Št. 30 (748) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 30. julija 1964 DOLENJSHUST Polde Grahek: POLETJE RazIL novih cen Povišanje cen nek -i/vodov je prišlo tako iznenada, da tokrat ni bilo opa ^.O »nrzlice, ki je doslej domala vedno spremljala podražitve j. "c cene so začele veljati 18. julija zjutraj. Videti je, da so potrošn. ^jeli priporočilo zveznega izvršnega sveta, ki je obrazložilo povišanje, z zaupanjem in prav je tako. Preden postrežemo bralcem s primerjavami, ki bodo pokazale, kako so se podražitve odrazile v posameznih potrošnih centrih na našem področju, nekaj besed o namenih priporočila ZIS. Uskladitev cen nekaterih kmetijskih in industrijskih proizvodov je odločen korak k uveljavljanju načel ekonomike v naši gospodarski politiki. Ta ukrep je sledil zmanjšanju in odpravi prometnega davka in odpravi prispevka na dohodek v nekaterih panogah. S tem ustvarjamo pogoje za boljše gospodarjenje, ker hkrati postopoma opuščamo regrese, premije in dotacije in prepuščamo v proizvodnji večjo vlogo vrednosti živega dela. Na videz se vse to morda ćudno sliši, češ: višje cene in boljše gospodarjenje vendar ne gredo skupaj! In vendar je tako! Znano je, da prav cene kmetijskim izdelkom niso bile dovolj spodbudne in da se zavoljo tega kmetij-•ska proizvodnja ni razvijala tako kot bi bilo želeti. Neupravičeni so torej glasovi: »Naš kmet je že dozdaj premalo naredil, zdaj mu bomo pa zato še več plačevali!« Kmet je naredil manj kot je bilo treba zato, ker je bil za to- kar je prodajal, slabo plačan in torej ni imel pravega interesa. Kmetijstvo se bo zdaj postopoma znašlo v enakem položaju kot vsa osta- Življenje maršala Tita in njegova doba že drugič na britanski TV Na zahtevo številnih britanskih državljanov je britansko televizijsko omrežje BBC prejšnji teden ponovno predvajalo f:tm Življenje maršala Tita in njegova doba, ki ga je prvič predvajalo 22. maja. Film so sedaj že drugič vrteli v času, ko je zbranih okrog televizijskih aparatov največ gledalcev. Film je posnet po scenariju poslanca spodnjega doma Fitzrova Mac. Leana, šefa britanske vojake misije med vojno v Jugoslaviji Fitzrov Mac Lean komentira posamezne- epohe iz življenja predsednika Tita Življenje maršala Tita in njegova doba je eden izmed najbolj uspelih filmov te vrste na britanski televiziji v zadnjih nekaj letih. la proizvodnja: cene bo določal trg, to pa bo povečalo interes ' proizvajalcev. Nekega modrega vodstva, ki bi s svinčnikom v roki vodilo in usmerjalo gospodarstvo torej ne bo več. Vsi kar nas je, vsa družba kot celota, pa postaja odgovorna za gospodarski razvoj in za cene na tržišču. Protivrednost za povišanje je treba zagotoviti Delovne skupnosti stojijo pred odgovorno nalogo: zagotovit! zaposlenim protivrednost za povišanje cen. Premik v osebnih dohodkih je treba izvesti zelo hitro, v Sloveniji ?a bo moral biti nekoliko večji kot je določeno v zveznem merilu, ker so pri nas življenjski stroški večji. Odkod dobiti sredstva za to? Izgovori, da rezerv ni, ne smejo in ne morejo obveljati. Dolgoročni namen novih ukrepov je izboljšati materialno stanje delovnih ljudi. Zato jim m irarao v prehodnem obdobju, ko jih bo povišanje cen prizadelo, zagotoviti ustrezno protivrednost. Potrebna sredstva bomo morali poiskati v kolektivih tako, da bomo boljše gospodarili, boljše izkoriščali zmogljivosti, povečevali produktivnost in podobno. Učinek tega S2 seveda ne more pokazati preko noči, velja pa poudariti, da nobsna naša delovna skupnost najbrž ni na tako majavih nogah, da ne bi takoj mogla začeti izplačevati povečanja osebnih dohodkov! S takojšnjimi ukrepi za boljše gospodarjenje pa je seveda treba zagotoviti, da se bodo učinki boljšega gospodarjenja čimprej pokazali. Ena izmed rezerv je tudi investicijska potrošnja, lei je največ kriva dosedanje nestabilnosti cen. Nikakor ne gresta skupaj trditvi, da ne moremo povečati osebnih dohodkov, da pa moramo hkrati nadaljevati z začetnimi investicijami! -Rezerve torej so! Stvar vseh subjektivnih sil in vseh proizvajalcev pa je, da jih bomo poiskali in da bodo z zavestno akcijo povečevali materialno osnovo v proizvodnji. V Novem mestu je obveljala treznost V novomeških trgovinah prodajajo podražena živila po takšnih cenah ( v oklepaju navajamo povsod staro ceno): belo moko po 145 din (105), enotno po 96 din (82), odprto olje po 394 din (348), olje v steklenicah po 412 (370) din, sladkor v kockah po 246 (200) din, sladkor kristal po 216 (170), din, beli kruh po 120 (95) din, enotni po 86 (77) din, rženi po 96 ( 84) din, žemlje po 13 (10) din in pecivo po 15 (12) din. Cene mleka, jogurta, surovega masla in smetane so ostale neizpreme-njene. Podjetje »2ito«, ki oskrbuje dolenjski bazen z mlevskimi izdelki, prodaja lete po naslednjih cenah: belo moko po 123 ( 90) din, enotno moko (tipa 1000) po 82 (70) din, moko tipa 600 po 105 ( 83) din in pšenični zdrcb po 124 (93) din. Cene veljajo francc skladišče »Žita« v Novem me stu, k njim pa za dostavo \ 20 km pasu pribijejo 1 dinar v 35 km pasu 2 din in v pasu nad 35 km po 2,50 din za kilogram. (Nadaljevanje na 3. str.) Mosteć vabi nekdanje internirance Okrajni odbor Zveze združenj organizira 13. septembra letos v kraju Mostec pri Ljubljani prvo srečanje preži, velih internirancev, zapornikov in deportirancev s področja ljubljanskega okraja. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri, prireditelji pa želijo, da bi bila udeležba čim večja. Vsi, ki se nameravajo udeležiti srečanja, naj se do 1. septembra prijavijo pri svojih krajevnih odborih ZB. V teh dneh organizira okrajni odbor ZZB s podjetjem »Kompas« izlete v Treviso, Padovo in Gonars, kjer so bila med vojno zloglasna fašistična taborišča, Preživeli in-terniranci in deportiranci bodo lahko znova videli kraje, kjer je umrlo toliko naših ljudi. -mtr- Pogumni brigadir Jani je rešil iz Lahi-nje dve življenji 0 tem, kcko je Se ne 17-letni brigadir Jani Pajk iz Trbovelj rešil iz Lahinje v Gradcu 67-!et-no babico Baro Klemen-čič in 3-letno vnučko Mcjco, berite več na 6. sirani današnje številke Dolenjskega lista! »LISCA«: samo za 13.080 dolarjev gre, a vendar... Tudi sevniška LISCA bi se lahko hitro uvrstila med izvoznike, postopek pri JUG0BANKI pa se vleče že skoraj leto dni V drugem polletju se bo tudi konfekcija »Lisca« iz Sevnice uvrstila med izvoznice. Svoje izdelke namerava P'asira'n na zapadno tržišče. Tovrstno pogodbo ima že ženjeno, vendar je izpolnjevanje izvoznih obveznosti vezano na uvoz opremi- Potreb- So specialni stroji za opre-"to šivalnice, ki bo delala sa-mo za kupce v tujini. Vred-"°si toh strojev je 13.824 do-larJev in do 15. avgusta bi "»ralo podjetje že delati na niih Razgovori z Tugobanko k&jb že približno leto dni ln Podjetje je prosilo, da se Postopek za že omenjenih j3-000 dolarjev pospeši. Stro-1 v inozemstvu so pripravlje-n* in čakajo na prevoz. Konfekcija »Lisca« bo na *n strojih izdelovala modele p0 naročilu tujega poslovne-63 partnerja Delavke bodo p.riučili delati na novih stro-J!n tuji strokovnjaki. Po se-^ii pogodbi bo izvozila »lir s°a« 700.000 nedrčkov v vred-!^st! 250.000 dolarjev. Devizni "^ek bo zd0 ugoden. 100 dolarjev letno. To je j^JbalJKa utemeljitev za ko-"•stnest menjave s tujino in treba bo podpreti prizadevanja kolektiva na ta način, da : bo pravočasno prišel do strojev. Zavlačevanje postopka pri Jugobanki lahko povzroči podjetju nepopravljivo škodo. V »Lisci« so s 1. julijem uvedli, skrajšan delovni teden. Zdaj traja 45. ur. Prvotno so sicer zaprosili za dovoljenje za uvedbo 42-urnega tednika, vendar so do sedaj dobili le soglasje občinske skupščine. Predlog so poslali tudi okrajni gospodarski zbornici in sekretariatu SSR za delo, vendar niso prejeli rrtti pritrdilnega niti negativnega odgovora. Zato so se kar sami odločili za zlato sredino. Delajo 45 ur tedensko, ln sicer so si to uredili tako, da imajo neka'ere sobote proste. Ti datumi so točno določeni do konca leta 1964. Do tedaj pa bo verjetno priromal tudi odgovor iz Celja oz. iz Ljubljane. J. TEPPEY Predstavljali nas Loto amaterji z Jesenic in iz Tolmina ^evonie.ščani se Se dobro P0|nlnjajo, kako navdušeno I?.na zadnji republiški dram. *' reviji pozdravljali v No-mestu nastop Jesentča-610v 'n Tolmincev. Amatersko •'tališče Tone Cufar z Jese-£ se num jc letos predstavila h Lori'ovim »Domom Ber-»W Albo«. Tolmlnci pa s ko-ch*alJo »Manđragola« N. Mac-, "avenija Obo deli zastopata vsem tem pa dobiva Krka (tudi nato. ko se izplaka po deževju usede in voda zbistri) v svojem zelenilu sivkasti odblesk Doslej po-izvolimo škodo bi morda — tako lahko domnevamo — odpravili šele v dveh do treh letih, toda sam« v primeru, če izplako. ki še vedno priteka, takoj zajezimo. Pet mesecev smo potrebovali za ugotovitev, da so premogovi delci, ki jih prinaša Katlcšra, iz kotov skega premogovnika*! Prav to pa je že pred dvema letoma < 19,">2) ugolo\ ila prof. Nada Čudež s pomočjo mikroskopsko-potrografsk'-analize, ki jo je opravlKdr. luž. M, I lamela. Tudi barvanje vode v Zeljnskih jamah, opravljeno po vojni, je pokazalo, da voda iz njih priteka v Katlršeo. O svojih odkritjih je prof. Cadežcva poročala v Geografskem vestniku v.u>r Zivll koga laboratorija v Novem mestu, pa treni takole: — Analize vzorcev so opravljene. Ugotovili smo to, kar je prof. čade-zeva Sporočila .javnosti že pred dvema letoma. V podkrepitev dosedanjih preiskav homo ugotovili še razmerje kalciji in magnezija v vzorcih vode, odvzetih v Kočevju in v Kadešči, količino sulfata v istih vzorcih tet biokemijsko porabo kisika v 5 dneh v. vzorci iz Itadešce in iz Krke. S tem zadnjim bomo ugotovili, kakšen vpliv ima nečistoča na količino kisika v vodi, kar j^ želo važno za rastlinje, ribe ter listalo življenje v Krki. Domnevamo lahko, da Krko onesnažujejo trije izvori nečistoče: prvi je premogov prah, ki se jo v podzemnem kraškem svetu nabiral vseh 60 let, kar rudnik obstaja; drugi je premogov prah, ki so ga odlagali v okolici rudnika in ga izpirajo nalivi, in še tretji izvor: prah, ki prihaja z vodo iz rudniške separacije. Zanimivo bi bilo slišati, kateri izmeti teh treh virov je po mnenju geologov največji povzročitelj nečistočo v Krki. Sicer pa lahko rečemo, da so dejstva zdaj že na dlani. Strokovnjaki so. kot strni zdi, svoje že povedali, zdaj je edlnole denar listo, kar Je treba najti, da bomo zajezili Izplako in škodo, ki jo že doztlai dovolj velika, v bodočo preprečili! OD 30. Vil. DO 9. VIII. Okrog I. avgusta in med 5. ter 9. avgustom nestalno s pogostimi padavinami, v o'.talem lopti vreme. Dr. V. M. V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV V skladu s politiko standarda Utrjevanje in nadaljnja krepitev materialne podlage samoupravljanja, samostojnosti in odgovornosti neposrednega proizvajalca in upravljavca pri odločanju o vseh problemih je bistven pogoj nadaljnjega naraščanja proizvodnje in delovne produktivnosti in na tej pod- ■ lagi Se hitrejšega naraščanja osebne potrošnje - In izboljšanja splošnega življenjskega standarda ' delovnih ljudi. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK V zvezi z važnimi gospodarskimi ukrepi, sprejetimi v zadnjem času, je podpredsednik ZIS Boris Kraigher NAŠ AKTUALNI KOMENTAR odgovoril na nekaj vprašanj uredništva »Komunista«. Med drugim je v odgovorih dejal, da so dosedanja gospodarska gibanja pozitivna, in to zaradi povečanja proizvodnje in delovne produktivnosti. V prvih petih mesecih so se povečali tudi osebni dohodki -r za 14 odst., kar dokazuje, da se že začenja uresničevati na šestem plenumu CK ZKJ tn kongresu sindikatov začrtana pot povečanja standarda. Taka gospodarska gibanja so še bolj zaostrila nekatere probleme in nesorazmerja o rt prej. Zaradi tega so bili potrebni nekateri ukrepi na področju cen, ki naj bi omogočili prilagajinic panog, ki so đoslej zaostaja'e, razvoju gospodarskega sistema. Hitro in površno presojanje ukrepov lahko vodi k sklepu, da so ti ukrepi v nasprotju 6 politiko standarda, vendar je treba spremembe v cenah presojati s stališča njihovega' vpliva na skupna gospodarska gibanja. Treba je vedeti, da bolj realno formiranje cen vodi k stabilizaciji gospodarstva. Nekatere panoge bodo priSle s tem v položaj, ki bo spodbujal ekonomičnost in rentabilnost njihove proizvodnje. Razen tega pomeni povišanje osebnih dohodkov spodbudo za proizvodnjo, predvsem z vidika racionalnejšega zaposlovanja delovne sDe. Sprejeti ukrepi bodo posredno vplivali tudi na zmanjšanje uvoza kmetijskih pridelkov in s tem tudi k zmanjševanju deficita plačilne bilance. Podpredsedniku Borisu Kraigherju so zastaviii tudi vprašanje, ki ugotavlja, daje vsekakor mogoče pričakovati, da bodo ti ukrepi odjeknili v javnosti in da bodo deležni tudi kritiike. Vprašanje, ki je sledilo tej ugotovitvi, se je glasilo: Kako naj bi se politično opredelili do teh ukrepov? Boris Kraigher je soglašal s vprašanjem, ugotavljajoč, da ukrepi nikakor niso popolni in da so lahko deležni kritike z več strani. Toda kljub pomanjkljivostim je treba vedeti, da samo s kritiko ne bi veliko dosegli. Bolj koristno je resno se lotiti naloge — povečanja standarda. Uresničitev te naloge pa ni odvisna od kritike sprejetih ukrepov, temveč od zavestnega delovanja vseh in vsakogar v smeri povečanja standarda. Zato se ne bi smeli slepiti, da je rešitev vsake težave le-v zvišanju ben. Tako prepričevanje bi imelo za posledico verižno zvišanje cen, kar bi hudo oviralo skupne napore za povečanje standarda. Moderna proizvodnja ne rešuje — ugotavlja Boris Kraigher — svojih ekonomskih problemov z zvišanjem cen, marveč predvsem z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv. Subjektivne sile morajo delovati v tej smeri, da bo mogoče nadomestiti zvišanje cen električne energije in nekaterih vrst reprodukcijskega materiala brez zvišanja drugih cen. To je realna predpostavka. Notranjih rezerv je dovolj, samo poiskati jih je treba in izkoristili za povečanje proizvodnje in delovne produktivnosti. Pred kratkim sprejetih ukrepov ne smemo opazovati izolirano, ločeno od razvoja celotnega gospodarskega sistema. Sledili bodo še ukrepi, usmerjeni na povečanje sredstev v gospodarstvu, ob hkratnem zmanjševanju sredstev za investicije izven go- spodarstva. To bo vplivalo na preusmeritev v investicijski potrošnji. Tako bodo nastali pogoji za skladnejše odnose v skupnem gospodarstvu, kar naj bo v korist politiki standarda. Boris Kraigher je na koncu svojega intervjuja opozoril tudi na to, da povzroča kri- tizersko obravnavanje teh in takih ukrepov, bodisi da je premalo utemeljeno, bodisi da je pretirano, psihozo negotovosti v gospodarskih organizacijah in družbeno-poli-tičnih organih, kar seveda lahko prepreči dosledno izpolnitev postavljenega smotra. Zato je naloga vseh družbenih sil, zlasti ^komunistov, da se s polnim razumevanjem pomena teh smotrov aktivno vključijo v njihovo uresničevanje ter razvijejo v tej sme- ri močno in zavestno dejavnost. Pot k stabilizaciji gospodarstva in k povečanju standarda nujno vodi prek takih ukrepov, kakršni so bili sprejeti pred nekaj dnevi. Čeprav zvišanje cen samo po sebi ni popularno, je bilo v tem primeru potrebno. Ne bi pa mu smela slediti verižna reakcija. Vsak delovni kolektiv naj se zaveda, da bi si z brezglavim zviševanjem cen svojih proizvodov spodrezaval vejo, na kateri sedi, ah' bolje — na katero želi sesti. Sleherni ko lektiv si želi močnejše materialne podlage in več sredstev za osebne dohodfte, seveda na temelju večje delovne produktivnosti. Brezglavo zviševanje cen ni pot.Td naj bi vodila k temu cilju. To je pn#, ki vodi vstran, proč od tega cilja. Zato iščimo raje druge, uspešnejše poti za premagovanje trenutnih težav. To je naš komentar k nekaterim mislim, ki smo jih povzeli j* razgovora Borisa Kraigherja z uredništvom »Komunista«. B.J. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Po velikih konferencah julija je zdaj nastopilo razdobje neposrednih političnih razgovorov, šefi Commomvealtha so se vrnili iz Londona domov, predstavniki afriških držav so končali svoja posvetovanja v Kairu, republikanci so izvolili svojega kandidata za Belo hišo. Zanimanje sveta je zdaj osredotočeno na Evropo. Britanski zunanji minister Richard Butler je v Moskvi — to je njegov zadnji obisk pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer je na uradnem obisku v Franciji — v torek ga je sprejel predsednik republike de Gaulle. Največ zanimanja pa vzbuja obisk Ale-kseja Adžubeja, zeta Hrušfova, v Zahodni Nemčiji. Kajti Nemčija je eno izmed nerešenih vprašanj druge svetovne- vojne. Italija je leta 1947 podpisala mirovno pogodbo, nekaj let pozneje je to storila Japonska, Avstrija je leta 1955 podpisala državno (mirovno) pogodbo in postala nevtralna država. Nemško vprašanje pa je do danes ostalo nerešeno. Ne le to, nobenega izgleda ni, da bi se v bližnji bodočnosti rešilo. Med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ni praktično nobenih stikov — združitev je še daleč. Je bilo razdobje, ko je bilo nemško vprašanje problem številka ena sovjetske zunanje politike. To je bilo za časa Stalina, v razdobju hladne vojne, berlinske blokade, okupacijskega režima. Leta 1962 se je pojavila na azijski sceni kitajska senca. Kitajska je medtem omejila svoje odnose s Sovjetsko zvezo na minimum, uspelo ji je pritegniti na svojo stran komunistične partije Daljnega vzhoda. Prav te dni je postalo jasno, da se je japonska par- tija orientirala definitivno na Kitajsko in da je Sovjetska zveza izgubila svoje karte na Japonskem. Na strani KP Kitajske so partije Severne Koreje, Severnega Vietnama, Indonezije, Burme, za Peking je tudi močno levo krilo cevlonske partije. Res je, Kitajska je premaknila pozornost sovjetske diplomacije na azijsko področje, na veliki prostor med Indijo, Indonezijo in Kitajsko. Vendar zaradi tega nemško vprašanje ni iz- Bo Hruščov obiskal Bonn? gubilo prav nič na svojem pomenu za sovjetsko diplomacijo. To dokazujejo med drugim note, ki jih pošilja sovjetsko zunanje ministrstvo Londonu in Washingtomi — to dokazuje tudi sedanji obisk zeta Hrušfova, glavnega urednika Izvestij Ale-kseja Adžubeja v Zahodni Nemčiji. Ta obisk je sicer zasebnega pomena, vendar mu v svetu pripisujejo zelo velik pomen. Leta 1955 je tedanji kancler Ade-nauer obiskal Moskvo in povabil Hrušfova v Zahodno Nemčijo. To povabilo še vedno velja. Zahodna Nemčija je v dobrih odnosih z zahodnimi velesilami, vendar je kazno, da je rešitev nemškega vprašanja zelo močno odvisna od Sovjetske zveze. Je sovjetska diplomacija pripravlje- na pristati na združitev Nemčije? Je, toda pod pogoji, ki ne bi prizadeli sovjetskih interesov v Evropi. Moskva je leta 1955 pristala na neodvisnost Avstrije pod pogojem, če postane ta država nevtralna. Pristala bi na združitev Nemčije, če bi se ta odpovedala atomskemu orožju in če bi vodila popolnoma samostojno, od zahodnih velesil neodvisno politiko. Toda bonska republika se že vključuje v atomski program Zahoda, Zahodna Nemčija je za to, da se Atlantski pakt oboroži z atomskim orožjem — Bonn vodi agresivno politiko. To je dejstvo. S tem dejstvom računajo tudi v Moskvi. Glede Zahodne Nemčije si ne delajo nobenih iluzij, dobro vedo, kakšen je bonski načrt za združitev Nemčije: priključiti Vzhodno Nemčijo Zahodni Nemčiji in postaviti Moskvo pred izvršeno dejstvo. Moskva je te dni poslala v Zahodno Nemčijo svojega izvidnika — Adžubeja. Uradno je prišel na prijateljski' obisk,, na povabilo treh zahodnonemških listov. •'•£, Vprašanje, ki zanima svetovno javnost, je — bo Hruščov obiskal Zahodno Nemčijo? Kaj bi lahko tak obisk prinesel? Nič, de ne bi obe strani pokazali nekaj dobre volje. Misija Adžubeja je prav v tem, da ugotovi, koliko se je medtem spremenilo prvotno bonsko stališče. So v Bonnu pripravljeni priznati obstoj Vzhodne Nemčije? Kajti nemško vprašanje je v zadnji instanci odvisno od Nemcev. To je bilo vedno stališče sovjetske diplomacije. Velesile lahko dajo tej rešitvi svoj blagoslov, sporazum sam pa je seveda stvar Nemcev samih. Pripravimo se na zlet Ljudske tehnike! Na seji zadnjega junija je občinski odbor Ljudske tehnike v Novem mestu ob pičli udeležbi predstavnikov raznih dejavnosti obravnaval vprašanje tehnične kulture na Dolenjskem. Zlasti vprašanju izumiteljstva, ki je v proizvodnih organizacijah močno zanemarjeno, je bila posvečena na seji velika pozornost. Menili so, da ni prav, ker o usodi izumov odločajo nekateri posamezniki, ki ne znajo ceniti takih pridobitev. Prihodnje leto bo v Novem mestu zlet Ljudske" tehnike. Da nas to ne bo' našlo nepripravljene, je prav, da že zdaj mislimo na sredstva in program samih manifestacij. Fotoklub med drugim že zbira gradivo za razstavo posve, čeno 600-lctnici Novega mesta, nekaj takega gradiva naj bi prinesel tudi spominski zbornik, o katerem se zadnje čase precej govori. Marljivo dela tudi radioklub, prav b' pa bilo, če bi razgibali vs« zvrsti tehnične dejavnosti. 0 pripravah na zlet Ljudske tehnike bo govor tudi na slednjem plenumu v jese»' skih mesecih. -nitr- | TEDENSKI NOTBANJEPOLITltjLPREGLED . # Vis je v ponedeljek proslavljal 20-let-riico velikih dni v svoji burni zgodovini. Ta veliki jubilej otočani niso proslavljali sami: z njimi je bil — tako kot pred dvajsetimi leti — tudi predsednik Tito. Ko je prispel na otok, ga je na obali pričakalo več tisoč ljudi. Neposrednost in prisrčnost, s katero je ljudstvo sprejelo predsednika Tita, je dokaz velike ljubezni otočanov do človeka, ki je toliko storil za lepše življenje jugoslovanskih narodov. Tudi napredek, ki ga je doživljal Vis ves čas po vojni, v malem ponazoru-je, kako pridno smo spreminjali podobo svoje domovine. Na prav tistem kraju, kjer je predsednik Tito pred dvajsetimi leti kot vrhovni komandant NOV in POJ pregledal I. dalmatinsko proletarsko brigado, preden je odšla v po-slednje boje za osvoboditev Jugoslavije, je bil v ponedeljek slavnostni miting. Zborovanja so se razen več tisoč otočanov udeležili tudi predsednik Tito, podpredsednik Ran-ković, predsednik skupščine Edvard Kardelj in druge visoke osebnosti. Na slavnostnem mitingu je govoril sekretar CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, ki je še posebej poudaril velik pomen dogodkov, kakor so se odigravali na otoku, kjer je bil po letu 1914 sedež pomembnejših institucij revolucije in nove Jugoslavije, za prihodnost jugoslovanskih -narodov. Po končanem zborovanju je predsednik Tito odkril spomenik, velik kamniti blok, v katerega so vklesane Titove besede, izrečene pred 20 leti na Visu: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Nekoliko kasneje so odprli spominsko šolo. Na dogodke pred 20 leti spominja tudi muzej, ki so ga tudi odprli v dneh slavja. Jubileju so bile posvečene tudi še druge prireditve. © V okviru priložnostne svečanosti je podpredsednik sovjetske vlade Dimšec izro- čil Skopju tovarno za proizvodnjo montažnih stanovanj, ki je že pričela obratovati. Ob obletnici strašne katastrofe v Skopju, ki je pretresla ves svet, so obiskale glavno mesto Makedonije uradne delegacije iz jugoslovanskih republik in predstavniki raznih organi- 20-LETNICA VELIKIH DNI zacij iz vse države. Obletnici dogodka, nesreče, kakršna naj se ne bi nikoli več ponovila, nikjer, v nobenem kraju kjerkoli na svetu, so bile posvečene prireditve, ki so simbolizirale solidarnost in človeško humanost, izraženo takoj po potresu in pozneje v obnovi porušenega mesta. Kdor se je udeležil teh slovesnosti po enem letu, potem, ko so mu bile še vedno pred očmi strašne, pošastne ruševine, se je začudil, ko je videl, kaj vse je bilo storjenega v enem letuT Pridne roke človeške solidarnosti so zgradile nova naselja, obnovile številne porušene hiše. Zdaj je že mnogo bolje. Rane vseeno še niso zaceljc-ne. Skopje je nastajalo stoletja. Uničeno je bilo v nekaj sekundah. Da bi na ruševinah ponovno zrastlo novo, še lepše mesto, je eno leto prekratek čas. • V rafineriji nafte v Bosanskem Brodu je prišlo te dni do silovitega požara, ki je terjal 6 smrtnih žrtev in več ranjenih. Na kraj nesreče so takoj prihitelo skupine reševalcev, ki so si nesebično prizadevale, da bi zajezile požar, odstranile virr novih nevarnosti in rešile ljudi, ki so se v času eksplozije mudili na svojih delovnih mestih. • Jugoslovanska investicijska banka je sklenila, da bo takoj ustavila uporabo kredi- tov, če bo ugotovila, da sredstev, s katerimi sodelujejo investitor in gospodarske banke, ne uporabljajo v sorazmerju z odobrenim kreditom. Tako bo postopala tudi tam, kjer niso zagotovljena sredstva za preseganje investicij. Namen tega ukrepa je preprečiti že običajno prebijanje investicij, kar seveda škodljivo vpliva na stabilizacijo gospodarstva. / • Predsedstvo republiške gospodarske zbornice je sporočilo delovnim organizacijam, naj obračunajo svojim zaposlenim nadomestilo za zvišanje življenjskih stroškov že od dneva podražitve, ne pa šele od 1. avgusta dalje. Zaradi posebne strukture osebne potrošnje v Sloveniji naj smatrajo znesek 1500 din, ki ga je predpisal ZIS, le za obvezno spodnjo mejo in ga zlasti pri nižjih osebnih dohodkih primerno zvišajo. • Te dni je bila javnost seznanjena s predosnutkom resolucije za izdelavo družbenega plana SFRJ, ki naj bi bil osnova za javno razpravo o temeljnih vprašanjih ekonomske politike. Zvezna skupščina je ob tej priložnosti pozvala delovne organizacije in njihove organe upravljanja kakor tudi družbe-no-politične skupnosti, naj imajo pri sestavljanju svojih programov ih planov pred očmi postavke te resolucije, upoštevajoč zlasti realnost teh planov in programov ter potrebo, da morajo biti razvojna politika in posamezne oblike potrošnje v skladu s sredstvi, s katerimi razpolagajo. Uresničevanje ciljev, kakor so izraženi v resoluciji, je odvisno od vseli delovnih organizacij in družbeno-političnih organizacij, ne pa samo od zveznih organov. Zaradi tega je potrebno, da posvetimo sestavljanju planov na vseh ravneh vso pozornost, zavedajoč se pri tem dejstva, da je od nas vseh odvisno uspešno izvajanje ekonomske politike v prihodnosti. JtRATKE. I IZ RAZNIH STRANI J i • Jon Uhcorglic Maurer v F* nm. V Franciji se mudi predse"' ntk romunske vlade Ion Maun*: Med drugim ga Je sprejel francoski predsednik de GaulJ«; Glavna tema razgovorov so b'' gospodarska vprašanja. • Malta bo neodvisna. P11*?,' sodnik avtonomne malteške vJ*f de Borg Olivier Je sporočil, da w» postala Malta 21. septembra ne°°' visna država. Angleži bodo olxP-teli svoje baze na otoku do J** 1974, Malta pa bo Članica skoga Commomveatha. • Britanska tovarna za M»d*S[ »ko. Velika Britanija bo dobf>v"» za Madžarsko opremo za """""T kemičnih gnojil v vrednosti ' S! lijonov dolarjev. Nedavno so » tonsko firme sklenile posebno P£ godbo tudi o Izvozu kapi«11"" opremo za Češkoslovaško. • Ameriška pomoč J,užnfnd» Vietnamu. Južnovletnamska vw Je sporočila, da bodo fdru»' države okroplle svojo voJnsJco ^ civilno pomoč Južnemu Vletnan .g Ameriški predsednik J0""^^ odredil, da so kot nova _ P0™^ pošlje v Južni Viotnam še ameriskih vojakov. • Pakistan posreduje n'ji!l kingom in Washlngtononi. J"ow dovalno akcija Pakistana men «v tajsko ta ameriško vlado ni w* zaenkrat nobenega uspeha, v jj, dar vzbuja v mednarodnih vse večjo zanimanje. ^^"JLi. posredoval v Izmenjavi kOTe*J5; s« donco mod obema državama, l»jH to nanašala na. polotoj v D" Francoski Indokini. Razlike v vrtincu novih cen (Nadaljevanje s 1. str.) V Metliki niso upoštevali določila sveta za blagovni promet V metliški trgovini prodajajo belo moko po 145 (106) din, enotno po 96 (83) din, odprto jedilno olje po 405 (354) dji, olje v steklenicah po 423 (375) din, sladkor v kockah po 250 (200) din, sladkor kristal po 220 (170) din, beli kruh po 120 (100) din, enotni kruh po 85 (80) din, žemlje pa po 12 (10) din. Mleko In mlečni Izdelki so naprodaj po starih cenah. Svet za blagovni promet ObS Metlika je že 17. 7. določil naslednje cene: za belo moko 140 din, z« enotno 96 din, za sladkor v kockah 250 din, za sladkor kristal 220 din, za odprto jedilno olje 400 din in za olje v steklenicah 418. Trgovina teh cen, kot je videti, ni upoštevala! V Črnomlju: maščobe bolj, ostalo manj V črnomaljski trgovini je naprodaj bela moka po 125 (106) din, enotna moka po 105 (84) din, odprto jedilno olje po 395 (348) din, olje v steklenicah po 417 ( 374) din, sladkor v kookah po 242 ( 200) din, sladkor kristal po 212 (170) din, beli kruh po 120 (96), enotni kruh po 86 (80) din, zemlje po 12 (10) din, pecivo po 15 (12) din. Mleko in mlečni izdelka so naprodaj po starih cenah. V Brežicah imajo najcenejši kruh Belo moko lahko kupite po 139 (102) din, enotno po 118 (98) din, odprto jedilno olje po 400 (343) din, olje vstekle-nicah po 404 (370) din, sladkor v kockah po 249 (200) din, sladkor kristal po 219 (170) din, beli kruh po 118 (98) din, enotni pa 86 (78) din, zemlje po 11 (10) din, mleko in mlečne izdelke pa po starih cenah. Kočevje niha nekje v sredini, prav tako tudi Ribnica Belo moko dobite v kočevskih trgovinah po 140 din, enotno po 95 din, odprto jedilno olje po 377 din, olje v steklenicah po 400 din, sladkor v kockah po 250 din, sladkor kristal po 220 din, beli kruh po 120 (94) din, enotni kruh po 84 (76) din, žemlje po 12 (10) din, mleko in mlečni izdelki pa so po starih cenah. Prej navedene cene veljajo tudi za ribniške trgovine. V Trebnjem je moka najdražja V trebanjskih trgovinah prodajajo belo moko po 150 (110) din, enotno moko po 94 (83) din, odprto jedilno olje po 374 (33fi) din, olja v steklenicah po 400 ( 358) din, sladkor v kockah po 246 ( 200) din, sladkor kristal pa po 220 din. Takšen pref.led cen lahko posredujemo našim bralcem. V naslovu smo napisali: »Razlike v vrtincu novih cen«. O tem, kakšen je odmev na priporočilo zis v naših trgovinah, si lahko ustvari mišljenje vsak sam, saj so številke dovolj zgovorne. Ne smemo pozabljati, da je imelo priporočilo ZIS predvsem namen, izboljšati stanje v kmetijstvu. Vprašljivo je torej, koliko od tega, kar je prispeval potrošnik zaradi novih cen nekaterih živilskih proizvodov, se bo odlilo nazaj v kmetijstvo! Res pa je tudi to, da kakšnih večjih špekulacij s cenami doslej na našem področju ni bilo. Tržni in inšpekcijski organi vseh občin se že pripravljajo na prisege; zato lahko upamo, da bodo v bližnji prihodnosti cene artiklov, o katerih poročamo, spet v takšnem ravnotežju kot so bile pred tem zvišanjem. Priznati je namreč treba, da so razlike zdaj veliko večje kot so bile prej. Dolenjska podružnica Društva kadrovskih delavcev SRS Dobro zastavljena kadrovska politika v delovnih organizacijah postaja v pogojih socialistične družbene ureditve vedno močnejši činitelj napredka in skrbi za delovnega človeka. Obdobje hitrega razvoja tehnike, modernizacije proizvodnje, dviga produktivnosti in delitve dohodka po delu, katerega priča smo, zahteva tudi kvalitetnejše delo z ljudmi, ki so osnovni činitelj in nosilec vsega napredka. Skrb za delovnega človeka je in bo osnovno geslo socialistične družbe. Zato ne smemo dopustiti, da bi bilo področje kadrovskih služb v delovnih organizacijah zanemarjeno. . Z namenom, da bi dvignili strokovnost kadrovskih služb, je bila v juniju ustanovljena podružnica Društva kadrovskih delavcev SRS za področje občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje s sedežem v Novem mestu. Podružnica bo za svoje članstvo prirejala posvete, seminarje in predavanja, omogočala izmenjavo izkušenj s področja kadrovskih služb, nudila bo pa na željo delovnih organizacij tudi neposredno pomoč pri uvajanju in izboljšanju kadrovskih služb. Podružnica bo povabila vse delovne organizacije, da vstopijo v društvo kot kolektivni člani. Vse kadrovske delavce, ki še niso člani podružnice, pa vabimo, da se včlanijo. Podružnica Društva kadrovskih delavcev si je zagotovila pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu prostore za svoja posvetovanja in seminarje, ki jih bo organizirala v sodelovanju z navedenim zavodom. Upravni odbor podružnice je že sestavil teze za program dela. Program bomo objavili v Dolenjskem listu v začetku septembra. Za upravni odbor: MIROSLAV VUTE Najprej osebni standard - nato šele investicije! Nenavadna »prometna« nesreča: prejšnji pe- tek se je v Stari cerkvi pri Kočevju dogodila nenavadna prometna nesreča, najbrž prva te vrste na naših cestah. Avtobus, ki je odpeljal iz Kočevja ob 10,15, je v Stari cerkvi ustavil in v tem trenutku se je sesula sprednja velika šipa. Kakih 10 metrov proč je starejši delavec razbijal kamenje za tlakovanje pred gostilno in ko je avtobus ustavil, je zaradi udarca s kladivom odletel kos kamenja — naravnost v šipo. Potniki, šofer in delavec so bdi kajpak močno razburjeni zaradi nenavadnega dogodka. Pri nadaljnji vožnji zaradi večjega »zračenja« v avtobusu seveda ni bU0 vroče. Velika odgovornost delovnih organizacij ob najnovejših ukrepih v našem gospodarstvu — Zvišanja cen nikakor ne smemo posplošiti na vse predmete! - V brežiški občini so pripravili ostre ukrepe zoper vse, ki bi p »dovoljeno povišali cene Ukrepov o spremembi cen nismo dočakali nenapovedano. Pričakovali smo jih in jih še pričakujemo. Po aprilski resoluciji zvezne skupščine o smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in resoluciji o razvoju kmetijstva so ti ukrepi sledili kot sestavni del sprememb v delitvi narodnega dohodka. Spremenjena delitev predvideva večji delež gospodarskih organizacij in večje osebne dohodke. — Sedanje spremembe naj bi omogočile normalen razvoj kmetijstvu, clektro gospodarstvu, premogovništvu in barvni metalurgiji. Te panoge so do sedaj gospodarile v izredno težkih pogojih. V tem letu bodo verjetno sledile tudi spremembe v komunalno stanovanjski dejavnosti. Kje šolati vajence kovinske stroke? Podjetja kovinske stroke iz ^Podnjega Posavja so doslej rrt<* SV0Je vaJence k teo-^učnemu pouku v kovinsko odki V Storai1' Ta šola letos Manja sprejem vajencev, u«« Je, Prezasedena. Njeni ^anovuelji Železarna Sto- k'celK*fapa B^113** nai w .mralaJo Pri zahtevi, •flužuaj c?loti jo ''"Potrebam, ker ima- soustanrT:,omenjena P°dJetJa-"^noviteijj res tolikšne v cel°!ske Potrebe, da lahko soie ^.zasedejo zmogljivosti leče' v tem pa nastaJa D0" sljejo v **mie' kam naJ P°" svoi«. teoretičnemu pouku melja Vajence Metalna iz Kr-orodi' sovama kovanega Ja a Zreč in Kostroj iz °beia se dobra letina koruze p° poročilih zvezne agro-"«teorološke službe se po-"uadni posevki zelo dobro zvijajo v vseh krajih drža-slan^lasti ugodno ocenjujejo J^J? koruze, s katero je po-nolt Pružno 2,4 milijona ™Ktarov. Koruza cvete in ka Povsod dobro. Iz nekute-krajev okrog Velike Mu-ta\'e poročajo, da koruza že •tolRa leta ni kazalu tako dob-t0 kakor letos. Zadovoljivo je tuđi stanje 81adkorne pese, sončnic dn ^Elh industrijskih rastlin. K tako ugodnemu razvoju Somludnih prispevkov je v znatni meri pripomoglo vre-Koruza kaže bolje v tl-°.tih krajih, kjer je bilo več a*zJa. Konjic. Ze v lanskem letu je bil med podjetji, ki se za šolo v Štorah zanimajo, sklenjen dogovor, da bi kot soinvestitorji prispevali sredstva za povečanje njenih zmogljivosti. Pogodbe so bile podpisane, načrti izdelani, zadeva pa je padla v vodo, ker občina Celje načrtom ni bila naklonjena in bila voljna prispevati svoj sorazmerno majhen delež za povečanje šole, Ce bi bili v Krškem na razpolago interni prostori, bi lahko Metalna poslala svoje vajence v Krško industrijsko kovinarsko šolo, žal pa tam ni internata, čas beži, kmalu bo pred1 durmi september in z njim začetek pouka. Po takrat pa bo vsekakor treba najti odgovor na vprašanje: kje šolati vajence kovinske stroke? Ostri ukrepi za kršitve predpisov o investicijski izgradnji Jugoslovanska investicijska banka je pooblastila svoje organe, naj takoj ustavijo nadaljnjo uporabo kreditov, ki jih je ta banka odobrila v vsuh tistih primerih, kjer ugotovijo, da sredstva, s katerimi sodelujejo investitor in gospodarske banke, ne uporabljajo v sorazmerju z odobrenim kreditom. Tako bodo postopali tudi v primerih, ko niso zagotovljena sticijStVa ** Preseganje inve- Tako ost.re ukrepe bodo uporabili tudi za ostale kršitve predpisov o Investicijski izgradnji. Administrativno določene cene v že prej omenjenih gospodarskih panogah so nujno povzročale izgube, ki so Jih delno krili regresi in subven cije. Takšno gospodarjenje pa se mora prej ali slej normalizirati in s tem zagotoviti dolgoročnejša politika cen. Povišanju cen morajo hkrati slediti tudi večji osebni dohodki in vse delovne skupnosti morajo delavcem zagotoviti, da se njihov standard ne bo zmanjšal. Stremeti morajo, da se bo njihova življen-ska raven v novih pogojih postopoma zviševala in poiskati za to vse možnosti. Cene osnovnim kmetijskim proizvodom se povprečno zvišujejo za 22 odstotkov, kar naj bi izenačilo to vejo gospodarstva z ostalimi panogami. Kmetijske organizacije bodo le z ekonomskimi cenami lahko ustvarjale sklade n zadostna sredstva za osebne dohodke. Ob oblikovanju normalnih tržnih cen premije :n regresi ne bodo več potrebni. Cene se bodo nadalje povečale tudi za električno energijo. Industrijski tok se bo podražil za 35 odstotkov, gospodinjski tok pa za 43 odstotkov. Torej bo veljala 1 KWh za gospodinjstva 13.7 Drva so podražili! Povišanje cen nekaterih kmetijskih proizvodov je bilo, kot smo lahko razbrali iz časopisov in radia, opravičljivo. Ne moremo pa tega trditi za dviganje cen nekaterim stvarem, ki nimajo nič skupnega z moko, oljem in sladkorjem! Drva, na primer, potrebuje vsako gospodinjstvo. Tega se zavedajo tudi na KOP Kočevje. Nekaj dni po povišanju cen moki, olju in sladkorju smo zvedeli za neveselo vest: KGP Kočevje je povišalo cene dr vam! Spet novo breme za potrošnika. Potrošniki so doslej plačevali drva po 4.00U din za prm. po novem pa 4.500 din za prm. Za nekaj odstotkov se je povečal tudi prevoz drv. To podražitev so potrošniki še posebno neugodno sprejeli. Ob podražitvi elektrike in premoga in sedaj še drv nima potrošnik nikake možnosti, da bi kje »profitiral«, razen če bo prav krepko varčeval z gorivom ... IVIenimo, da res ne bi bilo treba tako pohiteti z neupravičenim povišanjem cen! Podražitev drv, ki je prizadejala širok krog potrošnikov, ni bila najboljša, pa naj jo opravičujejo s takimi ali z drugačnimi razlogi. Ali ne bo to vabljivo tudi za druge, ki imajo »kurantno« robo, da pristavijo lonček in podražijo proizvode, drugi spet usluge itd.? POTROŠNIK dinarja. Ta ukrep naj bi spodbujal potrošnike električne energije, k varčevanju, zmanjšal primanjkljaj v elektrogospodarstvu in vsaj delno omogočil zbiranje sredstev za gradnjo novih elektroenergetskih objektov. Nove zmogljivosti so našemu gospodarstvu nujno potrebne, saj električno energijo že sedaj uvažamo. V zelo težkih pogojih so bili zaradi nizkih, administrativno določenih cen tudi premogovniki. Po večini so vsi zastareli in jih bo nujno treba modernizirati. V rudarstvu je zadnje čase opaziti veliko pomanjkanje delovne sile, kar spričo nizkega osebnega standarda rudarjev niti ne preseneča. Namen sedanjih ukrepov je zvišanje osebnih dohodkov rudarjem ter modernizacija rudnikov iz lastnih sredstev. V barvni metalurgiji so uveljavljene višje cene za cink, baker in svinec. Tudi tu govorijo za povečanje cen enaki razlogi, kot smo jih omenili pri premogovnikih. V zvezi z naštetimi ukrepi je bil v petek, 24. juliju v Brežicah sklican posvet s predstavniki gospodarskih organizacij, na katerem so sklenili, da so vodstva delovnih organizacij in organi uprav* l.i.mi i.i odgovorni, da p r e p r c-č i j o sleherno zviševanje cen iz* ven naštetih panog. Takšni samovoljni ukrepi bodo najstrože ka-znovani. ker bi sicer lahko povzročili splošno zviševanje cen. f-o-spodarske organizacije nai bi predvsem skrbele za zboljšanje standarda zaposlenih, četudi bi to šlo mu račun zmanjšanja inve* stirijskih naložb. Občinska skupščina bo angažirala vse inšpekcijske organe, sodnika za prekrške in javno tožilstvo, da bodo najstrože nadzorovali in preganjali vsako neupravičeno zviševanje cen. Dolžnost delovnih organizacij je. da ponovno proučijo možnosti za povečanje osebnih dohodkov. Oh izplačilu osebnih dohodkov 1. avgusta morajo vsakemu zaposlenemu obvezno povsod izplačati tudi akontacijo 1500 dinarjev na račun povečanja življenjskih stroškov. Občinska skupščina bo prfe pravila študijo o gibanju življenj^ skib stroškov, ki bo delovnim on ganizacijam osnova za spremembo pravilnikov o osebnih dohodkilf. Gospodarske organizacije morajo te spremembe napraviti do 1?. avgustu. Delovne organizacije, Iti ne bodo mogle vzdržati uveljavljenih sprememb, morajo to utemeljiti in zaprositi za kredite. Tisto delovne organizacije, ld pa imajo investicijska posojila, naj vložijo) prošnje za podaljšanje odplačilnih rokov. Sem sodijo predvsem kmetijske organizacije. Življenjski stroški v Sloveniji se bodo po teh ukrepdn verjetno povečali za 2000 dr) 2.300 dinarjev. Vsaka občina jih bo ugotavljala za svoji območje in priporočila delovnim organizacijam, da se za toliko zvišajo osebni dohodV ki delavcev. Osebni dohodki naj bi se ne zviševali enako za vse zaposlene, ampak po» sebej za tiste z minimalnimi prejemki, posebej za delavci s podpovprečnimi in povprek nimi osebnimi dohodki iA posebej za tiste z nadpov. prečnimi dohodki. S predpisi bodo urejeni tudi otroškj dodatki, pokojnine in invar lidski dodatki. Delovne organizacije naj bi krile to povečanje stroškov na račun nekaterih olajšav, uveljavljenih v zadnjih mesecih. Sem sodi predvsem ukinitev prispevka od izrednega dohodka, oprostitev prispevka iz dohodka, znižanje prometnega davka, sprememba amortizacije in še nekaj drugih ukrepov. NOVOMEŠKA RAZGLEDNICA: tretji stolpič ob Zagrebški cesti, pred poslopjem tovarne IMV pa kakor navadno: »skladišče« na cesti - vrsta vozil IMV-1000 Naj ostane novomeška bolnišnica brez krvi? Za potrebe novomeške transfuzijske postaje in bolnišnice bi se moralo letos v 52 torkih zvrstiti 3000 krvodajalcev iz novomeških delovnih kolektivov. Mestna organizacija RK izdela vsaka dva meseca plan za dvomesečno obdobje in obvesti delovne organizacije, ki so na vrsti za krvodajalstvo najprej pismeno, nekaj dni preden so na vrsti pa še po telefonu, koliko krvodajalcev iz njihovega kolektiva naj se na prihodnji torek dopoldne javi v transfuzijski postaji. V prvem polletju je akcija kar lepo potekala, saj je oddalo kri 1570 krvodajalcev, torej več kot polovica. Zadnje tedne pa se stvar zatika. Sezona dopustov je, to vsekakor vpliva, toda nesreče ne poznajo dopustov in bolnišnica zategadelj ne more ostati brez krvi. V. torek, 14. 7. bi se moralo zglasiti v transfuzijski postaji 10 ljudi iz KZ Novo mesto, 6 ljudi iz občinske skupščine Novo mesto, 12 ljudi iz Tovarne zdravil Krka in 10 iz novomeške bolnišnice. Prišlo pa je vsega 19 krvodajalcev: 2 iz SGP Pionir, 1 iz IMV, 11 iz Krke, 1 iz bolnišnice, 2 iz Iskre, 1 iz občine in 3 iz Novolesa. V torek,21. 7. bi jih moralo priti po pianu 45 in to: 8 iz Opekarne Zalog, 10 iz železniške postaje Novo mesto, 15 iz Sekcije za vleko in 12 iz Podjetja za vzdrževanje proge. Vsega se je minuli torek zgla-silo le 13 krvodajalcev: 6 iz ŽTP Novo mesto, 3 iz Sekcije za vleko in 4, ki so prišli na lastno pobudo. V torek, 28. 7. je spet bilo vabljenih 45 ljudi: 8 iz Opekarne Zalog, 15 iz Sekcije za vleko, 10 iz železniške postaje in 12 iz Podjetja za vzdrževanje proge. Sam od sebe se je za odvzem krvi prijavil za 28. 7. kolektiv Kovinarja (10 ljudi). Njihov primer je vreden pohvale, vrhu vsega pa so obljubili, da bodo še prišli. Ob takšnem stanju žal ne moremo mimo tega, da ne bi javno vprašali: naj dopustimo da ostane novomeška bolnišnica brez krvi za transfuzijo? Od kolektivov, ki iz opravičenih vzrokov res ne morejo izpolniti svoje humane obveznosti, pričakujemo, da nas bodo vsaj 4 dni, preden so na vrsti, o tem obvestili, da bi lahko povabili druge! Vse Novomeščane, zlasti one iz delovnih kolektivov pa vabimo, naj se ob torkih, ko so na vrsti, zglasijo v krvodajalski postaji in darujejo svojo kri ter pomagajo reševati življenja ponesrečencev, operirancev in porodnic! Mestni odbor RK Novo mesto Prispevek iz dohodka - osebna obveznost občana Prvi literarni večer KOS »Janez Trdina« Preteklo soboto Je kulturno u-metniška skupina »Janez Trdina« priredila v Novem mestu svoj prvi Lterami večer, odkar je bila prej-tuji mesec ustanovljena. S tem Je fcačela uresničevati svoj delovni hadrt, ki obsega med dragim literarne in podobne večere, likovne razstave, občasne tribune o kulturnih ln drugih vprašanjih, ko-ioorni oder in podobno. Približno 35 obiskovalcem večera sta recltatorja predstavila tokrat pesnika Severina šalijj, člana kluba Janeza Kolenca, Slavka Lesarja, Jožeta Prešerna ln Filipa Roburja; nekateri avtorji so bral. svoja dtla tudi sami. Peter Slmlć Je v uvodni besedi podčrtal pomen takih večerov nove kultur: ne skupine, ki Ima v svojem delovnem programu tudi boj proti konformizmu in hoče vnesti v kulturno življenje Novega mesta več življenja in živahnosti. Poslušalci so najprel 'oplo pozdravili več pesmi Severina Salija Starejše kot najnovejša lirika poeta, ki Je zadnja leta predvsem prevajalec, je brez zadrege potrdila vprašanje, komu izmed nastopajočih jo treba dati tako za kvaliteto kot za občuteno, subtilno Izpovedovanje največ priznanja Leo napredek v svojem razvoju zadnjih let Jo pokazal tudi Slavko I-esar; odlomek ULIJANA smo brali že pred meseci v PROBI.E MIH In kaže nadarjenega, a še vedno precej neuravnovešenega pripovednika. Tudi njegovi poe-zill gre priznanje, saj se tako v obliki kot v čustvih močno dviga nad povprečne verze ln odmaknjeno lirlko Kolenca ter Prešerna; zadnji nI brez talenta, vendar mu hlastanje za »modnim Izpovedovanjem« bolj škoduje kakor koristi pri Izvirnem pisanju. Največ nejasnih občutkov In dvomov Je zapusti: med posluSalc.1 Filip Ro-bar: predvsom odlom.ik iz spisa »Krik zlatega miru« I res odlomek lz romana?) daje slutiti, kako je avtor pristaš eksistencialistične filozofi!«. O okrstimo tuko prooo kot »zmedeno pisanje«, ne bomo daleč od resnice: literarni večer jo seveda v aranziranem okv.ni pre- nese, javne kritike pa tako ustvarjanje prav gotovo ne bo preživelo. Seveda po prvi lastovki ne gre soditi, kakšna bo pomlad! Tudi KUS »Janez Trdina« potrebuje predvsem časa in priložnosti, da bo svoj progrem razvila. Zato smo a?:li,osU skupine lahko veseli, graditi pa bo morala predvsem na kvalitetah in posluhu, kaj radi ljudje poslušajo, bero, gledalo in podožlvljajo. — Na rob skromnega zapisa Se tole: motilo nas je nerazločno napovedovanje, hrup s ceste ln neakustičnost veže v SK Mirana Jarca, ki je ver-tetno previsoka. Za intimen večer lirik" ln proze naj bi prireditelji v prihodnje poiskali še primernejši prostor. Tf. • Dvanajstletnica revolucije. V Združeni arabski republiki so proslavili z velikimi nacionalnimi pro slavami, paradami itd. 12-obletnl-co egiptovske revolucije. Teh pro slav se je udeležilo več šefov afriških držav. • Pompldou v Polineziji. Pred sednik francoske vlade Georges Pompldou Je bil te dni v Franco skl Polineziji, obiskal Je otok Mu-raro«, kjer namerava Francija izvesti svoje nove atomske poskuse Ta otok leži v Južnem Pacifiku. čeprav smo v predzadnjem tedenskem notranjepolitičnem pregledu že pisali o dveh novih osnovnih zakonih — zakonu o financiranju družbeno-političnih skupnosti in zakonu o prispevkih in davkih sbianov — se nam zdi, da je zaradi pomembnosti teh dveh predpisov potrebno še pisati o tej temi. Gre namreč za bistveno novost, ki bo prispevala k nadaljnemu utrjevanju samostojnosti in avtonomnosti vsake posamezne družbeno-politične skupnosti. Tako prvi kakor tudi drugi osnovni zakon namreč omogočata, da si družbeno-poli-tične skupnosti samostojno določajo materialno podlago za izpolnjevanje svojih pristojnosti, seveda v skladu s svojo gospodarsko močjo, ki se zrcali v višini osebnih dohodkov. Doslej se je določala materialna podlaga posameznih družbeno-pclitičnih skupnosti, predvsem komun, v glavnem iz centrov, kar je ime'.o za posledico stalno negotovost, ker vnaprej ni bilo jasno, ali bo ostalo dovolj sredstev za izpolnjevanje pristojnosti. Predstavniki komun so pJgosto tožili, da skladno s prenašanjem vedno novih in novih pristojnosti na komune ne sledijo tudi potrebna sredstva. Sedaj ne bo več razlogov za take pritožbe. Xer sta oba osnovna zakona v medsebojni odvisnosti, ju je treba jemati kot celoto. Najprej tole vprašanje:' v čem se kaže novost osnovnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti? Predvsem v tem, da bo po novem določala federacija samo vrsto dohodkov druž-teno-političnih skupnosti, medtem ko bodo višino in način razpolaganja določale v osnovi samostojno družbeno-politične skupnosti same. To bo omogočilo, da bodo družbenopolitične skupnosti upoštevale specifičnosti svojega območja, predvsem pa svojo ekonomsko moč. Le-ta se bo zrcalila predvsem v višini osebnih dohodkov. To pomeni, da bo vsaka družbe-no-politična skupnost zainteresirana na večjih osebnih dohodkih zaposlenih, se pravi, na večji produktivnosti in večjem skupnem narodnem dohodku, ker bo od tega odvisno, koliko sredstev bo imela za zadovoljevanje potreb v prosveti, zdravstvu, socialnih službah, v dejavnosti državne uprave itd. Odvisnost dohodka druibeno-politdčne skupnosti od njene ekonomske moči bo torej velika spodbuda, da čimprej izrabijo objektivne ekonomske možnosti za povečanje skupnega narodnega dohodka. Ker bodo prispevki iz osebnih dohodkov poglavitni vir sredstev za financiranje družbenih služb, bodo družbeno-po-litične skupnosti zainteresirane tudi na naraščanju osebnih dohodkov, seveda skladno s povečevanjem produktivnosti. Novi način financiranja družbeno-političnih skupnosti zagotavlja trajnost vira dohodkov. Le kaj to pomeni? Ako na primer komuna lahko že vnaprej predvideva, da bodo iz centra določili le vrsto dohodkov, medtem ko bo določala njihovo višino ln način uporabe sama, pomeni to, da lahko predvideva tudi za naprej, s kakšnimi sredstvi bo razpolagala. To Je za načrten razvoj komune zelo važno. Obenem je to tudi spodbuda, ker se ni treba bati, da bi se zaman trudili in varčevali. Obstaja bojazen, da bodo družbeno-politične skupnosti, ko bedo določale svojo stopnjo prispavka iz osebnih dohodkov, zavoljo prevelikih , apetitov zanemarjale življenjske pogoje delavcev. Taka bojazen ni upravičena, vsaj tedaj ne, če se zavedamo, da življenjski pogoji delovnih ljudi pogojujejo večjo ali manjšo krepitev materialne podlage oziroma ekonomske moči družbeno-politične skupnosti. Razen tega p* je treba vedeti, da bo treVa odločati o višini in načina uporabe dohodkov na demokratičen način, se pravi v čim širšem krogu občanov. Kaj pa manj razvite družbeno-politične skupnosti? Ekonomska moč nekaterlti je še tako šibka, da ne bi mogli zagotovit; niti minimuma potreb, ki jih ustava in zakoni predpisujejo kot obveznost družbeno političnih skupnosti. Za take primere se v prehodnem obdobju predvidevajo dodatna sredstva kot intervencija družbene skupnosti. Kriteriji za odobravanje dodatnih sredstev bodo podrobneje določen; z republiškim zakonom. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da bo z družbeno-politična skupnost intervencijo skupnosti zase-tovljen le minimum pf^r^'o. To pomeni, da bo vsaka taka pred nalogo, da se čimprej postavi na lastne noge, da bi lahko zagotovila ne le minimum, temveč tudi maksimum sredstev za zadovoljevanje družbenih potreb. Ne bi se smeli 'venomer izgovarjati, češ, da so izobraževanje, kultura, vprašanja borcev in podobno le stvar širše skupnosti, ter tako opravičevati opuščanje skrbi za te dejavnosti. Z drugimi besedami: v prehodni dobi je seveda treba računati z intervencijo skupnosti, a obenem je treba ustvarjati pogoje, da bi se enakopravno vključili v splošen razvoj skupnosti. Da bi lahko zaživel nov sistem financiranja družbenopolitičnih skupnosti, je bilo treba urediti tudi obveznosti občanov. Ta vprašanja ureja osnovni zakon o prispevkih in davkih občanov, ki — kot rečeno — tvori sku paj z zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti eno celoto. Po tem zakonu bodo prispevki iz osebnih dohodkov prevladujoča oblika, ki bo zagotavljala največji del sredstev za zadovoljevanje družbenih potreb. Po novem bodo občani sami — in to neposredno — prispevali za financiranje družbenih služb, in sicer skladno s svojo gospodarsko močjo. Pri tem izhaja zakon od predpostavke, da bo dohodek v čedalje manjši metri izviral* iz premoženja, ker bo njegov poglavitni vir delo. Rekli smo, da bodo občani neposredno prispevali za financiranje družbenih služb. Kako bo mogoče to doseči? Na ta način, da prispevek iz dohodka ne bo več obveznost gospodarskih organizacij, tem. več osebna obveznost občana. Ta bo v bruto znesku sodeloval pri delitvi svoje organizacije, nato pa se bo kot posameznik vključil v aktiven odnos do reševanja problemov komune, s tem da bo prispeval za zadovoljevanje družbenih potreb. Medtem ko sedaj dostikrat sploh ni vedel, kolikšen je njegov prispevek, ker ga je zanimal predvsem samo neto osebni dohodek, bo odslej živo zainteresiran nad usodo pvi-spevka in bo hotel aktivno sodelovati tako pri določanju njegove višine kakor tudi pri politiki njegove uporabe. Novi zakon tudi zagotavlja, da osnova za določanje obveznosti kmetov ne bo več odvisna od gibanja dohodka po tržnih pogojih. Za določanje osnove je vzeta katastrska osnova, ki je po opravljenih nujnih spremembah približana stvarnemu dohodku v kmetijstvu. Tudi dohodek iz kmetijstva bo obravnavan kot dohodek, pridobljen z lastnim delom. Popravki bodo nujni le, kolikor uporabljajo kmetje tujo delovno silo. Dopustna bo tudi možnost, da se na njihove dohodke — za razliko od osebnih dohodkov delavcev — uporabljajo progresivne stopnje, da bi na ta način lahko odvzeli tudi del akumulacije za splošne potrebe. Za ugotavljanje osnove prt določevanju prispevkov iz dohodka obrtnih dejavnosti bodo po novem vzeli osebni dohodek delavcev ustreznih strokovnosti v družbenem sektorju gospodarstva. Na ta način se bo mogoče izogniti raznim negativnim pojavom, ki smo jim bili priča v preteklosti in ki so zavirali razvoj obrti. Pred praznikom trebanjske občine V trebanjski občini se že nekaj časa pripravljajo na praznovanje občinskega praznika, ki ga bodo letos prvič obhajali 4. septembra, na dan ustanovitve Gubčeve brigade. Program priredobev bo pripravil poseben pripravljalni odbor. Osrednje prireditve v počastitev občinskega praznika bodo v Trebnjem. Pričakujejo, da se bo ob tej priložnosti zbralo več tisoč ljudi. Naselje bodo očistili in uredili pločnike. Prireditve bodo tudi v drugih večjih občinskih središčih: na Mirni, v Mokronogu, Šentrupertu, Dobrniču, Veliki Loki in Trebelnem. Da bi bilo prazngvanje čim bolj slavnostno, bo v trebanjski občani v počastitev praznika več kvalitetnih kulturnih priteditev. Med drugim bo gostoval harmonikarski orkester iz Šentvida (Ljubljane), ki je na nedavnem svetovnem tekmovanju v inozemstvu dosegel izreden uspeh. Kulturne prireditve bodo predvidoma še v Mokronogu in na Mirni. Na mestu pri Trebelnem, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, bodo v počastitev občinskega praznika formirali mladinski odred Matije Gubca. Tako bodo lepo ohranili tradicijo iz NOB. Tabor učiteljišča iz Novega mesta v Portorožu 1964: z izleta na Sečo, kjer s° obiskali tamkajšnji simpozij FORMA VIVA. V ozadju sečoveljske soline 20 dni taborniško-plavalne šole ob morju 2o četrtič Je letos novomeško učiteljišče za svoje dijake ln dijakinjo 2. letnika pripravilo taborniško plavalni tečaj na slovenski obali. — 53 dijakinj ln 13 dijakov so Jo ob hudi pripeki zbralo 1. julija pri vhodu na taborni prostor, ki leži nad Portorožem na sedlu piranskega polotoka. Čeprav blizu morja, Jo taborni prostor zaradi precejšnje višine nad morjem (110 m) osamljen ln prikladen za nemoteno delo. — Udeleženci točajti so se zaradi lažjega dela razdelili v 6 delovnih skupin, vsaka pa jo Izvolila svojega 'vodnika ln namestnika. Skupno so Izvolili tajnico, blogajnlčarko. orodjarja, kronlstko In kulturno referentko. Izvoljeni dijaki so »ostavljali s starostno Ubora prof. Nušo Smerdujcvo ln s taborovodjo ta- borni svet, ki Je uspešno reševal vse naloge. Delovni program je bil zelo obširen: obsegal Je teoretična predavanja In praktično delo s področja priprav In Izvedbe taborjenja za šolsko mladino. Po pet ur na dan so bili tečajniki zaposleni v plavalni šoli za noplavače In pla-vačo. Zadnji teden Je bila vključena v program tudi biologija rastlin ln živali ob Jadranu. Pester delovni red ln tekmovalni duh med skupinami sta omogočila predavateljem, da so uspešno uresničili delovni program tabora. Ob zaključnih kolokvijih so tečajniki pokazali razveseljivo znanje. — Vsi neplavači so splavali, pri športnem tekmovanju v plavanju pa so vsi dosegli prav dobro čase. — Na Izlotlh so te- čajnlkl spoenavali okolico. Ogleda-»« ull„ptel* zdmvUnlh rost-»n. ki jih t^^,, zdravil 5S£LT Para«igu blizu Sečovelj. Obiskali so Piran kjer *> »* °Sle-"»JI zgodovinske znumenitosU ln akvarij. Prehodili so vso strmo <>balo od Pirana do Dolvcdora nad 'jsolo. Morske živali so Iskali na RkalovIU obali polotoka Savudrlje. M jo pompoU tUdI na 45 m visok »votlim*, ki v nočeh kaže ladjmn pot v Tržaški zaliv. Petje, nočne vajo, predavanje * barvnimi diapoeitivi ln taborni ognji s kulturnimi sporedi «o Izpopolnili večerno ure. — Od sonca ragoreli, utrujeni od dela ln prekrutkega počitka, a vendar dobre volje »o so po 20 dneh vrnili tečajniki na svoje domove. 8. j. Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden »o darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ana Božič, gospodinja z Iglenka; Marija (iazvoda, gospodinja Iz Podgore; Alojz Antončič, Janez Uiiko In Prano (irniovšek. člani kolektiva ZTP. sekcija za vleko Novo mesto; Ivan Mlhrlič. član kolektiva 2TP Kurilnica Novo mestol Karlo IHajctlč. delavec z Iglenka: Janko 1'etrlč, Marija Atlbernlk in Jane/. Plut, f-Ianl kolektiva SVP Novo mesto, Krili Felkl, član kolektiva ZTP. uprava Novo mesto. 4 gt.30 (748) »V jami je premalo rudarjev!« »NAŠI OSEBNI DOHODKI SO V SKLADU S STORILNOSTJO!« Tako pravijo kanižarski rudarji in vprašujejo: »Kje je uskladitev porasta osebnih dohodkov s storilnostjo v ostalih panogah?« — če ne bi primanjkovalo rudarjev, bi lahko nakopali veliko več premoga — Cen našega premoga po novi odločbi še nismo povišali, ker smo jih 1. julija letos v okviru dotedanjih zakonitih predpisov že povečali za okroglo 14 odst. Kljub temu smo zdaj v precejšnji zagati. V juliju so se podražili nekateri artikli, ki niso zajeti v zadnji uredbi zveznega izvršnega sveta o povečanju cen, kot »a primer: jamski les, karbid in razstreliva. Povečanje teh cen in povišanje cen elektrike bomo komajda krili s povišanjem cen premoga, ki smo ga uvedli s 1. julijem letos, kot sem že omenil. Nastaja vprašanje, odkod vzeti sredstva za predpisano povečanje osebnih dohodkov, ker nimamo prav nobenih rezerv. Najbrž je rudarstvo edina panoga, ki vse od leta 1956 dalje povečuje osebne dohodke zgolj sorazmerno s porastom storilnosti. Leta 1956 smo v našem premogovniku dosezali 0,6 tone rudniškega učinka na moža, povprečni "osebni dohodki pa so bili ta- krat 18.000 dinarjev na mesec. Zdaj, v letu 1964, je rudniški učinek na moža 1,2 toni, povprečni osebni dohodki v našem rudniku pa so 36.000 dinarjev. Storilnost se je torej od leta 1956 pa do danes povečala za 100 odst., osebni dohodki pa za prav toliko. V ostalih panogah žal ni tako. Vprašujemo se: kako so tam usklađeni osebni dohodki z rezultati dela? Prepričani smo, da v zadnjih letih ne bi moglo priti do tolikšnega porasta cen, če bi tudi v drugih panogah iskali opravičilo za povečanje osebnih dohodkov v večji proizvodnji! V tem mesecu dosegamo v jami in na odkopih rekordne uspehe, saj nakopljemo vsak dan po 200 do 230 ton premoga, ki sproti odhaja na železniško postajo in nato dalje. Takšnega uspeha, kot bi ga želeli doseči in bi ga lahko dosegli, pa ni, ker je v jami premalo rudarjev. Proizvodnja zato ni takšna, kot bi morala biti in še vedno smo močno pod planom, če bi imeli vsaj 30 rudarjev več, kot jih imamo, pa bi šlo iz jame vsak dan 300 ton premoga! Tako je povedal direktor rudnika v Kanižarici, inž. Gi-do Rozman. Ob tem, kar je povedal, se velja zamisliti! Povečevali smo osebne dohodke, ne da bi za to več naredili. Tolažili srn« ae, češ: »Saj drugače ne gre!« Rudarji pa so se zadeve lotili drugače in čeprav jim je bilo težko, so vzdržali! Kljub temu ne mečejo krivde za težave, v kakršnih so, zdaj na republiko, zvezo in druge organe, vsi ostali pa v tem včasih kar tekmujemo .... Dela na »belokranjski magistrali« uspešno napredujejo: finišer (stroj, ki polaga na obnovljeno cestišče asfaltno prevleko) se kar hitro premika proti Gradcu. Zdaj je med Primostkom in Grmom, blizu odcepa poti za Otok V Marindolu je zasvetila elektrika 21. julija je ob lepi slovesnosti v Marindolu, 25. julija pa v Zastavi in v Pa-vičičih zasvetila elektrika. V občini Črnomelj sta s tem ostali neelektrificirani cdinole še naselji Bistrica in Male Dobliče, pa tudi tu bodo električne žarnice zasvetile še letos. Vsa črnomaljska občina bo nato elektrificirana, kar lahko štejemo za precejšen u-speh, saj je v predvojni Jugoslaviji imel elektriko cdinole Črnomelj z nekaterimi okoliškimi vasmi. Ker bo elektrifikacija letos zaključena, se bo treba takoj lotiti pojačanja nizkonapetostnega omrežja, da bi podeželje dobilo industrij ski tok. Le-tega bodo kmetovalci potrebovali za raz ne kmetijske stroje in priključke. Pogled na novi stolp vpadnika v premogovniku Kanižarica Umrl je Karel Jerman Nedavno je umrl v 51. letu starosti Karel Jerman, inšpektor za delo pri občinski skupščini v Črnomlju. Jerman je bil sin napredne družine. Ko se je vrnil kot ujetnik bivše jugoslovanske vojske, se je ves predal delu za obnovo domovine. 1948 je bil predsednik KLO Loka, dve leti kasneje pa je postal poverjenik za delo pri bivšem OLO Črnomelj. Kasneje ja bil inšpektor za delo. Razen tega je uspešno opravljal tajniško funkcijo pri OSS in ObSS v Črnomlju, bil član OSS Novo mesto, član sveta komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje itd. Nobena naloga zanj ni bila pretežka. Med vojno so bili pri partizanih vsi njegovi najbližji sorodniki. Dva brata je izgubil v bojih leta 1941 in 1942, pa tudi njegova sestra je bila od leta 1942 v partizanskih operativnih enotah. Očeta je izgubil v internaciji na Rabu. Karel Jerman je bil kljub temu veder in nasmejan in priljubljen pri ljudeh. Tak bo ostal v spominu vsem, ki so ga poznali in ga spremili na njegovo zadnjo pot. POSVET KLUBA BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV V soboto, 1. avgusta, bo v Črnomlju posvet Kluba belokranjskih študentov. Posvet sklicujeta občinska odbora Scr.alistične zveze iz Črnomlja in Metlike. Pomenili se bodo o gospodarskem razvoju Bele krajine, o štipendijski politiki in p delovnem programu kluba. V programu bodo skušali i" najbolj konkretizirati povezavo študentov z delovnimi skupnostmi, ki jih štipendirajo. To bodo skušali doseči tudi tako, da se bodo študenti že v času študija udeleževali sej samoupravnih organov v delovnih skupnostih, sodelovali v posvetih o pomembnejših odločitvah in odhajali na prakso v delovne skupnosti, ki jih štipendirajo. Iz podatkov o štipendijski politiki v občini Črnomelj je razbrati, da so štipendije še vedno sorazmerno nizke. Na srednjih šolah se sučejo v zneskih od 11 do 15.000, na visokih in višjih šolah pa od 8 do 17.000 din. V vodstvu SZDL menijo, naj bi delovne skupnosti dodeljevale štipendije za študij na srednjih šolah v zneskih od 15 do 18.000 din, za študij na visokih in višjih šolah pa od 15 do 21.000 din. Na viniškem sejmu malo živine Tako malo živine, kot na zadnjem sejmu, ni bilo na Vinici že dolgo. V zadnjih letih je bilo skoraj vsakič po 1000 glav živine na prodaj, tokrat pa je je bilo le kakšnih 150 glav. Kupcev je bilo kot vedno veliko: kamioni, s katerimi so prišli odkupovale! klavnic, so tokrat odhajali z Vinice prazni. Živina, kolikor je je bilo, je bila na ponudo po 400 do 500 din za kilogram žive teže. J. Š. DOLENJSKI LIST v vsako hiSo Bele kiajine. Spod Posavjo in Dolenjske 1 Zanimiva razstava v Belokranjskem muzeju V Belokranjskem muzeju je bila za praznik vstaje odprta dokumentarna razstava o vdoru Nemcev, ustašev in vlasovcev v Metliko 16. julija 1944. Razstavljene so mnoge fotografije o prazniku slovenskih in hrvatskih' brigadr ki so 9. julija 1944 v Metliki sredi navdušenega prebivalstva de/Hirale pred najvišjimi predstavniki vojaškega in političnega življenja. Ze naslednji dan pa je pričel sovražnih z močnimi silami napadati osvobojeno ozemlje vzhodne Bele krajine, hoteč opleniti vasi, izropati požeto žito, predvsem pa ustrahovati narodno zavedno prebivalstvo, Napadala je I. kozaška divi-zija pod vodstvom nemškega Benerala von Pannvjitza, ki so jo sestavljali donski kozaki, Nemci in ustaši. Roparski vdor pa se je ponesrečil, ker so takoj nastopile partizanske enote XV. in XVIII. divizije, Belokranjskega odreda, top-' niške brigade VIL korpusa in nekatere hrvatske enote, ki so 16. julija dokončno prisilile sovražnika, da se je umaknil na izhodiščne položaje. Skoraj teden dni je sovražna divizija ropala, požigala in morila po okoliških vaseh, dokler niso posamezni oddelki 16. julija vdrli v Metliko in v nekaj urah požgali 31 stanovanjskih hiš in 99 gospodarskih poslopij. Številne fotografije na razstavi prikazujejo to razdejanje okupatorja v Metliki, hkrati pa so vsa zverinstva in zločini dokumentirani z isjavanti prizadetih, kar je razvidno iz takratnih zapisnikov Komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njegovih po-magačev. Ta komisija je ugo-tovila, da je bilo tiste dni ustreljenih 13 civilistov, da so podivjane tolpe požigale v Železnikih, Vidošičih, na Kr- mačini, v Drašičih, na Boldra-žu in Svržakih, v Čurilih, Ra-dovičih, Rosalnicah in Metliki. Vsega je bilo požganih 270 objektov, škode pa je bilo za desetine milijonov predvojnih dinarjev. • Pričujoča razstava v Belo- kranjskem muzeju bo odprta do srede avgusta in prav je, da si jo ogledajo Metličani in okoličani, predvsem pa mladina, ki bo tako spoznala velike žrtve, ki so jih njihovi očetje in matere prispevali za našo svobodo. METLIŠKI TEDNIK Gradaški pečarji ne zmorejo vsega dela Deset delavcev Gradaškt* pečarije skupaj s tremi vajenci komaj zmaguje naročila. Leta se kopičijo dan za dnem, kupci pa prosijo: »Pošljite slepiče za peči!« Nič čudnega, gradbena sezona je na višku in prav zdaj je čas, ko surovo dograjene stavbe prevzemajo obrtniki, ki bodo postorili zadnja dela. Gradaški pečarji hitijo, po vse dne-ve delajo, pa komaj zmagujejo. Skromno delavnico, na desno od ceste jo boste uzrli, če se bližate Gradacu z metliške strani, so si postavili sami. Sami so naredili opeko zanjo. Nimajo še sanitarij in kopalnic. Peč, v kateri pečejo svoje izdelke, je že stara, zato bo treba zgraditi novo. Prav nič ne upajo na sredstva, ki bi jih dobili od drugod. Dobro vedo, da jih bodo morali ustvariti sami. Plan za 1964 je napet, kar 80 milijonov dinarjev vrednosti bo treba ustvariti! Tudi strojna oprema v pečarijj je stara in dotrajala. Kljub temu ne izgubljajo poguma. Kar šlo bi, čeprav ni lahko, ko bi bilo le kvalificiranih delavcev dovolj. Toda pečar, ska obrt izumira, potrebe po pečarskih izdelkih pa so iz dneva v dan večje. Tako so pripovedovali pred nedavnim gradaški pečarji, med em ko so hiteli gnesti glino in oblikovati slepiče. S. J. Uspela razstava RK v Črnomlju Občinski odbor RK v Črnomlju je v počastitev 20. obletnice ustanovitve RKS priredil v stavbi družbenih organizacij razstavo dejavnosti RK. V zelo lepo urejenem prostoru je razvrščenih 18 panojev s fotografijami, ki prikazujejo razne akcije RK, poleg pa so napisi, ki obiskovalcu postrežejo s točnimi podatki o tem, koliko je članov RK, kolikšno pomoč Je posredoval RK prebivalstvu itd. Razen panojev s fotografijami zavzemajo precejšen pro stor razstavljeni predmeti, ki prikazujejo pomembno dejavnost RK: zdravstveno prosvettjevanje In prvo pomoč. Obiskovalci lahko vidijo razna pomagala, ki jih organizacija uporablja na tečajih; tam je bolniška postelja, torbica za prvo pomoč z vsem potrebnim priborom in še marsikaj podobnega. Za nameček še nekaj podatkov: oiganizacija RK v občini Črnomelj se pridno ukvarja s krvodajalstvom. V zadnjih 5 letih Je 2615 krvodajalcev prispevalo 747 litrov krvi. Od leta 1947 dalje posreduje RK mednarodno pomoč šolskim mlečnim kuhinjam. V tem času so takšne kuhinje v občini Črnomelj prejele veliko hrane In ostalih potrebščin. Do leta 1960 Je bilo dobavljenih 75.000 kilogramov hrane, v zadnjih dveh letih pa 36.500 kilogramov v vrednosti 5,800.000 din. Lepo urejeno razstavo, ki si jo Je vredno oglodati, pridno obiskujejo mladi ljudje in odrasli. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Komunisti o skrajšanem delavniku in osebnih dohodkih Jutri se bo v Črnomlju sestal aktiv komunistov iz vrst tehnične inteligence in vodilnih uslužbencev v gospodarstvu. Komunisti bodo razčlenili dosedanje priprave za skrajšanje delavnika in povečanje osebnih dohodkov. Pogovor lia k.->.r se da konkreten. Komunisti iz posameznih delovnih skupnosti bodo povedali, kako daleč so s pripravami na okrajšani delavnik, kako so pri njih izkoriščene zmogljivosti, kako je z notranjimi rezervami, kakšna je organizacija dela, za koliko se je povečala storilnost dela in podobno. Posvet je pomemben zlasti še v teli dneh, ko so nekatera stališča ZIS v zvezi s pripravljajočimi se izprememhanii v gospodarskem sistemu že znana in ko bodo morale delovne skupnosti zaradi nedavnega povišanja nekaterih cen zagotoviti povečanje osebnih dohodkov zaposlenih. Po približnih izračunih bodo v črnomaljski komuni potrebovali do konca letošnjega leta za povišanje osebnili dohodkov v zvezi z nedavnimi podražitvami okoli 55 milijonov din. Skupna skrb za klubsko dejavnost v Metliki Na nedavnem posvetovanju o klubski dejavnosti v Metliki so ugotovili, da Je bila ta dejavnost do zdaj neorganlzl. rana. Predvsem so se v nJem zbirali ob televizorju, imeli sestanke in predavanja, največ pa je vanj zahajala mladina. Vprašanje Je, kako dobili človeka, ki bi organiziral dejavnost v klubu. Mimogrede povedano: samo pri občin, ski skupščini Je nad 50 komisij ln podkomisij! Metlika nima predavateljev, zunanji Pa preveč stanejo. Kulturno prosvetno društvo ima prazno blagajno ln mora razne stroš- ke kriti s pomočjo prispevkov podjetij. Mladina dela zase in ne išče stikov z ostalimi organizacijami. Da bi klubska dejavnost bolje stekla, bi morali že v začetku lota osnovati klubski odbor, v katerem naj bi bile zastopane v.io družbene organizacijo. Odbor naj bi sestavil delovni program in skrbel za njegovo izvajanje. Za poživitev te dejavnosti pa bi morala biti zainteresirana tudi metliška podjetja skupaj z vsemi družbenimi organizacijami. - ni. Na levi je delavnica, desno pa peč delovnega kolektiva PECARIJA Gradac. V kolektivu pravijo, da iz malega raste veliko... ■ Kmetijska zadruga Bulah pri Rovinju »e Je po nekajletnem odmoru ponovno odločila za sajenja tobaka. Leto« bodo zasadili s to rastlino 5 ha zemljo. m Hladilnica ln klavnica v Sarajevu bo začela te dni graditi pi-tališče za svinje, farmo brojlerjev ln cforsit za proizvodnjo živinska krma, vtisi s poti po italiji OD BOLOCNE DO SORENTA 4 Začetni kapital zadružne klavnice je znašal 155 milijonov lir. V objekte in opremo so investirali 1.7 milijarde lit. V vodilnih organih klavnice so predstavniki posameznih zadrug in kmetov. Tako v organih kakor tudi med delavci imajo prevladujoč vpliv komunisti. Topel sprejem v R'mu Ko smo zapuščali pokrajino Emilio, ki smo jo prej komaj poznali, smo se poslavljali od gostiteljev kot prijatelji. Čisto spodaj, se pravi pri ljudeh, smo spoznali, kako klije socializem iz tal — skozi najrazličnejše oblike demokracije. Vse, kar smo videli, zadruge, kooperative, občinske skupščine v rokah levih sil in podobno, to je le nekaj primerov, v katerih se manifestira medsebojna povezanost boja za demokracijo in socializem. To je tako imenovana italijanska pot v socializem, ki se poraja v tisočerih oblikah. V njih ne sodelujejo samo komunisti, temveč še druge napredne sile. Vsi skupaj tvorijo blok naprednih sil, ki se bori za nov tip oblasti, za več demokracije, proti monopolom in njihovemu nebrzdanemu lovu za profiti, za večjo načrtnost v razvoju dežele itd. Levim silam sledijo ogromne množice, zlasti na severu Italije, najbolj seveda v »-rdeči« Emi-lii, ki čutijo potrebo po radikalnih reformah, po obnovi italijanske družbe na demokratičnih temeljih. V Firencah smo se mudili samo eno dopoldne, da smo si lahko ogledali vsaj najvažnejše kulturnozgodovinske znamenitosti. Vsega, kar ponuja zgodovin;' mesta in kar si je zares vredno ogledati, seveda nismo mogli videti, ker bi bilo tudi nekaj dni premalo za to. Obedovali smo v delavski menzi, kjer smo se razgovarjali s predstavniki partije. Ugotovili smo, da je tudi v tej provinci vpliv komunistov in socialistov zelo močan. Izmed 50 županov, kolikor jih je na območju llorentinske province, jih je 45 iz vrst komunistov in socialistov. Med člani partije je, kakor so nam povedali, 20 odstotkov spolovinarjev in individualnih kmetov. V Rimu so nas sprejeli nad Vse ljubeznivo. Namestili so nas v prostorih politične šole CK KPI, in sicer zunaj Rima — v mestecu Albano. Slušatelji te šole, po večini mladi ljudje iz vseh krajev Italije, so se takoj spoprijateljili z nami, čeprav so pričakovali, da bodo prišli iz Jugoslavije njihovi vrstniki. Razkazovali so nam prekrasne prostore šole in bujno raščen park. Peljali so nas v bogato knjižnico, v učilnice, vse so nam hoteli pokazati. V sproščenem po-menku so kar deževala vprašanja o tem in onem. Pokazalo se je, da že precej vedo o stvarnosti v Jugoslaviji. Nepozaben je bil obisk v občini Cienzano pod vznožjem Monte Cava, kjer smo prišli v neposreden stik s preprostimi ljudmi. Še prej smo obiskali majhno mestece Frascati, kjer je skoraj na vsaki hiši opozorilo, da prodajajo vino. Tod je vina v izobilju, tako da ga ni lahko prodati, čeprav je v bližini Rim. Pripovedovali so nam, da so sodi še zmeraj polni dobre pijače. Ponekod ponujajo vino celo po 130 lir. Bilo bi zares smešno, da bi pri taki ceni pili vodo namesto vina. Zato je najbrž ni italijanske družine, kjer ne bi bila pri kosilu ali večerji zraven tudi steklenica vina. Na Monte Cavo vodi zasebna cesta, zato je bilo treba plačati pristojbino. Takih cest je v Italiji precej. Sploh je pobiranje cestnine zelo razširjen pojav. Na priključku, preden zapelje avto na cesto, so posebne kontrolne postaje, kjer je treba plačati pristojbino, pač v odvisnosti od dolžine relacije. Zasebnik želi imeti od ceste še posebne koristi. Cesta, po kateri smo se peljali na Monte Cavo, vodi naravnost do restavracije in razgledišča, od koder je mogoče videti večni Rim, rimske poljane, jezeri Albano in Nemi ter v daljavi tudi Tirensko morje. Na vrhu so radarske naprave in vseh vrst antene, ki dajejo sicer lepemu, okrog 1000 metrov visokemu hribu malce izumetničen videz. Ko smo prispeli v mesto Genzano, so nas povabili najprej na sedež ene izmed treh sekcij komunistične partije. Presenečeni smo bili, ko smo videli v dvorani predvsem starejše ljudi. To je bilo čisto v nasprotju z našim dotedanjim vtisom, da je v KPI precej mlajših, vitalnih kadrov. Za pokrajino Emilio to drži, za druge pokrajine pa ne. Med komunisti na območju genzanske občine je 60 odstotkov takih, ki so stari nad 40 let. Pač pa nas je presenetil delež žensk — 35 odstotkov. Za mladino pravijo, da odhaja v mesto, kjer so boljši pogoji zaslužka. Je pa tudi res. da se organizacija premalo prilagaja novim pogojem življenja mladine. O tem je bil govor celo na V kongresu Komunistične partije Italije. Okrog 50 odstotkov zemlje je v rokah individu kinih kmetov, ki v glavnem glasujejo za kandidate komunistične partije. Treba je vedeti, da BO bili tO prej koloni, torej ljudje brez svoje zemlje Delali so na zemlji veleposestnikov. Do zemlje so prišli tako, da so jo košček za koščkom jemali iz rok bogatinov. • Bpell so zato, ker so bili organizirani. Zdaj je vele posefltniike zemlje samo še okrog -10 odstotkov. Kmetijski delavci, se pravi dninarji, ki delajo na tej zemlji, se bojujejo, da bi tudi to zemljo zajela agrarna reforma. Vsepovsod razširjeno geslo je: Zemljo ti-Stemu, ki jo obdeluje! Pravijo pa, da je treba uresničevanje te naloge povezovati z modernizacijo kmetijstva. Treba je narediti korak naprej, lie nazaj. Zato se ogrevajo za zadružno povezovanje kmetov — predvsem za predelavo pridelkov in prodajo vina. Brigadir Jani fctjk je rešil iz Lahinje staro mamo in njeno vnučko 8. julija popoldne je završalo po Gradcu: »Kle-menčičeva Bara bi se z malo Mojco skoraj utopila! Pravijo, da jih je potegnil iz vode neki brigadir!« 67-letna Bara Klemcnčič iz Gradca 30 pa se je z vnučko Mojco, ki je komaj prejšnjega dne izpolnila 3 leta, takrat že sušila v domači hiši.in si oddihovala od prestanega strahu. Razburjenih govoric in veselja je bilo tega dne v Gradcu na pretek, zlasti pa je bilo veliko veselja, saj sta bili rešeni dve življenji. Zgodbo o tem pa naj vam pove njen glavni junak, brigadir JANI PAJK, ki je letos končal drugi letnik 'ljubljanskega učiteljišča. Doma je iz Trbovelj (Krešetova 13-a) in niti 17 let še ni star! Skupaj z ostalimi ljubljanskimi in belokranjskimi srednješolci pomaga graditi cesto od Metlike proti Črnomlju. Janija pozna vsa brigada, zato ga ni bilo težko najti. Kjerkoli ob skupini brigadirjev ob terasi sem se prejšnji teden ustavil in povprašal zanj, so mi takoj povedali: »O, še naprej morate, Janija ni pri nas — tam nekje naprej ga boste našli!« Ko sem že skoraj obupal, pa sem le naletel na skupino, bila je menda zadnja v smeri proti Metliki — iz katere se je izmotal predme Jani, ki je bil takoj nared za razgovor. Takole je opisal nevsakdanji dogodek: — 8. julija letos ob pol štirih popoldne sem se šel umivat v Lahinjo pri gradu, kjer imamo v Gradcu tabor. Kot sem izvedel pozneje, je prav takrat na nekakšnem odru na vodi, ki je ostal od opuščenega mlina, Bara Klemenčič z vnučko Mojco Malnarič prala perilo. Vnučka je čepela poleg babice in se igrala. Jaz sem se medtem umival. Iznenada sem zaslišal prestrašene klice na pomoč. Takoj sem stekel za glasom. Ko sem pritekel do mlina, sem opazil v strugi starko, ki je daveč se vpila na pomoč in skušala obdržati majhnega o-troka nad vodo. Brez pomišljanja sem skočil v vodo in čez nekaj trenutkov že privedel na breg malo Mojco. Med tem je pritekla brigadirka Jožica Uršič, ki je doma iz Cerknice. Podal sem ji otroka, kateremu je takoj nudila prvo pomoč. Sam sem se vnovič odgnal od brega, da bi rešil še starko. Z njo je šlo teže. Kot je povedala pozneje, je Mojco. Medtem je pritekla la na glavo v vodo. Stara mama je, ne da bi pomislila na nevarnost, takoj skočila za njo. Pri skoku v vodo pa se ji je noga zataknila med obe deski potopljenega lesenega ogrodja, tako da se ni mogla rešiti. Mojco je sicer vlovila in jo skušala držati nad vodo, več pa ni mogla. Ko sem videl, kako je, sem se takoj potopil in ji skušal nogo rešiti. Prvi poizkus ni uspel. Sele ko sem se potopil drugič, mi je uspelo, nakar smo starko spravili na breg in ji pomagali. Mojco in staro mamo so odnesli domov, jaz pa sem se vrnil v tabor. K sreči sem dober plavalec. Lani sem naredil plavalni tečaj in tečaj za reševanje utopljencev kar moramo obvladati vsi učitelj iščniki. Pajkovemu Jani j u se je mudilo v Gradac, do koder je imel še pol ure hoda. O-stali brigadirji so medtem že odšli. S kratkim »Zdravo!« sva se poslovila. Skromen je ta fant in hkrati je junak, saj je rešil dve življenji, čestitamo mu lahko v imenu vse javnosti in ga pohvalimo sku- paj s staro mamo Baro Klemenčič, saj se je tudi ona brez pomišljanja pognala za vnučko v valove. Prav je, da mislijo Pajko-vega Janija, kot je slišati, za njegov pogum in za junaško dejanje v Metliki nagraditi. Miloš Jakopec Sem se je operiral in - izdihnil V vasi Dokanj pri Tuzli se je zgodilo nekaj, o čemer govorijo daleč naokrog: človek, ki še nikoli ni bil pri zdravniku in tudi ni videl operacijske sobe, se je sam operiral. Kmet Petar Grabovičkić se je rodil pred 68 leti; bil je pismen in je bral dnevno Časopisje, živel je sam. Prej je kdaj pa kdaj tožil zaradi bolečin v trebuhu, ziadnje čase pa ne več. Ko se je odločil za »kirurški poseg«, je dobro zaklenil hišna vrata in legel v posteljo. »Instrument« za operacijo je bil že pripravljen. Obolelo mesto — bila je kila — si je prerezal z britvijo. Ker so ga zaradi izgube Vi.zapusti fclh izdihnil. \ Zvonko V«fjo*tf: DEČEK DUB V VESOLJU 88 Nazaj g«* so se ustavili v največjem observatoriju, kar so jih zgradili T vesolju. — »Mali Ivan« ni bil edini planetoid, ki so ga U««* Prislmi. da je krožil okoli Zemlje. Še vec maihnih zverf«9 SI»eli z neba in jih razmestili okrog Zemlje. n uh, tf*0 10 km, so uporabili za observatorij. Na njej J™ Jstavili daljnogled, mnogo večji, kot bi ga lahko radili na &**jL Na observatorij prihajajo z raketnimi ladjami astro**""* vseh strani sveta. 89. Planetoid, na katerem je observatorij, spominja na naš Kras. Njegova privlačna sila pa je tako majhna, da bi človek, če bi malce poskočil, odletel v vesolje. Zato je treba do observatorija prileteti v vesoljskih oblekah. — V observatoriju je pet astronomov: Albanec, Nizozemec, Američan, Rusinja in Indijec. Obiska so bili veseli. »Že osem dni ni bilo nikogar z Zemlje, željni smo razgovora,« je dejal Albanec, profesor Mumin Šaban. Novinarji pa so bili radovedni in so začeli spraševati. 90. Najprej so hoteli vedeti, kaj so sploh planeti in to, ce je v vesolju samo eno sonce. »V vesolju je nešteto sonc. Nase je v primerjavi z njimi pravi pravcati palček. Mnoga med temi sonci imajo svoje planete, ki zvesto krožijo okrog njih,« je pojasnjeval astronom Folger, ki se je specializiral za planete. — »In kateri planeti krožijo okrog našega sonca?« — »Najbližji so Merkur, nato Venera pa naša Zemlja, sledijo Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Razen njih je še 1200 majhnih planetov.« Bo lončarstvo spet zaživelo? Občina Brežice se bo na jutrišnjem Gorenjskem sejmu v Kranju predstavila z lončarskimi in pletarskimi izdelki — Napori za lončarske izdelke žlahtnejših linij in oblik Takole je bilo zadnje tedne v Kržanovi lončariji v ^esej*. p.r°f' Miroslav Kugler in lončar Jože Kržan sta z mnogo potrpljenj« * J« »zdelala vrsto lončarskih izdelkov, ki se precej razlikujejo od povp' ^sejmov"6' kakršne smo vajeni z raznih tedenskih ali obČaS" V delavnici mojstra Lojzeta Kržana v Zalokah se že nekaj dni pridno vrti lončarsko kolo. Na njem oblikuje domači sin Jože pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja prof. Miroslava Kuglerja lončevino, s katero se bo brežiška občina predstavila na Gorenjskem sejmu v Kranju. Mlademu in spretnemu lončarju gre delo počasneje od rok kot običajno. Vsak izdelek mora napraviti po načrtih svojega svetovalca. Iz gline tokrat ne ustvarja novih oblik. Vse so domače, ljudske, le bolj dovršene so in njihova razmerja skladnejša. Na policah pod stropom se že sušijo vaze raznih oblik in velikosti, vrči za vino, motili za potice, latvice za mleko, servisi za turško kavo in drugi izdelki. Vse to so le prototipi in niti en kos ne bo naprodaj. Te lončevine tudi ne bodo poslikali. Okrasi na njej so plastični, včasih pa je glinasta forma povsem brez njih. To samo še poudarja njeno skladnost in lepoto. Za trojčke smo zbrali do torka 197.387 din in 10 mark Najprej razveseljivo obvestilo: predstojnik ginekološkega oddelka novomeške porodnišnice dr. Ljubo Kretič nam je v torek dopoldne povedal, da so Korenetovi trojčki iz Segonj pri Škocjanu še vedno v njihovi oskrbi, da so zdravi in da se z materjo vred prav dobro počutijo. Jožefa Korene bo s svojimi tremi malčki še nadalje ostala v novomeški porodnišnici, da bi si po porodu opomogla, predvsem pa zato, da bodo njeni trojčki v prvih tednih življenja imeli pravilno nego, prehrano in vso potrebno strokovno oskrbo. Če bi imela samo enega otroka, bi bila že doma — s trojčki pa je še ne morejo pustiti domov, kjer ni še nič pripravljeno za velike skrbi in delo, ki ga bodo prinesli v hišo, ko se vrnejo. Prav je, da kaže kolektiv novomeške bolnišnice tako izredno skrb za trenutno »največjo najmlajšo družinico« na Dolenjskem ... Medtem pa je lepo napredovala tudi naša zbirka denarnih prispevkov. Od prvega poročila, ko smo objavili, da so naši bralci in naročniki prispevali za trojčke 32.700 dinarjev, se je do torka opoldne nabralo novih 164.687 dinarjev in še posebej 10 mark. Osebno so vplačali v naši blagajni: Člani kolektiva ISKRA v Žužemberku (zbirka) — 30.190 din, Rihard Soper, Novo mesto — 1000 din, Anton Cašparac, Roška a, Kočevje — 1000 din, uslužbenci Zdravstvenega doma, Novo mesto (zbirka) — 30.500 din, Terezija Perica, Novo mesto, Kastelčeva 5 — 500 din, uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu (zbirka) — 4.000 din, Jože Križe, Občice, p. Dol. Toplice — 500 din, Ivan Štepec, Kurirska pot 6, N. mesto — 500 din, Ana Kramar, Prisojna pot 3, N. mesto — 1000 din, Štefan Mavsar, Sela 4 pri Otovcu — 5.000 din, Franc Martinčič, naš rojak iz Severne Francije (trenutno na oddihu v Šmarjeških Toplicah) — 10.000 din, neimenovani iz Kranja — 1000 din, neimenovani iz No-vega mestu — 1000 din. S položnicami so nam poslali: Kolektiv tovarne NOVOTEKS, Novo mesto (/.hirka) — 32.577 din. S. Z iz Brežic — 500 din, Marija Pavlovič, Ul. padlih borcev 24, LJubljana — 1000 din, Valerija Luzar, Škocjan 24 — 1000 din, Angelca Staniša, pljučni oddelek bolnišnice v N. mestu — 1000 din, Ciril Kužnik, šmartin-ska 64 b, Ljubljana — 1.000 din, Mimica Einspi' ler, Celovška 34, Ljubljana — 1000 din, uslužbenci občinske skupščine v Črnomlju (zbirka) — 7.200 din, R. R. iz škocjana — 2000 din, Mari ja Kozlevčar iz Štefana 14 pri Trebnjem — 300 din, Marolt Josipina iz Štefana 13 — 1000 din, Marjanca Zaletelj, Ulica maršala Tita 148, Ruma — 1000 din, Toni Linec, Šentvid pri Stični — 1000 din, uslužbenci odddelka za medobčin. Inšpekcijsko službo OS v Kočevju (zbirka) — 3.500.din, sindikalna podružnica pri NB v Kočevju (zbirka) — 3800 din. Tončka Grdina, škocjan 20 pri Kopru — 1000 din, Milka Turk iz Drage — 3000 din, Marija Fortun, osn. šola Črnomelj — 500 din, Marjan Pavlina, učitelj na Su-horju — 1000 din. delavci obrata Žarnice, Ljubljana, Kotnikova 16 (zbirka) — 11.120 din, Jože Prijatelj, Dositejeva 26, Bela Crkva (Banat) — 500 din, Milan Bončlna, Rožna ul. 10, Idrija — 1000 din, Jožica Zorman Mojstrana št. 109 — 1000 din, Doroteja Jamnik, Hrib 3. p. Hinje — 1000 din. Iz kraja LuiseVVetzel (Stift.) v Ttibingenu (Nemčija) pa nam je naročnica Kristina Arko poslala 10 nemških mark za trojčke; med drugim nnm piše: »Brala sem v listu o vaših trojčkih in jim želim obilo zdravja! Pozdravljam pa tudi mamico, da bi voljno prenašala trpljenje, ki ga bo imela z njimi!« Marke bomo zamenjali v banki za dinarje in Jih vložili k zbirki, ki razveseljivo narašča. Prihodnjič bomo pisali, kaj nam Je o svojem obisku na domu pri Koienetovih povedala socialna delavka tov. Mračkova Iz novomeške občine. — Ponovno prosimo naše naročnike, bralce in prijatelje, ki nameravajo poslati svoj prispevek za pomoč trojčkom, da naredijo to čimprej. Denar lahko nakažete tudi na naš tekoči račun: DOLENJSKI ust, Novo mesto. 606-11-608-9, na položnic! pa posebej napišite »ZA TROJČKE!« Prispevek lahko tudi sami vplačate pri nalj blngajni (Novo mesto, Glavni trg 3). UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA »Za takšno delo je treba imeti dobro roko in mirne živce,« je modroval gospodar, ko je opazoval precizno sinovo oblikovanje. »Moj fant je rojen za to. Vedno je bil ubogljiv in nadarjen. 2e z 12 leti je sam izdeloval razne majhne posodice Komaj je čakal, da sem zapustil lončarski stol. Potem je sam začel vrteti kolo ln spretno napravil prav lepe skledice in skodelice.« »Se je sin pri vas izučil?« »Da, pri meni. Lončarska obrt je v naši družini stara nad 60 let. Tudi mlajši sin, ki je zdaj pri vojakih, je lončar. Toda on nima takšne roke, kot njegov starejši brat. Prepričan sem, da je malo takih, ki s tolikšnim veseljem in tako natančno oblikujejo glino. Cesa podobnega se ne bi rad lotil, čeravno nisem slab lončar, saj še od mladih let ukvarjam poklicem.« »Je kaj prida kupčija z lončarskimi izdelki?« »Se kar gre, le davki so ^KOVANJE (Foto: prof. Miro Kugler) včasih malo preveliki. Letos delam po pogodbi in računam, da ne bom toliko obremenjen.« »Kaj menite o izdelkih, ki jih po načrtih prof. Kuglerja ustvarja vaš sin?« »Prav lepi so, vendar jaz nimam potrpljenja za kaj takega. Profesor in moj fant pa sta se pri tem delu zelo dobro ujela. Drug drugega ubogata, zato tako lepo napredujeta.« Z ljubeznijo, vztrajnostjo in natančnostjo oblikovana lončevina V delavnici so bili manj zgovorni. Bližal se je večer in delo jih je priganjalo, saj še niso opravili vseh nalog za tisti dan. Profesor Kugler Je pridno mešal glino, lončar Jože Je pravkar oblikoval skledo po vzoru rimske aajdenlne, bodoči študent akademije za upodabljajočo umetnost Anton Miklavžin iz Brežic pa je že od jutra vrtel kamen za ribanje glajen-ke. Za njimi je bil vroč julijski dan in v delavnici je bilo še nu večer soparno. Vsi trije so hiteli ln se skoraj niso utegnili pogovarjati. Na vprašanja, kako je zadovoljen z novim mojstrom, Jo Jože Kržan takole odgovoril: »Zelo sem vesel, da imam priložnost napraviti tudi kaj lepšega in boljšega, kot sem vajen sicer. Časa pa mi to vzame mnogo več, kakor vsakdanja, grobo oblikovana lončevina. Navadnih vr-čev bi napravil deset v enakem času, ki ga zdaj potrebujem za enega.« Profesor Kugler Je nato pojasnil, da ročna obdelava fino lončevine podraži izdelek tudi za 200 odst. Tako se bo cena trlčetrtlltrske-ga vrča za vino približala 2.000 dinarjem. To povišanje je nujno, sicer vloženi trud ni poplačan. »če bodo na Gorenjskem sejmu pokazali smisel za te vrste izdelkov,« je menil prof. Kugler, »potem šele se bo lahko pričelo izdelovanje za prodajo.« Lončevina, ki jo mladi Kržan izdeluje pod njegovim vodstvom, bo presenetila z novimi barvami in novimi tipi. Ta lončevina bo znotraj bela, zunaj pa bo imela temnorjavo — belordeče višnjev ton. Oba ustvarjalca si pridržujeta avtorske pravice za vse izdelke, razen za posnetke nekaterih starih rimskil) posod, najdenih v grobovih v Do-bovi. Te izkopanine je dal oblikovalcema na razpolago Posavski muzej v Brežicah. Nadaljevanje brežiške razstave ljudskih ročnih izdelkov Iz poskusov, ki sta jih začela prof. Kugler in lončar Jože Kržan, naj bi se torej spet razrasla zamirajoča lončarska obrt, ki bo že dege . nerirane ljudske oblike oplemenitila s tehnično in oblikovalno dovršenostjo. Za njihovo lepoto naj bi vzbudila zanimanje pri domačih ljudeh, predvsem pa pri tujcih, ki potujejo skozi naše kraje. Izviren, ročno oblikovan spominek bo vsak rade volje kupil, če mu ga bomo znali ponuditi. Prvi preizkus komercialnosti teh Izdelkov naj bi pokazal Gorenjski sejem, ki bo odprt 31. Julija v Kranju. Na sejmu bodo razstavljeni tudi pletarskl izdelki. Tako se torej uresničuje geslo letošnje razstave ljudskih ročnih izdelkov v Brežicah. Tokrat jih bo ocenil širši krog obiskovalcev. Seveda pa od sejma ne smemo preveč pričakovati. Slika bi bila verjetno precej drugačna, če bi bilo Izdelkov toliko, da bi Jih lahko prodajali. Treba se bo torej lotiti načrtnega dela in za začetek nekaj več tvegati. Občinska skupščina Brežice je prve korake že podprla, zato ne bi smeli ostati na pol poti. Zdaj so na vrsti gospodarstveniki, naj še ti rečejo svoje k uresničevanju pričete zamisli! J. Teppej Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! Art Buchvvald: Najdražja skodelica kave Najzanimivejša stvar, ki jo lahko vidi svetovni popotnik-v Carigradu, je znameniti suk, ogromna pokrita tržnica, v kateri razstavlja več kot dva tisoč prodajaln vse, kar premore svet, začenši s prstanom Julija Cezarja pa do nekakšne praskalnice za hrbet, ki jo je uporabljala žena ne vem katerega sultana že. V tem suku iz XVI.' stoletja' žive in trgujejo najbolj zviti trgovci na svetu in ni se še rodila stranka, ki je ne bi bili ogoljufali. Tudi jaz sem odšel v suk, da bi poiskal nekega Davuda, ki sta mi ga priporočala stara turška znanca Tex in Jux-Bezsika. Takoj sem naletel na nekaj trgovcev, ki so mi prišli naproti z razširjenimi rokami in s smehljajem na obrazu. Vprašal sem jih, kje je Davudova trgovina. »Ah, nesreča,« je dejal eden od trgovcev, »Davud je prejšnjo nedeljo umrl. Vstopite v mojo trgovino, prijetno hladno je notri.« »Davud je na počitnicah,« je rekel drugi trgovec. »Mesec dni bo v Ankari, za ta čas pa je svoje stranke prepustil meni.« »Davud je prišel na boben,« je odgovoril tretji trgovec. »Jaz sem prevzel njegove posle in njegovo blago. Tule, gospod, kar z menoj!« še naprej sem iskal Davuda, a brez uspeha. Odgovorili so mi, da se je Davud utopil v Bosporu; da so ga zaprli, ker je pijan šofiral; da je emigriral v Ameriko; da mu je zgorela trgovina; da mu žena pravkar rodi; da je imenovan za veleposlanika v Jemenu in tako dalje. Nazadnje sem se ustavil pred neko izložbo in začel občudovati prstan. Da ne bi bil storil tega! Preden sem sploh zaznal, kaj se dogaja z mano, so me vlekli v trgovino in me posadili na trinožnik. Trgovci iz carigrajskega suka ne govore radi takoj o poslu. Prva stvar, ki vam jo ponudijo, je skodelica dobre turške kave. Sprejel sem ponudbo. Včasih se zgodi, da je taka skodelica kave najdražja na svetu. Tudi ob tisoč dolarjev je lahko človek, prej ko zapusti trgovino. Med kuhanjem kave je spregovoril trgovec o nakitu. Vsak kos je imel svojo zgodovino. Ta je pripadal verolomni sultanki, ki so ji od sekali glavo, ker si je drznila žaliti sultana, svojega gospodarja. Onega spet je nosil Konstantin Veliki. Tištale škatlica za uhane pa je še Kleopatrina. Rekel sem mu, da se ne zanimam za te reči. »Kako pa bi bilo s čudovitim turškim poročnim prstanom za vašo ženo? Nicky Hilton mi je odkupil enega "•a Terry Moore. Samo še tega imam.« Stegnil je roko v blagajno in izvlekel prstan z diamanti, safiri in smaragdi, vdelanimi v pet zlatih obročkov. »Prstan Nickyja Hiltona je imel le štiri obročke,« mi je zaupal. »Zakaj pa mu niste prodali tega?« »Ker sem ga hranil za vas!« Začela sva se pogajati. Zahteval je dvesto petdeset dolarjev. Zasmejal sem se mu v brk. Začel je jokati kot otrok. »Samo dva taka prstana sta na svetu Dvesto trideset dolarjev. Dvesto. Prav, naj dam s sebe še zadnjo srajco? Sto osemdeset. V grob me boste spravili. Sto petdeset. Moja zadnja cena. če zvedo za to v suku, me bo spremljala sramota do smrti. Nikar me tako ne glejte. Sto trideset. Torej sto trideset in še veliko skodelico kave povrhu.« Popil sem drugo skodelico kave in odšel iz trgovine s prstanom. Z vrat prodajalne onstran ceste me je spet klical nekakšen trgovec. »Pst! Rad bi govoril z vami! Kaj vam je prodal?« »Prstan,« sem zašepetal. »Zakaj sprašujete? Ali ni na dobrem glasu?« »Nasprotno, velik sloves uživa. Njegov brat ima tovarno stekla.« Zdaj je bila vrsta na meni, da sem zajokal. »Ko bi bil takoj odšel k Davudu,« sem zaječal, »se mi ne bi to pripetilo.« »Davud — saj to sem jaz,« je rekel trgovec veselo. »Vstopite no in se usedite, da popijeva skodelico kave. Sicer pa poglejte tale haremski prstan, ki ga je Nipoleon podaril Josephini...« i V** dvanajsti Ame-I ^ "e zna brati I ftČ Združe-Si tat, Amer*e ne zna S1« -rTy StevUa nepis- >l6anov tak« ""»Jonov I sP"°brazboT0slabo So1" v )đeJstvovati *nem°re- nit,S odst. Močno je padla proizvodnja rezervnih delov, k«*" druge tovarne ne dobavljajo potrebnih materialov. BO MIRNA DOBILA NOVO ŠOLO? Mirni, ki se zadnja leta izredno hitro povečuje, primanjkuje marsičesa. Najbolj pereče je vprašanje šolskih prostorov. O nujnosti, da bi gradili novo šolo, so že večkrat razpravljuli, zadevo pa so vnesli tudi v 7-lotni per spektivnl program razvoja. — Da bi bili pripravljeni na to gradnjo, je občinska skupščina že naročila načrte. Izdelali bodo predvsem investicijski program in glavni projekt za novo mlrensko šoli. TREBNJE: med gasilci ni mladine Pred dnevi so trebanjski gasilci proslavili 80-letnico svojega društva. Prireditev je bila združena z veselico, katere čisti izkupiček bodo porabili za nakup gasilskega orodja. Tako se marljivo društvo, ki ima 50 članov, počasi opremlja, vendar vse prepočasi, da bi bilo povsem kos odgovorni nalogi, ki jo ima kot čuvar pred požari na družbenem in zasebnem premoženju. Prostovoljno gasilsko društvo so 1884. ustanovili takratni trebanjski veljaki: naduči-telj Jerše, dr. Vasic, lekarnar Rupreht, živinozdravnik Tomšič, trgovec Tomic, usnjar Zupančič, čevljarji Travnik, Pr-par in Skrajnar, cerkovnik Sila, trgovec Petrovčič in posestnik Huč. Najdlje je živel z društvom Huč iz Starega trga, ki je umrl pred nekaj leti. Društvo je postalo aktivno že v prvem letu in si je kma lu pridobilo ugled. Značilno je tudi, da je takoj in med prvimi takimi društvi na Slovenskem uvedlo slovenska po. velja. Takratna oblast Je sicer temu sprva nasprotovala, vendar je kasneje le dovolila uporabo slovenščine v gasilstvu. Prvi gasilski dom je bil na mestu, kjer stoji danes Ju-vančeva hiša. Inventar je bil bolj skromen, saj gasilci razen ročne brizgalne, ka ni imela cevi in so jo morali ob gašenju postaviti k ognju, niso Imeli ničesar. S tako opremo niso bili vedno uspešni in ne zadovoljni. Ze po nekaj letih so si nabavili dve ročni brizgalni s črpalnimi in tlačnimi cevmi. H gašenju so ju pripeljali s konjem. Pa tudi to ni bilo najbolj prikladno. Čeprav nepopolno opremljeni, so trebanjski gasilci uspešno gasili veliki požar v Mokronogu leta 1908 in enakega dvanajst let kasneje v Knežji vasi. Po prvi svetovni vojni so zgradili nov gasilski dorii, ki stoji še danes ln v katerem so orodjarna, garaža in sejna dvorana. Vanj so tedaj pripeljali tudi prvo motorno briz- galko ter avtomobil za prevoz članstva. Trebanjske gasilce je znatno prizadela druga svetovna vojna, ki jim je uničila vse, razen stavbe gasilskega doma in motorne brizgalne. Brizgal-no so skrili v Starem trgu in jo uporabljali vse do osvoboditve. Po osvoboditvi so gasilci z nemajhnimi napori spet prišli do opreme in avtomobila. Pred nekaj leti pa so inven- tar povečali še za novo motorno brizgalko in lani še za nov prevozni avto. Glede na sodobne zahteve pa Je društvo še premalo opremljeno. Primanjkuje mu predvsem priprav za gašenje ognja v visokih objektih (blokih) ln več prevoznih ter prenosnih sredstev. Spričo tega, posebno pa vloge, ki jo imajo gasilci kot čuvarji družbenega in zasebnega premoženja, želijo večjo družbeno pomoč. Ta je bila vseskozi zelo pičla in tudi letošnji občinski proračun gasilstvu ni bil naklonjen. Skrbi pa jih zlasti kader, ker ni naraščaja. Mladina ne kaže nobene volje, da bi stopila v njihove vrste. Vsekakor je en sam mladinec premalo, da bi ne bili zaskrbljeni nad tem, kaj lahko povzroči nezaitere-siranost mladih za prostovoljk no delo v gasilstvu. Sredstva za zdravstvo preskrbljena Predsednik Gospodarske banke v Ljubljani je nedavno podpisal izjavo, na podlagi katere bo trebanjska občina dobila celotno posojilo z» /graditev zdravstvenega doma ln lekarne v Trebnjem ter zdravstvene ambulante n* Mirni. Ker so se gradbene storitve podražile, so se tudi stroški za te objekte povečali od planiranih lanskih za 20 milijonov dinarjev. Objekti, zlasti zdravstveni dom in al"' bulanta. so pod streho in b'>" do predvidoma odprti v je' senl. ik i; ivanjski; novici: Trebanjsko šolo bodo odprli v novembru Prenekateri Trebanjcl ln okoliški prebivalci so so zadnje čase zaskrbljeni ozirali proti nedokončanemu šolskemu poslopju v Trebnjem, kjer so zaradi pomanjkanja sredstev za krajši čas ustavili gradnjo. Vse pa Je razveselila novica, da bodo z gradnjo lu nadaljevali. Občina bo v ta namen najela le okoli 40 milijonov dinarjev posojila. Zatrjujejo, da bodo novo trebanjsko Solo odprli do 29. novembra. PRIDITE NA CVIBELJ! Turistično društvo Trebnje bo priredilo v nedeljo. 2. avgusta, na vrtu Lada ProMnUM na C v I bi J u VRTNO VESELICO Na zabavi bo dovolj dobroga prigrizka in pristne kapljice — zato pridite v nedeljo n a C: v I b e 1 j t „NA VINICI OB KOLPI JE ODLIČNO!" Tik poti viniškim gradom je na prostorni ravnici ob čisti in topli Kolpi zrasla vrsta šotorov. V njih prebiva 49 črnomaljskih tabornikov, ki so prišli sem nabirat novih moči. Taborjenje jim je omogočil občinski odbor Društva prijateljev mladine iz Črnomlja, ki je prispeval pretežni del sredstev. Vsak tabornik plača sam po 3000 dinarjev za 15 dni, ki jih bo preživel na Vinici ob Kolpi. Tabor je nadvse snažno in vzorno urejen. Ob vodi, na zelenem travnatem bregu, skratka povsod ob taboru donijo smeh, pesem, veselje in prešerna govorica mladih ust. Tu brcajo žogo. tam čofotajo po vodi, kdo le bi naštel vse, s čimer »v svoje veselje ukvarja ta mladež?! Lica so že potemnela, v ™f" l«ra svetal odblesk, vsi, ki '•horu, pa si dan za dnem nabirajo novih moči za šolsko klop. Življenje se odvija po določenem redu. Zjutraj ob sedmih vstanejo. Cas do 8. ure, ko je jutranji zbor, porabijo za telovadbo, umivanje, pospravljanje in zajtrk. Po zboru se začne dopoldanski program, v katerem se vrstijo tečaji prve pomoči, plavalni tečaji, pouk o postavljanju šotorov, razne taborniške veščine, orientacijski pohodi in podobno. Program je nadvse pisan Mn pester, prav takšen, kakršnega imajo radi mladi ljudje. 15 tabornikov se je na Vinici že naučilo plavati! Vsi ostali, ki še ne znajo, se bodo tega do konca taborjenja naučili, saj so se dogovorili, da ne sme zapustiti tabor prav nihče, ki ne bi znal plavati. Taboro-vodja je Jovo Grobovšek mlajši, ekonom Franci Derganc, starešine pa so prof. Kamnikarjeva ln tov. Bkrbinškova. Kuharici Zlogarjeva in Veseličeva sta zelo zadovoljni s pomočjo, ki Jima Jo nudijo mla- Šotori tabornikov Odreda narodnih herojev iz Črnomlja ob Kolpi na Vinici di taborniki pri pripravljanju hrane. Sveži zrak, bleščeče sonce, tepla Kolpa, in izdatna hrana skupaj z lepotami predela ob Vinici in Kolpi nudijo belokranjskim tabornikom v izobilju vsega, kar jim bo okrepilo telo ln duha! Jože škof Strelci novomeške občine za dan vstaje V počastitev »Dneva vstaje« slovenskega ljudstva 22. Julij je bilo v nedeljo dne 19. Julija tekmovanje z zračno puško. Za tekmovanje se Je prijavilo 8 strelskih družin, tekmovalo pa Je 12 ekip. — Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. SD Pionir Novo mesto — 595 krogov, 2. SD Žužemberk — 551, 3. SD Novoteks Novo mesto — 631, 4. SD Pionir — ženske — 530, S. SD IMV Novo mesto — 529 Itd. Najboljši posamezniki: 1. Marjan Kos —160 krogov (Pionir), 2. Franc Bulec — 159 (Žužemberk), 3. Peter Klemene — 157 (IMV), 4. Franc Rezek — 155 (13. maj), 5. Jožica Ribič — 147 (Pionir), 6. Simo Mrkšič — 145 (Borac), 7. Anton Keferle — 142 (Novoteks). Na tekmovanju so opravili praktični del izpitov sodniki II. kategorije. ObSO je dobil 8 novih sodnikov. Posebej moramo poudariti udeležbo na tekmovanju, Id je bila množična. Tekmovanja sta se udeležili tudi družini Žužemberk in Mirna peč. S. M. PIONIR: prvak balinarske lige Končano je tekmovanje v občinski baiinarsM ligi, ki je imelo dva dela. Po ogorčenih borbah se je velika večina tekem končala neodločeno, kar priča o izenačenosti vseh petih ekip. Edino Pionir je v spomladanskem delu uspel doseči dve zmagi (proti ekipi 13. maj 2:0 ter proti Poštarju). To je Pionirju še povečalo prednost iz _ jesenskega dela tekmovanja, tako ' da Je zasluženo zmagal v občinski balinarski ligi. — Končna lestvica: Plodno medobčinsko sodelovanje naj se V četrtek, 23 julija, je bil v Novem mestu posvet o medobčinskem sodelovanju, katerega sta se udeležila republiška poslanca inž. Marjan Te-pina in Franc Hočevar ter predstavniki štirih dolenjskih občin. Razgovor je tekel o organizaciji in delovanju medobčinskih služb iz uprave in o delu medobčinskih zavodov. Pomenili so se o posameznih akcijah, ki so v teku, tako na Primer o gradnji suhokranj-skega vodovoda, ki ga gradijo v sodelovanju občine - Novo nadaljuje mesto, Grosuplje in Trebnje. Izražena je bila tudi želja, naj bi pri urejanju dloline Krke sodelovale vse občine, ki ležijo v tej dolini. Prisotni so ugotovili, da vse medobčinske službe uspešno delujejo, za kar gre zahvala predvsem kadrovski zasedbi, ki v posameznih občinah ne bi mogla biti takšna, kot je zdaj, ko so te službe skupne. Pogovorili so se tuđi o tem, da bo "I NAŠ OBISK Veseli se kot mlad fant Ključavničarski mojster Jože Martinčič se je rodil 1898 v Gorici. Oče, tovarniški delavec, je težko preživljal šestčlansko družino zato je moral mladi Jože že s šestim letom od doma, da si som zasluži kruh. ~ Ni bilo prijetno, — se spominja sivolasi mojster. — Bi! sem še zelo mlad, tako mlad, da sem potreboval materino bližino, pa ni bilo ča- sa za nežnost. — Dolaa leta je služil kot pastir in hlapec, potem pa so ga da!i-» uJc nekemu ključavničarju v Solkan. To je bilo tako,« pripoveduje. »Običajni dclavnifc je ^ajal od Šestih zjutraj do šestih zuečcr. Delali smo vse "»oooce s(twi na polj« in v hIet>u, včasih pa me je rnoj-8ter pofctjcat tudi v delavnico. r° so bili zame najlepši tre-n«»ci. Počasi sem pričenjal f«umeixrti »»ljenje. Ce-Pra« sem bi! ecilfcofcrat te-1 pen, sem vztrajal, ker sem vzljubil poklic. Kmalu ipo koncu moje učne dobe je lastnik zaprl delavnico zaradi splošne mobilizacije. Tudi jaz sem bil vojak v prvi svetovni, čeprav me kot mladoletnika niso poslali na fronto. Delal sem v Gradcu, Nemčiji, Budimpešti, Pulju, Kočevju in Trbovljah. V Duplici pri Kamniku ' sem bil 1934. leta med vojno voditelj štrajka. Moja predzadnja postojanka pa je bil Martinjak pri Cerknici na Notranjskem, kjer sem služboval 15 let. Drugo svetovno vojno sem preživel v Martinjaku. Bil sem aktivist in izpostavljen mnogim nevarnostim. Prišli so 'Italijani in me kot sumljivega obsodili na smrt. Večkrat sem bil obsojen na smrt, a sem na srečo ostal živ. »Sicer pa,« pravi mojster Martinčič, »je vojna nekaj grdega. Videl sem umiranje. Videl sem in tega nikoli ne bom pozabil.« Od leta 1948 živi v Novem mestu. »Tukaj sem nekako pristal,« pravi, »vieč mi je pokrajina in mesto. Všeč mi je delo, ki ga opravljam. Delo mi pomeni življenje, zato sa ga veselim« Mojster Martinčič jc med najstarejšimi člani kolektiva »NOVOLES«. Zrasel je s to tovarno, zato se ne more odtrgati od nje. čeprav je od leta 1956 upokojen neprestano dela. »Delal bom, dokler bom mogel. Zdaj me je na delovnem mestu zamenjal sin Peter. Želim mu srečno pot. boljšo, kot sem p Imel jaz« L LESAR OBVESTILO Zdravstvenega doma v Novem mestu Zdravstveni dom Novo mesto obvešča, da bo delal otroški dispanzer v avgustu vsak dan od 10. do 14. ure razen sobote. Posvetovalnica za otroke bo delala ob petkih popoldne. PIONIR 9 5 4 0 14 BORAC 8 2 6 0 10 ŽELEZNIČAR 9 1 8 0 10 POŠTAR 8 2 4 2 8 13. MAJ 9 0 4 5 4 NOVOTEKS 9 0 0 9 0 v bodočnosti treba takšne oblike medobčinskega sodelovanja razširiti, vendar bi kazalo najprej utrditi te službe, ki že delujejo v takšnem okviru. Predstavniki novomeške komune po opozorili na problem, ki tare predvsem njih. Ostale občine so se sicer odločile za medobčinsko sodelovanje v posameznih službah, svojih finančnih obveznosti do teh skupnih služb pa ne izpolnjujejo. Novomeški -občini so dolžne za približno 6 milijonov' dinarjev tovrstnih obveznosti. Vsled tega so se dogovorili, da bodo občane svoje prispevke odvajale avtomatično v skladu z ustvarjenim dohodkom ali pa bodo pogodbe registrirali pri Službi družbenega knjigovodstva pri NB, ki bo nato vsak mesec sproti nakazovala dvanaj-stino dolžnega zneska. MIRNA PEČ: učitelji od hej d jo Osnovno šolo v Mirni peči bo v prihodnjem sol?kem letu obiskovalo okoli 400 učencev, od tega 48 takih, ki bodo v jeseni prvikrat stopili v razred. Tudi *)okrat ima vodstvo šole skrbi, kako bo organiziralo pouk. S pričet-kom novega šolskega leta štirje učitelji odidejo iz Mirne peči, na novo pa pride le ena štipendistka. Težko bo organizirati zlasti predmetni pcuk, ker ni ustreznih kadrov niti za splošne niti za strokovne učne predmete. Letos nameravajo v Mirni peči graditi štiristanovanjski blok za prosvetne delavce, kar naj bi ublažilo pereče kadrovsko vprašanje. Se vedno pa ne vedo, kdaj bodo dobili novo šolo, saj stara že davno ne ustreza več svojemu namenu, kaj šele, da bi v njej lahko organizirali sodoben pouk. Neodigrana je samo tekma med Borcem in Poštarjem, ki bo odločala o drugem mestu. Novoteks je že lani odstopil od tekmovanja. (en) Novomeški balinarji na državnem prvenstvu Na državno balinarsko prvenstvo v balinanju, ki je bilo v Labinu, sta se plasirali tudi novomeški ekipi: Železničar in Borac. Tekmovanje je bilo na novih mehkih igriščih, ki so precej neravna, zato so imeli hrvatski klubi prednost, ko so na njih že dvakrat tekmovali. Nesrečen žreb je imel Železničar, ki je bil izžreban v najmočnejšo skupino. V prvem srečanju sta se srečali obe slovenski ekipi, zmagala pa Je odlična ekipa Partizan Trnovo s tesnim rezultatom 13:9 nad Železničarjem. V naslednjih igrah je Trnovo premagalo Bazovico 13:9, Železničar pa Lučki radnik 13:9. V odločilnem srečanju za vstop med osem najboljših ekip sta se srečala Železničar in Bazovica, ki ima v svojih vrstah drjtavnega reprezentanta Mahneta. Rečanl so zmagali z rezultatom 13:7. Borac je nastopal v tretji grupi skupaj z Nafto Reka, Železničar Postojna in Branik Maribor. Tu je Postojna premagala Branika 13:0, Nafta pa Borca 13:7, Postojna je zatem premagala Nafto 13:2, Borac pa Branika 13:0. V odločilni igri je Nafta gladko premagala Borca 13:3. Med najboljših osem ekip so se uvrstile štiri ekipe iz Slovenije, štiii pa iz Hrvatske. Končni vrstni red: 1. Bazovica, 2. Nafta (oba Reka), 3. Partizan Trnovo, 4. Modri val Koper, 9. 2elezničar, 12. Borac, 13. 2aba. Se pozdrav s taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje kočevske občine: narodni heroj Jože Boldan-Silni pripoveduje mladincem ob tabornem ognju doživljaje iz vojnih let »Ča je lipo u Otočcu...« Na Otočcu med splitskimi taborniki, julija 1964 Tistega julijskega popoldneva je bilo ravno toliko dežja, da se s cest ni dvigal prah. Svetlomodro, štiri-sedežno »Škodo« smo parkirali na desnem bregu Krke, ob nemških šotorih in na tistem delu otoškega campinga, ki se razprostira proti Strugi. Od tam dalje je pot neprevozna, zato smo jo proti taboru splitskih tabornikov mahnili peš. «■ »Ca ti se noga iskrivila, Dušane?« je večji fant vzkliknil manjšemu, ko ta ni zadel žoge. Vsi so se zasmejali. Petnajstletni fantje, zagorelih obrazov, vsi v rurrienozelenih taborniških uniformah z našitki pod levo ramo, so pred šotori igrali nogomet. V nekem šotoru je dekliški glas posnemal starejši šlager. »Kje bi mogli najti vašega taborov odjo?« smo vprašali fanta, ki je bil nogometašem za sodnika. »Tam na koncu, v onem šotoru pod vrbo.« Na levi ln desni so stali šotori. Po več skupaj je bilo ograjenih z loki iz palčk. Tako so bili ločeni četni tabori. Nekje blizu-taboro-vodjinega šotora je bila zložena suha hoja. »To je za taborni ogenj,« Je povedal visoki moški. Potem se Je predstavil: »Branko Baldasar, taborov od j a.« »Drago mi je, da ste nas obiskali. Veste, smo že petič v Sloveniji, na Otočcu pa šele prvič,« je pripovedoval taborovodja. »Koliko vas je?« »120, 90 moških in 30 deklet. V odredu »Split« so štiri čete, taborniki »Duška Mrduljaša« pa sestavljajo posebno četo. Vsaka četa ima svoj tabor. Poleg mene sta Tabor Splitčanov pod Strugo RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00 , 8 00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 31. JULIJA: 8.05 Majhni zabavni ansambli. 9.30 Sloven skl pevci popevk. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Milan Rovan: Postopki proti kršiteljem občinskih odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih. 14.05 Glasbeni avtomat. 1G.00 Vsak dan za vas. 18.10 Promenadni koncert, 20.00 Trldesot minut v studiu 14. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 1. AVGUSTA: 8.25 Iz koncertov ln simfonij. 9.15 Stari mojstri — mladi umetniki. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Darc Bornot: Kdaj Jc najprimernejši čas za obiranje Jabolk. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 10.45 Novo v znanosti. 20.00 Lepe melodijo. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 2. AVGUSTA. 8.00 Mladinska radijska Igra — Josip Ribičič: Kje Jo Miško? 8.45 Skladbo zn mladino. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 1.10.00 Se pomnite, tovurlšl . . . Radomir Vujosevlč: SI človek ali zver? 10.30 Prsmi borbe ln dela. 11.40 Nedelj, ska reportaža. 12.05 Naši poslušal cl čestitajo ln pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 14.15 Plesi m rapsodije. 15.05 šport in glasba. 16.00 Humoreska tega tedna — L. Bemelmans: Zvezda upanja. 20.00 Risto Savin: Čajna punčka. 21.00 Melodije v izložbenem oknu. 22.10 Godala v noči. 23.05 Nočni komorni koncert. PONEDELJEK, 3. AVGUSTA: 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji. 9.00 Za mlade radovedneže — Adum Frane; Podvodni ribiči v yi-harju. 9.30 Po Coškcm, Morav-skem ln Slovaškem. 10.15 Iz Jugoslovanske solistične glasbe. 10.35 Naš podlistek — J. Baldvvin: Druga dežela I. 11.15 Pozor, nimaš prednostil 12.15 KN — Inž. Jože Spanrlng: Cccecc — novo sredstvo proti polaganju žita. 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbeni avtomat. 16.00 Vsak dan za vas. 17 05 Polotni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih krtžpotjlh 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe 20.40 Simfonični koncert. 22.10 8 popevkami po svetu, 22.50 Literarni nokturno. 23.1)5 Po svetu Jozza. TOnEK, 4. AVGUSTA: 7.15 Za dobro Jutro. 8.05 Jugoslovanski pevci popevk. 8.35 Domače polke in valčki. 0.00 Počitniško« popotovanje — Astrld Llndgrcn: Kljukec s strehe — IV. 9.15 Narodne pesmi za klavir. 9.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 9.45 Po taborovodji še Jasna Senjanovid in Marija Marinković.« »Hočete povedati kaj o življenju v taboru?« »Zelo rad. Silno je zanimivo. Vse poteka po dnevni zapovedi. Sem spada urjenje v taborniških veščinah, športne igre, zabave, izleti. Obiskali smo Dolenjske, šmarješke in Cateške Toplice, Krško, Kostanjevico in Kumrovec. Taborniki so si z največjim zanimanjem ogledali rojstno hišo tovariša Tita in Formo vivo. Da dopolnim naš dnevni program: poleg vsega tega kurimo taborne ognje in urejamo taborišče.« »Lahko navedete kakšno posebnost?« »Na' primer tole. Taborniki delajo izpite za kurirje. Vsak, ki hoče postati kurir, mora prestati naslednje preizkušnje: en dan ne sme jesti, en dan nič govoriti, en dan pa mora biti popolnoma sam. To tridnevno »žrtev« so skoraj vsi uspešno prestali.« »Ima to kaj skupnega s partizanskimi tradicijami?« »Prav gotovo. Taborniki spoznavajo, kaj je pomenilo biti kurir. To tradicijo bomo še naprej gojili.« Med pogovorom je naneslo tudi na Krko in njeno okolico. »Ca je lipo u Otočcu .. . Prekrasen kraj za taborjenje,« je vzkliknil taborovodja Baldasar. »Moram pa vam povedati, kakšno je bilo prvo srečanje s Krko. To se je zgodilo 9. julija ponoči, ko smo komaj odložili prtljago in se vselili v šotore. Proti večeru je začela Krka nenavadno hitro naraščati. Kmalu je preplavila taborišče. Pobrali smo prtljago in odeje in se odstranili s travnika. Kam bi, smo razmišljali. Tedaj je priskočil na pomoč tovariš Smrekar iz Struge. T:|ko smo tri dni prespali v Strugi, kjer smo bili deležni pravega bratskega gostoljub-i ja.« H Razgovor je tekel h kraju in mrak se je začel spuščati na Krko. Mestoma brzičasta vola se je svetila kot naguban svilen plašč. — Marsikateri dnevnik, ki 'so jih splitski taborniki skrivaj pisali, je to gotovo omenil. Te dni so se mladi prijatelji iz Splita poslovili od Dolenjske in se odpeljali proti sinjemu Jadranu. Ivan Zoran ' BV letošnjem prvem trome-sečju je znašal gostinski pro-met v Sloveniji 9 milijard 132 milijonov dinarjev, kar je za 25 odst. več kot lani v istem obdobju. Povečal se je predvsem promet piva (za 59 odst.), vina (za 12) ln sadnih sokov (za 27 od.st.). zdrav iz Bosne. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Milje-va Kač: Kako obvarujemo sadno drevje pred kaparjem. 13.30 Pri-, poročajo vam. 14.05 Skladbe za trobento. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: VVeekend. 21.20 Glasbeni nokturno. 23.05 Nočni koncert. SREDA, 5. AVGUSTA: 8.05 Plesni orkester Armando Trovaloli; 8.30 S poti po Orientu. 9.00 Svet skozi sončna očala. 10.no Človek ln zdravje. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - Inž. Jože Sile: Ka| lahko sejemo v avgustu. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Glasbeni avtomat. 16.00 Vsak dan la vas. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.45 Kulturna transverzala. 20.00 Iz naših studiov. 20.45 Mihail Glinka: Ivan Susanin, opera 22.00 Literarni nokturno. ■ ČETRTEK, ti. AVGUSTA: 7.15 Zvočni kaleidoskop. 8.05 Slovenske narodne 9.00 Počitniško popotovanje — A Lln-lgren: Kljukec a strehe — V 9.15 Vesele počitnice. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.45 Fozor, n'maš prr-dno:.tl! 12 15 KN — Jože Zunkovlč: Uzonce za promet z žitom ln pivnvarskim ječmenom. 13.30 Prtporr.čolo vam. 14 05 Pole Liubljnnskt oktet. 14.35 Nrši poslušalci čestitalo in po-zdrnvllnjo. 16 00 Vsnk dan 7n vas. 18.10 turistična oddaja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln na-prvov 21.00 Wer u-neln'Ske be-' sede — MaVIn Po'oknr. 22.10 Jaza s pldV, JS ni p. .... --..j dnevnik. St.30 (748) DOLENJSKI LIST it V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 31. julija — Ignac Sobota, 1. avgusta — Peter Nedelja, 2. avgusta — Bojan Ponedeljek, 3. avgusta — Štefan Torek, 4. avgusta — Dominik Sreda, 5. avgusta — Marija četrtek, 6 avgusta — Vlasta Ob nenadni Izgubi našega dobrega sina in brata FRANCA OKLESENA z Verduna pri Stopičab se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej nesreći pomagali in nam izrekli soža'.je. Posebno smo se dolžni zahvaliti podjetju IMV Novo mesto za vsestransko pomoč in vence, vsem sorodnikom ln znancem, župniku Iz Stopič, skratka prav vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence. žalujoči: oče in mati, brata Lojze in Jože. KJERKOLI na Dolenjskem iščem delavnice za lesno obrt v najem, dva do tri prostore, lahko eden večji. Po možnosti želim zraven se sobo ali pa v bližini. Lahko tudi cela hiša — v enem letu jo kupim. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Toma-flč Tone, Tomšičeva 36, Kranj. PRODAM malo mlatilnlco na motorni pogon ter ročno slamorez-nioo Janez Slak, Jordan kal 3, Mirna peč. POCENI prodam kompletno spalnico. Ogled vsako popoldne ali v nedeljo. Ivan Smajdek, Mestne njive, blok II, Marof. PRODAM zelo dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco zaradi selitve. Globovšek, Trebnje 49. ODDAM sobo dvema moškima. — Naslov v upravi lista (446-64). ODDAM samske sobe. Naslov v upravi lista (452-64). LEPO dvosobno stanovanje v Mariboru menjam za Novo mesto. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Stanka Bobič, Drama 23, Šentjernej. SOBO in hrane nudim za dopoldansko pomoč. Razgovor v nedeljo dopoldne. Barbič, Novo mesto, V Ragov log 3. GOSPODINJSKO pomočnico — sprejme maločlanska družina z enim otrokom. Pogoji ugodni. — Lenarčič, Ljubljana, 2itnikova 35 OBVEŠČAMO kupce žganega apna, da sprejemamo naročila na naslov: Davorin Hočevar, Struge na Dolenjskem, za okolico Šentjerneja pa pri Modicu. Apnenica Je na Komolcu. Apno bo gotovo v treh tednih. ODDAM sobo dekletu. Naslov v upravi lista (456-64). GOSPODINJSKO pomočnico — sprejme štiričlanska družina v Kopru. Bernarda Lovrečič, Zadružna 2-a, Koper. ZDRAVILIŠČE ROG. SLATINA — če bolehate na želodcu ali na Jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, posvetujte se z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem! Zah-tevajto ga v svoji trgovini, te ga pa dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju Hmeljnik, telefon 21-129 lir pri trgovskem podjetiu Standard, telef. 21-158. Globoko ganjena se najtopleje zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so se poslovili od našega nepozabnega očeta - FEUDA BIKA iz Novega mesta. Iskrena hvala dr. Vodniku za požrtvovalno nego in zdravljenje ob vsaki uri. Srčna hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove težke bolezni in mu prinašali darila. Se posebej se zahvaljujeva svetu delovnega kolektiva skupščine občine Novo mesto in vsem prijateljem za požrtvovalnost, nadalje vsem, ki ste nama stali ob strani v tem težkem času, nama pomagali kakorkoli in organizirali tako časten pogreb. Zahvalo Izrekava tudi njegovim stanovskim tovarišem, godbenikom in pevcem, govornikom ter vsem, ki ste nama ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko bogatih ^ vencev in lepega cvetja, ki ga je tako ljubil. Vsem najlepša hvala — sin ln snaha Osnovna organizacija Zveze s'e-pih Novo mesto se najlepše zahvaljuje za 1.000 din, ki jih je poklonila družina Smola iz Žabje vasi namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Jereba, davčnega inšpektorja v pokoju. PREKLICA Marija Brozovič iz Učakovcev 2 preklicujem vse besede, ki sem jih izgovorila zoper čast Mikota Prokšlja in Jurija Speharja lz Učakovcev kot neresnične. Obveščam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil Janez Jušič z Dolza 2 in da nI on upravičen prodajati moje premoženje. Franc Lukšič, Iglenik 1, Stoplče. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 18. do 27. julija je bilo rojenih 19 dečkov in 15 deklic. — Poročili so se: Leon Skal, poljedelec iz Šentjerneja, ln Ana Nučič, poljedelka iz Cerovega loga; Alojz Jurečič, delavec iz Gorice, in Anica Prime, uslužbenka iz Koroške vasi; Marko Bukovac, zidar iz Gor. Ošterca, in Marija Trščinar, delavka iz Jurne vasi; Josip Varzič, zidar, in Marija šmid. uslužbenka, oba iz Pirana. — Umrla sta: Anton Zupan, lnv. upokojenec iz Kraljija, 68 let; Terezija Prah, gospodinja iz Slinov-cev, 67 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnice rodile: Ljudmila Flajs iz Bržan — Anito. Slavka Korelc iz Gornjega Podboršta — Branka, Slavka Maleševac iz Mirne peči — Marijo, Terezija Kafer-le iz Zabjeka — Alojza, Fani Jan-škovec iz Kostanjevice — Draga, Marija Zupančič iz Sadinje vasi — Milana, Alojzija Cesar iz Rdečega Kala — Ivanko, Frančiška Sironič iz Dolža — Alojza, Ana Vidmar iz Trebnjega — Ludvika, Jožefa Kastelic iz Gornjih Lakenc — Vinka, Alojzija Kavšček iz Gabrijel — Marijo, Ana Zužinjak s Tanče gore — Staneta. Marija Opara iz Biške vasi — Mileno, Justi Rabzelj iz Občic — Vilmo. Pavla Bregar s Čateža — dečka, Lojzka Mijajlovič iz 2abje vasi — deklico, Anica Stanjša iz Gotne vasi — dečka, Ana Barbič lz Creš-njevca — dečka, Jožefa Kozlevčar iz Mrzle Luže — dečka, Kristina Tomažln iz Površja — deklico. Stana čankovi« lz Črnomlja — deklico, Marija Kocjan z Jerman vrha — deklico, Antonija Grahek iz Petrove vasi — deklico, Cveta Erste iz Cesnjlc — deklico, Gabri- HMEU NAS SPET VABI! Na dan lahko zasluži priden obiralec letos tudi do 2000 dinarjev! Sredi poletja smo; hmeljarji se pripravljajo na obiranje »zelenega zlata«. Ustavili smo se v hmeljišču grmske kmetijske šole. Cel gozd lepo obdelanega, temnozelenega hmelja, ki že razvija storžke. »Kako kaže letošnja letina?« smo zapletli v pogovor tovariša hmeljarja. »Za zdaj zelo lepo! V kolikor ne bo kakšne toče ali česa podobnega, računamo po količini in po kvaliteti na odličen pridelek. Zlasti si prizadevamo za kvaliteto, saj je razlika v ceni med posameznimi razredi hmelja zelo velika. Pridelati in oddati čimveč prvovrstnega hmelja, to je naš namen pri vseh ukrepih med letom, tudi pri obiranju in sušenju.« »Saj res, kako pa je z letošnjim obiranjem?« »Mnogi sc že zdaj zanimajo, kdaj bomo začeli in za druge pogoje. Letos bomo za škaf obranega hmelja plačevali po 100 dinarjev, kar je znatno več od prejšnjih let. Tako bodo najbolj spretni obiralci lahko dnevno zaslužili po 1500 do 2000 dinarjev, v času obiranja pa po več de-settisočakov.« »Kdo pa prihaja obirat hmelj?« »Vsi mogoči ljudje, stari in mladi, dijaki in učenci, kmetje, upokojenci, delavci, uslužbenci iz bližnje in daljne okolice, le kdo bi jih vse našteval! Tudi po več sto jih pride kakšen dan. Nam je dobrodošel vsakdo! Za čisto nizko ceno bodo tudi letos obiralci dobili tople obroke hrane. Obirati bomo začeli nekje med K), in 15. avgustom, morda kak dan prej. Točen začetek bo objavljen v Dolenjskem listu. Ze zdaj vabimo vse, ki imajo priložnost, da pridejo hmelj obirat.« Želimo vam veliko pridnih obiralcev, njim pa veliko uspeha,« smo dejali, ko smo zapustili veliko hmeljišče v Srcbrničib pri Novem mestu. jela Cečelič iz Regrče vasi — deklico, Jožefa Grm z Vrha — deklico, Marija Pire iz Dolnjih La-kovnic — dečka. Iz brežiške porodnišnice V preteklih štirinajstih dneh so brežiški porodnišnici rodile: Ana Kostanjšek iz Križa — Mirana, Terezija Novšak iz Sevnice — Mirana. Vera Bučar iz Vel. Podloga — Tatjano, Jožefa Vene iz Ženja — Marka, Anica Putrih iz Brezovice Anico. Marija Travnikar iz Podgorja — Andrejko, Antonija Kovačič iz Bregane — Martino, Slavka Klenovšek iz Podvrha — Slavko. Jožefa Rak z Nove gore — Vero. Terezija Cirnski iz Pri-lip — Martina, Marija Malus z Bizeljskega — Mihaela, Marija Prah iz Koritnega — Mihaela, Re-zika Ruklič iz Gregurič brega — Borisa, Marija Levak z Vrhnja — Draga. Danica Pohar iz Boštanja — Romano, Stanislava Jurečič iz Drnovega — Jožeta, Ana Zakrajšek iz Zurkovega Dola — Romana, Ana Bogovič iz Loč — Romana, Kristina Eržen iz Kranja — Heleno. Ančica Jalovec s Čateža — Vlasto. Bernarda Božič lz Brezja — Marjana, Marija Zemljak iz Podgorja — Marico in Ana Ogo-revc iz Malega vrha — Anico. Pretekli tedeji so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Milan Kelšin, sin posestnika iz Žužemberka, je padel ln si zlomil levo roko; Jožef Mišmaš organist iz Trebnjega, se je z mopedom zaletel v stoječi tovornjak in sf poškodoval glavo; Franc Jamšek, posestnik iz Kamence, Je padel in si zlomil desno nogo; Ljubo Paunovič, delavec iz Bršli- NESREČE i_4V._, Motorist v osebni avto Na avtomobilski cesti pri Velikih Pecah je 26. Julija motorist Nikr, Sorčan iz Kranja trčil v osebni vtomobil LJ 257-16, ki ga Je vozil inž. Milan Mesojednlk iz Ljubljane. Mesojednlk Je pri Velikih Pecah zmanjšal hitrost, ker so bila na počivališču parkirana vozila in okoli njih ljudje. Tedaj jo za njim pripeljal Sorčan, zadel osebni avtomobil ln padel. Ranjen nI bil nihče, gmotno škodo pa cenijo na okoli 80 tisoč dinarjev. Lisica povzročila nesrečo Svojevrstna nesreča se Ju 26. Julija ob 21.25 pripetila na avtomobilski cesti dr. Branku Staloerju, ki Je vozil osebni avtomobil LJ 215-70" Ko Je Stalcor pripeljal do usek; pri Velikih Pecali, mu Je pred vozilo skočila lisica Da Je ne bi povoz'1. jo potnik zavil proti robu ceste, tedaj pa gu Je zaneslo ln se je prevrnil. Popravilo avtomobila bo veljalo nad pol milijoni, dinarjev. na, si je pri žaganju drv na clr-kularki poškodoval prste leve roke; Fani Glabovs, hči mizarja iz Doljne Brezovice, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ V preteklem štirinajstih dneh so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Seiko, upokojenec iz Mikote, je padel m si poškodoval desno nogo; Ivan Kolman, soc. podp. iz Dražanja, je padel po kamenju in si poškodoval levo nogo; Janez Zofic, posestnik iz Podgračenega, je padel pod voz in si poškodoval trebuh Ivan Černelič, posestnik iz Vrhnjega, je padel z lestve in si poškodoval glavo; Avgust Pleterski, u-pokojenec iz Bučence, se je vrezal s koso v desno roko; Martin Kata-niea, sin posestnika, je padel na steklenico in si poškodoval prsi in levo roko; Ivan Omerzu, posestnik iz Bistrice ob Sotli, je padel z lestve in si poškodoval desno roko; Alojz Sotlar, soc. podp. iz Impoljce, je padel ln si poškodoval desno nogo; Jože Kerin, sin delavca iz Raven, se je poparil po obeh rokah; Vincenc Pšeničnik, gosp. pomočnik iz Dobove, je padel s kozolca in si poškodoval hrtenico; Franc Pcčnik, kmet. tehnik iz Šentjerneja, je pade! z motorjem in si poškodoval roki in glavo; Jože Cerjak, strojnik iz Arnovega sela, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Martina Fridla, rudarja iz Rešta-nja, je nekdo napadel in mu poškodoval glavo, vrat in rebra; Ivan lljaž, cestar z Bizeljskega, je padel in si poškodoval glavo. Brežice: 31. julija in 1. avgusta »Nezadržni«. 2. in 3. avgusta Jugo-slovansko-nemški film »Winetou«. 4. in 5. avgusta italijanski film »Rimsko zlato«. Brod na Kolpi: 1. in 2. avgusta ameriški barvni film »Imitacija življenja«. Črnomelj: 31. julija in 2. avgusta italijanski barvni film »Ločitev po italijansko«. 4 in 5. avgusta francoski film »Zveri na ulicah«. Dol. Toplice: 1. in 2. avgusta ameriški film »Dober dan, žalost«. Kostanjevica: 2. avgusta ameriški film »Osamljeni človek«. 5. avgusta francoski film »Nepredvideno«. Mokronog: 1. in 2. avgusta angleški film »Ker veter ne zna brati«. 5. In 6. avgusta francoski film »Meč maščevanja«. Novo mesto — »Krka«: od 31. julija do 3. avgusta ameriški film »Bravados«. 4. avgusta sovjetski film »Tovariši«. 5. in 6. avgusta francoski film »Poklicna skrivnost«. Osliniva: 2. avgusta angleški film »Nujen poziv«. Predgrad: 2. avgusta ameriški barvni film »Stari Rumenko«. Kočevje — »Jadran«: od 31. julija do 2. avgusta španski barvni film »Prišel Je angel«. 3. in 4. avgusta francoski film »Sedem smrtnih grehov«. 5 in 6. avgusta angleški film »Nenapovedan sestanek«. Ribnica: 1. in 2. avgusta sovjetsko češki film »Svejk v Rusiji«. Sodrailca: 1. in 2. avgusta francoski film »Slabe ženske«. Stara cerkev: 1. ln 2. avgusta italijanski film »Evropa ponoči«. Straža: 1. in 2. avgusta jugoslovanski film »Deveti krog«. Trebnje: 1. in 2. avgusta francoski film »SOS radio taksi«. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvetje! ranjaka, bele ln rdeče deteljice, močvirnega osluda. Listje: šmarnice. tropolca, jeter-nika, jagode, beludone, gloga. Rastline: krvavega mlečka, vodne kreše, hribske rese, dobro misli, zlate rozge, zebrata, ptičje kaše. Skržollcc, smet like. Korenine: sične moči, kompave, medvedovih tac, velikega ln malega divjega Janeža, beladonc. pa-stlnake, cikorije. Seme: Jesenskega podleska. Plodove: suhih borovnic, bezga, Sipka, kumine (kimcl). Lubje: krhlike. eesmlnovih korenin, češmlnovih palic, hrasta in bregovite. Odkupujemo še razne druge rastline! — Vsa pojasnila in navodila dobite v poslovalnic! GOSAD, Novo mosto. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ sprejme na obrat ŽABNIC0 15 pobiralk krompirja za dobo 3 mesecev. Zaželen Je takojšnji nastop dela. Stanovanje in hrana sta preskrbljena na obratu. Plača po pravilniku o osebnem dohodku: 30 din od pobrane gajbice krompirja. Prevozni stroški od doma v podjetje bodo povrnjeni ob zaključku del. Interesentkfl nuj se javijo v kadrovski slu/bl podjetja v Kranju, Cesla .11.A 2 (nad kinuni Center). KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ »GALIS« - obrat: Šmartno ob Savi 40 pri Ljubljani RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 1. KVALIFICIRANIH MIZARJEV 2. NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV možnost priučitve v mizarski stroki. Stanovanja za kvalificirane mizarje preskrbljena. — Plača po učinku. — Nastop mogoč takoj. Na podlagi sklepa seje Upravnega odbora KMETIJSKE ZADRUGE — N0V0 MESTO z dne 11. julija 1964 razpisujemo naslednje ŠTIPENDIJE: — 1 na pravni fakulteti — 1 na agronomski fakulteti — ekonomska smer — 2 na višji komercialni šoli — 1 na veterinarski srednji šoli — 1 na geodetski srednji šoli — geometer Prošnje in potrdila o končanem šolanju s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Kmetijska zadruga Novo mesto, Komandanta Staneta 10. OBJAVE - RAZPISI Natečaj sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj Upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 17 . 7. 1964 . III. natečaj za dodelitev posojila za dokončanje gradnje stanovanjskih hiš individualnim graditeljem na .območju občine Črnomelj. I. Po tem natečaju daje Sklad posojila le fizičnim osebam v delovnem razmerju in tistim, ki so s temi osebami izenačeni za individualno gradnjo. Posojilo ho dano do skupnega zneska 12,000.000 din in to le na območju občine Črnomelj. Posamezni prosilci prejmejo lahko skupno do 1,400.000 din posojila za enodružinsko stanovanjsko hišo. II. Posojila se bodo odobravala pod sledečimi pogoji: 1. Prosilec mora imeti zgradbo dograjeno do vključno III. gradbene faze ali več in s posojilom iz tega natečaja usposobiti hišo za vselitev v letu 1964. 2. Najdaljši rok vrnitve posojila za gradnjo je lahko 20 let. najmanjša obrestna mera znaša 2'» III. Prosilec mora predložiti naslednjo dokumentacijo: 1. Prošnjo za posojilo z navedbo zaprošenega zneska in odplačilnih pogojev. 2. Potrebno tehnično dokumentacijo (glavni projekt in gradbeno dovoljenje). 3. Potrdilo nadzornega organa o obsegu že izvršenih del na zgradbi. t. Predračun stroškov po pota-meznih elementih del, po sezna mu in predračunu gradbenega materiala, ki se bo nabavil, oziroma vrsti del, ki se bodo plač'ila s posojilom. 5. Izjavo ponudnika o že prejetih posojilih iz družbenih sredstev, oziroma Izjavo, da '.xyjnjila ni prejel. 8. Listino o pravici uporabe stavbnega zemljišča (zemljiškoknjižni izpisek). 7. Potrdilo delodajalca o zr.po Blitvi z izkazano višino osebnega dohodka IV. Za zavarovanje posojila so prosilci po odobritvi posojila dolžni predložiti še: 1. Administrativno prepoved na osebne dohodke, 2. Potrdilo o vlnkulacijl zavarovalne police za gradbeni objeltt v korist Skladu. V. Prednost pri dodelitvi posojil imajo prosilci, ki nudijo: 1. Po vselitvi v lastno hišo prosto stanovanje, 2. večjo stopnjo do-vrSttve objekta, 3. niHnJSI rok odplačila In višjo obrestno moro. 4. boljše pogoje zavarovanja poso Jila. VI. Ponudbe za posojilo po tem natečaju je treba vložiti najpozneje do 15. avgusta 1964 v enem izvodu, v zapečateni kuverti z vsemi prilogami pri Komunalni banki, ekspozituri v Črnomlju z oznako »Natečaj za posojila«. VII O izidu natečaja bodo vsi piosilci pismeno ooveščeni. VIII. Informacije in pojasnila lahko dobe ponudniki pri Skadu za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj. IX. Prošnje, vložene pred objavo tega natečaja so neveljavne ter jih na natečaju ne bomo obravnavali. X. Vse interesente za posojila, ki ne izpolnjujejo pogojev po 'em natečaju, bomo obravnavali po IV natečaju, ki bo objavljen najpozneje v 1. tromesečju 1965. Številka: KS-72/64 Datum: 18. 7. 1964. Upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hiš olH-iue Črnomelj Razpis štipendij TŠK Mirna Tovarna šivalnih strojev »Mirna« v Mirni razpisuje dve štipendiji na strojni fakulteti, dve štipendiji na ekonomski fakulteti, eno štipendijo na srednji tehnični-šoli (strojni oddelek), eno štipendijo na ekonomski srednji šoli, dve štipendiji na višji ekonomski komercialni finančni soli. Prednost imajo študenti višjih letnikov. — Prošnje s kratkim življenjepisom In prepisom šolskega spričevala dostavite kadrovsko socialnemu oddelku Tovarne šivalnih strojev »Mirna« v Mirni v roku 15 dni po objavi razpisa. Obvestilo Zdravstvenega doma v Črnomlju Zdravstveni dom Črnomelj obvešča: v času letnih dopustov W proUtuberkulozni dispanzrr M'"'!'!! mul paciente sumo v naslednjli dnevih: »reda 5. avgusta 1961 — od ure dalje. petek 14. »vcnstii l%l — od ure dalje. DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žico, Črnomelj. Kočevje. Metlika. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnjo 1 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone OoSnik tglnvnl in odgovorni urednik), Rta Bučer. Prano« Orlvec, Milo* Jakopcc, loiica Teppey In Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamernu številka 30 din - Le' na naročnina rjOO din. polletna 600 din: plačljiva |c vnaprej /i inozemstvo -'lin din T<-:-..»-i riirun pri pođr NH v No vom menlu: 00(111.008 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN I' RA VE: Novo mesto. Cllavnl trg 3 - PoBtnl predal 33 - Toloioii 21-227 — Rokopisov ln folne.rafl) no vračamo - tisk« Časopisno podlelje DEIO v LJubljani.