. Se ve da vrta okolo zap-nijskili poalopij ae vijoSega nisem moget dati v najem. Vi-t mi je sluzil za prve poljedelake poskusnje in si-cer v sadjaratva, trtoreji in navednem poljedelatvn. Vrt mi je postal mala praksa, mala kmetijaka Sola, na kateri aem zacel vaditi avoje aibke spijofie polje-delako talente. ** * J Ali v tekn treh let prisel sem do prepri6anja» da nikakor ne kaze aamo vrt obdelovati, marveS da klifc vrt tndi obdelovanje Brajde za sebojin toizra-snih razlogov, katerih mi pa ni treba tnkaj razlagati Tako aem postal 1. 1882 mal kmetovalee v dezeli, kjer ae vae drag«ee kmetuje, nego v moji rojstni hri-boviti viaoko lezeci planoti. Drugo, milo podoebje, vecji del drogi pridelki, toraj tndi drugaeno obdelovanje. Tako sem zacel deliti a tnkajanimi kmetovalci npo in prevaie, akrbi in trpljenje, radoat in bolest. Aedaj v prakai aktmm, kako #e obogoma kmetoTalon godi; zato pa imam aedaj so vecje socutje do njega, nego aem ga imel poprej. Vsak zacetek je teSek. Tako se je tndi mem godilo, nevednemn, nesknlenemn zadetaikn, osobito ker aem moral vse Ie sam ^oditi; pazljivo gospodar-jevo oko mora biti povaod. Uzo prva koanja modike v apomladi delala mi je veliko proglavico in belila lase. Biio je je cez 60 ccntov. To ni malenkoat, kajti lepo pososena in apravljena bi bila vredna 120 gl. kakor en starkraj-car. A dez je zacel pribajafci ali padati dan na dan. Troaili, susiii, valjali, aknpaj devali amo jo kacih 14 dni; poatnla je rujava, neprijetno discca, skoro^ aama atebla, nezua per;sca so odpadla — kratkot slednic ni bila akoro za nic. Kravica jo ni marala jeati. In ko bi jo tudi bila, aaj ni imela taka pokvarjena kr-w» nobenega teka in vzitka. In tako se mi jpadal je stare-Sinstvu in Ijud-.tvu, kakor tudi g. vikarja in g. uci telja, obris g. inzenirja Chr.icinija, kt je izraCuoit, da za 18.000 gld. bi se dala uaprav'tti v St. Andrtzi lepa eerkev. In glej, zdi se, da prej nego bi bil kdo mislil, bodo imcli novo eerkev. StaraSia.-> tvo skleuiio je, kar ni dolgo, cuoglasuo, da se bo delala nova eerkev, in sicer po imCrtu g. Claricinija za 18.000 gl. Tak sklep dela Cast obcmarjmn in starasiitara; zato tndi ne morem, da bi jih tfi javno ne pohvalil. Iz Mima, 7. decembra, -- *iv!« saw dobro obiskan veteraoski shod, ki ga j. '-¦'.. sklical nadeloik tukajSnjega veteranskega oddeika za Miren Orchovlje, g. baron Biancbi. Prebrala so se nam pravtla novega veteranskega podpornega druStva, ki obeta, da bo za nas velike koristi. Vsi smo se vpi3ali v to drnStvo, ker nas skasoja u5i, kako zdatno podporo se lahko dobi pri takih droStvih o Casu bolezni. Baron Biancbi ima pa Se posebuo zaslugo, da srao se vpisait, kajti on nam ni samo pravil pojasnii in drnStva priporodil, ampak plafial je tndi za vse na§e ude, katerih je bli za 70, vpisnino in meseCnino za pol leta. Ta do-brotljivost in radodarnost nas je jako gacila in vsi smo gospodu Bianchijn §e bolj ndani nego srao bili. Menim, da maiokje in malokedaj se dobi tako rado-darna roka, kakor je ta, ki je nas na tak uacm tako bogato obdarila. Naj mi bo torej dovoljeao, da izre-iem tn v imenu svojih tovari§ev in svojein gospodu baronu najpresrcoej§o zahvaio za njegov biagi cm. Bog nam ga ohraoi §e mnogo let. C1epovan, 14. dec. — Po mestih in trgih pri-nasata sv. Nikolaj in boitdni rnoi revaim otrokom vsako leto bogate darove; po kmeCkih vaseh pa sta ta prijatelja otrok skoro nepoznana. Letos je vender, in gotovo prviS, priSel k nam sv. Nikola] z bogato oblozeno toibo. Po dobrej roki je tukajSnim ubogira podaril eel stotak. In malo da ne ves se je spreme-nii v gorko obleko za revn e §olar]e. Bilo je obdaro-vanih 25. Slovesnosti, kakor po mestih, pri nas ni naprav-Ijai sv. Nikolaj. Le na tihem js po aolskem vodji pripeljal otroke v hiSo predseduika krajnega Solskega sveta na Moiilab, kjer so sprejeii vsak svoj delei, potem pa so, odiaii v eerkev, da so se zahvalili za prejeti dar. C. g. vikar pak je v svoj zoroicat govor vpletel primeren ooomin do dobrotnikov in obdarjen-cev. Ti pa prijatey, sv. Nikolaj, obi§2i nas zopet pri-hodnje leto. _______ Z dolenjega Krasa, e. decembra. — Jeci i- pava pod bremenom bolnisaiSnih stroakov, a jeci tudi Kras, in ^e ima prva pravico pritozevati se dez te in zdihovati pod tojvedno vecjo in vecinom ze ne-znosljivo te2o, nima je ni6 menj tndi Eras. Vaaiee, brojede komaj po 300-400 dnS, imeti le bolniaaic-nih 8tro§kov na atotine forintov, je prehndo, je stra-ano! Kam pridemo? Kaj bo?! popraauje pad lahko toliko Ipavec kolikor Eraievec. — Sveta dolznoat je torn) item inerodajuiin oaebam in mora biii, gati, dokkr je Se pomagati mogode, predno bo pre-pozno. Da se delavee, ki je dal vso avojo mod, krv, meso in zasluzek mestn ali tovarnam, ko oboli ali ne more ved delati, domadi njegovi obdini na rame za-vali, ki domadina svojega morda komaj ali se pozna ne, ni prav, pa tudi ne pravidao in poSteno. sKdor j e snedel meso, naj ima tudi koatil* Kaj bo? Premialimo vender malo. RevSdina raae vedno vedja: potrebo so vedao nino^ijo v pri-meri z napredkom j kmerijstvo zaosfcaja, ker node no-beden ved delati, ampak vse i§de le na lahko ziveti; zraven ^ve^kratnni/ skoro vsako leto pona.vTjajodib ae elementamih ali vremenskih nezgod, trka /e dmga trtna bolezen na vrataj paenici, pri kterej je ubogi kmet imel do zdaj ae nekaj upntija, pah jo cena in pada vedno bolj; drugi pridelki so le picli in neza-doatni za neltevilna dajila, ktere in or svUo v volioMtnili barvali, luiloiili, moilrili, rumenibi Kolonlh, pomoranSMtih. progaiHli, do» Bti dolgih m vaako poaleljo po gld, 8,50, dvojtoa »»mo gld. 0.50. Na stotino 7-fthvftl in opatovauik niirofiil od mo-rodajnih osob, izmoj katorih nokatoro ebjavlm. Ooapodu. J. H. Rtblnowloi-u na Dunnji, Naroaam s torn 160 konjskih plakt, 190 cm. dol-gill, 180 cm. Sirokili, kakor projSiijo, po ooui 1 gl. 76 kr. proti plafflla v gotovini tor prosim nomudno roiitev. Obdicsko prodBiojaiSlvo: St. P8tt«B. Y , Za /upana: obotlllko lUreilHltVO. aospodu 1. H. RaWBOWiM-U na Dunuji, Z oKtrom na plahto, poslono na oglod, van prosimo, da nam poSljoto popoino onftko vrsto 60 kOWV nomudoma ter so sinamuicino, pridakujofii raSwi Troppauer Zuckerraffinorio-ActiongoBollBohRifc A. v. Jutrzenka. 1295. Chorostkow, s. novombra 1885. Gospodu J. H. Ranlnowloz-ti na Dunaji. PoSJjitc pod naslovom: Excoll. grafl. Siomien-ki'soho Guterdiroction in Kopeczynio, postaja Cliorost-kow, ie 30 plaht konjskih po I gl. 75 kr. ena. Spogtorayem W. Fryer, konjar. Also-Alapg, novombor 1885. Goapodu J. H. RabinowiOZ-tt na Dunaji. Posljito proti poStnemti povzotju goap. Bonodiktu Sluha-i, poSta Czcczo, 12 plaht po 1 gl. 95 kr., kakoi sto poslali moni, potem gosp. Ignaciju pi Kollerju 4 plahto iato vrate in alednji8 na mojo ime 2 enaki in 2 plahti za raaroScoko ter 3 svilono plahto. SpoStovanjem Adam pi. Salomon, k. ogoraki huBarski stotnik. Razposilja ne proti placilu ali povzetju. Naslov: Webewaaren-Manufactur JT. H. RaTbinov^ioz Wieo, 211. M, Mm Sollwntistmse h 9. POTNIKE IN BLAtiO spravlja v Ameriko najbolje ia najceneje Arnold Beif, na Dunaji, I. KolowatHng hjt.9 (HiTaJBtarcjSa firma te vrate.) in vsprejmem takoj zavsvi>je prodajaluice z meaanim biagom ZENSKO, zmoiuo slovonskega jezika v branji i pisavi ia veS6o v Sivanji perila. Piednost imajo tisto, ktore morejo poloziti 100-200 gold, kot ^arscino. ° N JV gUiU. AV» TKSVIIW. Mi inko Grabrijan, m trgovee v Vipavi. ^ Hinko