Kmečka tfrgovina Vprašanje prehrane V kabinetu predsednika vlade g. Cvetkoviča so strokovnjaki razpravljali o prehranl v državi. Strokovnjaki so na tej razpravi dognali, da ni prav nobenega povoda za kako vznemirjenost, kar se tiče prehrane naroda. Mnogi špeknlanti, ki špekulirajo z živežem se bodo najbrže urezali in bodo ostali brez zaslužka, na katerega računajo. Pridelek pšenice Je sicer manjši, toda zadosten za prehrano naroda. Ni pa pšenice za izvoz. V Sloveniji ima Izklju6no pravlco (monopol) za nakup in prisilni odvzem pšenice kr. banska uprava, ki je ta posel poverila Gospodarski zvezi v Ljubljani. Prisilni odvzem pšenice se ne bo vršil prl manjših in srectnjih posestnikih, pač pa pri špekulantih in žitnih trgovoih. Pšenica, ki se bo pEteilno odvzemala, se bo plačevala po maksimirani ceni 3 din kg. Cena koruzl je po odpravljeni maksimirant cenl močno narasla ter se plačuje danes v Banatu že po 3.50—4 dln kg. Zadruge, .lanice Osrednje kmetljske zadruge v Mariboru, bodo najbrž doblle bolgarsko in turško koruzo po 272 din 100 kg franko vagon Ljubljana. Ugodno ae ceni pridelek nove koruze. Pravijo, da bo nove koruze za 100 do 150 tiso. vagonov ve_ kot lani. Ker je lanaki pridelek koruze znašaJ. 370.000 vagonov, bo potemtakem letošnjl pridelek koruze znašal okrog 500.000 vagonov. Radl tega je po stari koruzi vedno manjše povpraSevanje in jo bodo najbi-2 morali onl, ki jo še danes držijo, prodati po znatno nlžjl cenl kot je danea. Po nekaterih vesteh se kupčije za novo koruzo ža sklepajo In to po 180 din 100 kg. Nova, umetno sušena koruza bo konec tega meseca že na trgu. Kar ae moke ti_e, je kr. banska uprava zanjo odredlla sledečo ceno: bela moka (zdrob) 7.75 din, krušna enotna moka 3.90 din, otrobl 2 din kilogram. Cene veljajo franko mlin, brez vreč. Kako |e z ctviiio ! Izvoz živine v NemCijo se zadnji _a_3 ne izplaCa, ker zahtevajo kakovost (kvaliteto), katene jim mi ne moremo dati. Voli, ki naj bi bili ocenjeni (kvalificirani) kot Prima in plačani po 9.50 din za kg žive teže, prevzeto na Dunaju, bi morali imeti najmanj 60 % mesa, kar se pa pri naa nikjer ne doseže, posebno sedaj, ko ni koruze za pitanje. Voli, kl so se zadnji mesec izvozili v Nemčijo, ao bili vsi ocenjeni kot II. klasa in tako plačani po din 7.50 za kg žive teže, prevzeto in tehtano na Dunaju.. Nemci imajo namreč 4. klaae in to Prima kot najboljšo, potem. I., II. in III. klaso. Veliko boljše je, kar se tega tiče, v Italiji, ker imajo Italijani samo tri klase in to I., n. in m., poleg tega pa plačajo pri kg žive teže 50 par več kot NemcL Italijani tudi ne ocenjuj^jo tako strogo kot Nemci, saj je v Italiji živina, kl bi Jo Nemci ocenili kot II. klaso in plačali po 7.50 din kg žive teže, ocenjena kot I. klasa, ki jo Italljanl plačajo po 10.25 din kg žive teže. Sicer je res, da so prevozni stroški in pa kalo pri izvozu v Italijo večji kot pri lzvozu v Nemčijo, toda ti stroškl ne presegajo 0.25 din pri kg žive teže, do_im smaša po goinjem plačilna razlika med Italijo in Nemčijo kar 2.75 din pri kg žive teže. če odbijemo torej višje stroške in višji kalo pri izvozu v Italijo, nam Italijani še vseeno dajo 2.50 din pri kg žive teže več za živino kot pa Nemci. Radi tega se nasprotno od Nem.ije izvoz v Italijo vsekakor izplača. Pri nakladanju živine v vagone za Izvoz je vldeti izredno slabo rejeno živino, katero je naravnost škoda izvažatl, ker se prenizko oceni in zato premalo zanjo dobl. Naj tisti, ki živino za Izvoz prevzemajo, na tx> gledajo. Kmetje naj ne silijo s prodajo slabo rejene žtvine, ker s tem imajo samo zgTibo. Krme je letos dovolj, v doglednem času bo pa tudi koruze za pitanje. Sedaj, ko se vse ugodno proda, menda tudl ni take slle za denar. Za prvo silo prodajmo raje kak rep na domačih sejmih, na katerlh sedaj cena prav nič ne zaostaja za onJmi, ki jlh plača tujina, ponekod —- poeebno kar se Nemčije tiCe — pa celo preka_a. Kaj pa sadie? Po prvotnem mrtvllu se sadna trgovina polagoma raavija. Cene sadja se sučejo od 2.50 do 2.80 din kg, prevzeto od kmeta. Pri tem si zadruge in trgovci nagajajo. Ce plača trgoveo 2.50 din, gTe zadruga na 2.60 do 2.70 dln, potem pa spet trgovec ceno dvigne. Poslanstvo zadrug je torej predvsem v tem, da trgovci, ki so dobro organizirani, ne morejo sadja pod ceno kupovatl. Imajo pa trgovcl skoraj povsod to srečo, dadobe lepše sadje, pa tudi kar se organizacije in odpreme požiljk tiče, Imajo bolj spretno roko. Ves aparat je pri trgovcih bolj prožen kot pa prl zadrugah. Ponavlja se pa stara peaem. Fri nakiadanju na kolodvoru je namre. opaziti polovlco zelenega sadja, ki je bilo prezgodaj potrgano. Dne 5. septembra se je namreč nakladala že neka zvrst mošanckarja, ki je sicer prej zrel kot navadnl mošanckar, a je kljub temu bil zelen kot trava. Iz leta v leto vedno se ponavljajoče trganje nezrelega sadja in pomanjkanje vsakega znanja o sortiranju in sortah bi vendar naj enkrat rodilo ta sklep oblasti, da bi se v bodoče nlhče drugi ne pečal z nakupovanjem in nakladanjem sadja kot le absolventi Vinarske in sadjarske šole v Marlboru. Ti v teku dveh let ob temeljitem pouku sadjarstva od strani g. ravn. Prlola kot najboljšega sadjarskcga veščaka in ob temeljiti praksi najboljšega praktika g. Instruktorja Aplenca poneso v življenje vsaj giavne temelje o sortah, sortiranju in zrelosti. Izvežbati bi se pa morali na posebnih tečajih v to svrho tudi ti, posebno novincl, ki v tem oziru še nimajo prakse. Le na ta način bo mogoče te večno se ponavljajoče nedostatke odpraviti. laivišge cene za meso, ma*i in slanino je na podlagi uredbe o kontroli cen predpisal dne 7. septembra ban dr. Natlačen. Po tem predpisu sme stati 1 kg govejega mesa I. vrste sprednjeg-a dela 16 dfn, zadnjega dela 18 din; meso II. vrste sprednji del 13 din, zadnji del 15 dln. Kdor prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enakl ceni, sme znašati cena I. vrste 17 dtn, II. vrste pa največ 14 din. Po tej ceni se prodaja meso volov in telic, ki je kot tako z žigom označeno. Za drobovino veljajo sledeče cene: jezik 18 din, srce 10 din, pljuča 6 din, jetra 14 din, vranica 12 din, ledvice 16 din, vampi 10 din, surov Creves ni loj 6 din, spuščen črevesni loj 8 din, koža 16 din, glava 8 din, možgani 20 din kg. — 1 kg telečjega mesa sme znašata za hrbet 18 din, za ste gno in pleča 16 din, za vrat in prsa 14 din. Kjer se prodaja teletina po enotni ceni, sme ta cena znašati največ 16 dLn kg. — 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašatl največ: hrb«' 20 din, stegno 18 din, pleče, flam, rebrca 16 dm, slanina Ln salo 22 din, mast 24 din, glava 8 dm, črevesna mast 14 din, jetra 14 dln, pljuda 7 din, Jedvice, srce, možgani 18 din. Prekrški se kaznujejo po uredbi o kontroli cen. Prizad kupuje čistUnike (trijerje) za čiščenje žita Letošnja pšenica in tudi drugo žito je v splošnem slabše kakovosti in Ima tudi mnogo graha ln d*ugih primesi. Kot taka obče ni za setev. Treba bo vse letošnie žito, ki ga bomo sejali, pred setvljo očistiti na čistilnikih (trijerjih), da se bo tako dobilo za setev čisto In debelejše zrnje. Privilegirana izvozna družba je sklenila nabaviti iz svojih sredfltev 1000 trijerjev, kl lih bo dala na razpolago vsem krajem naše države; bogatejši kraji bodo lahko trljerje kupill s popustom, siromašnejši kraji pa jih bodo dobili za polovirAio aJi četrtinsko ceno. ^-^.¦^'^- Drofcne gospodarske vesdi Zbiranje želoda. Da bi se zbralo dovolj surovin a izdelovanje mila, bodo letos t^ovarne nakupovale znatne količine želoda, posebno bukovega, iz katerega se da dobiti mnogo tehničnega olja. Zato je potrebno organizirati veliko nabiralno akcljo, ki bo nabiralcem prinesla lepe denarje. RavnateMstvo za prehrano priporoča zbiranje posebno žolam, ki naj bi tako nabrani denar porabile za csnovanje šoiskih kuhinj za prehrano siromašnih učencev v težkih zimskih dneh. Izvoz naših vin. V mesecu avgustu smo izvozlli iz Slovenije v Nemčijo 30.406 litrov naših štajerskih vin. Ves letošnji izvoz naših vin je znašal od 1. januarja do 31. avgusta 1.072.837 litrov.Jn s-cer smo izvozili v Nemčijo 1,027.779 litrov, na šveclsko 120 litrov. v Ceško-moravski protektorat 44.059 litrov in v Holandijo 879 litrov. 5 milijonov din za seme žitaric je dal Prizad. Denar je nakazan banovinskim semenskim fondom in se mora zanj nabaviti seme žitaric, predvsem malim posestnikom. S tem se hoče dvigniti površina, zasejana z žitaricami, kakor tudi boljža kakovost žit. Cene goveje živine po sejmih Voli. Celje I. 7—8 din, II. 7 din, III. 6.50 do 7 din; Diavograd I. 9 din, II. 8 din, in. 7 din; Kočevje I. 8.50 din, II. 7 50 din, III. 7 din kg žive teže. Krave. Ljutomer II. 4.50—5.50 din, III. 4 do 5 din; Celje I. 6 din, II. 5 dtn, III 3.50—4 din: Dravograd I. 8 din, n. 6.50din, III. 6 din; Kočevje I. 7.50 dln, JJ. 6 din, JJI. 4 din kg žive teže. Telice. Ljutomer II. 6—8 din, III. 5—6 din; Celje I. 7—8 dln, H. 6.50—7 din, III. 6 din; Dra.-vograd I. 8 din, H. 7 din, III. 6 din; Kodevje I. 8 dln, H. 7 din, m. 6 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer II. 5—6.50 din; Celje I. 9 do 10 dln, II. 8 din; Dravograd I. 9 din, JJ. 8 din; Kočevje I. 10 dln, H. 9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. V Mariboru je cena ista kot smo jo navedli pri zadnjih poročilih. Pršutarjl (proleki). Ljutomer 8—9 dtn, Celje 12—13 din, Dravograd 9.50 din, Kočevje 12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Celje 14—15 din, Dravograd 11 din, Kočevje 13 din kg žive teže. Mariborski trg Zelenjava, Krompir 1.25—1.50 din, čebula 3 do 4 dln, česen 6—10 din, kislo zelje 5 din, hren 7 do 9 dtn, paradižniki 3—5 din kg; zelje 0.50 do 3.50 din, kumarce 0.25—1.50 din, karfijola 2 do 10 din, ohrovt 0.50—2.50 din zčlena 0.50—3 din, buče 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.50 do 1.50 din, por 0.50—1 din komad; kup radiča, špinače, korenja, pese in graha v stročju 1 din; 4—6 paprik 1 din, 2—4 kolerabe 1 din; liter luščenega graha 7.50—10 din, redkev 0.25—0.50 din, šopek peteršilja in majerona 0.50—1 din. Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 8—16 din, slive 8—12 din, breskve 10—20 din, grozdje 12 do 16 din, ringlo 6 din, celi orehi 8—9 din, luščeni orehi 24—28 din kg. Liter borovnic 2.50—3 din, malin 4—5 din, brusnic 9—lOjiin. Žito. Pšenica 3.50 din, rž 3 din, ječmen 3 din, koruza 4 din, oves 1.75—2 din, proso 4.50 din, ajda 2 din, proseno pšeno 5—6 din, ajdovo pšeno 3—6 din, fižol 3—5 dln liter. Mlečnl izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter. Surovo maslo 3ft—32 din, čajno maslo 36—40 dln, kuhano maslo 40 din, domači sir 10—12 din kg. Ja}ca 0.80—1.25 din komad. Perutnina. Kokoš 22—35 din, par piščancev 20—65 dtn, gos 35—45 din, raca 15—20 din, domaCi zajec 10—35 din. Krma. Sladko seno 100—120 din, otava 70—80 din, pšenična slama 40 din 100 kg. Meso. Govedina 14 din, teletina 14—16 din, svinjsko meso s kostml 16—18 din, svinjsko meso brez kosti 18—20 dln, salo 22—24 din, slanina 22 din, pljuča s srcem 10 din, jetra 14 din, rebrt 16—20 din, glava z Jezikom 10—14 din kg; lec*^ ce in noge 2—3 din komad. Sejmi 16. septembra živinski in kramarski: Črensovcl, Šmarje pri Jelšah, št. Janž pri Dravogradu, Zidani most, Braslovče, Pleterji (mesto 15.); živinski: Sv. Lenart nad Lašklm. — 17. septembra tržni dan: Dolnja Lendava; živtnski in kramarski: Ljutomer, Kapele pri Brežicah; govejl in konjskl: Ptuj; svinjski: Ormož. — 18. septembra svinjskl: Celje, Ptuj, Trbovlje. — 19. septembra tržri dan: Tumižče; živinski in kramarski: Dobma. — 20. septembra svinjski: Maribor; živinski ln kramarski: Dobrovnik, Sv. Vid pri Grobelnem, Zabukovje nad Sevnico. — 21. septembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski In kramarski: Frairu kolovo, Dravograd, Laško, St. Hj pri Velenju; za govedo, ovce in koze: Podčetrtek, Podsreda. GospoJarska posvetfovalnica K. I., Sv. Primož: Otavo iz poplavljenega travnika že med košnjo In sušenjem močno pretresite. Isto storite tudi ob priliki apravljanja v shrambo, poeebno pa pred krmljenjem te otave. Nadalje je treba, da otavo ob priliki spravljanja v shrambo plast za plastjo (vsakih % m) potrosite z žlvinsko soljo. Ko boste otavo krmili, jo pa potrosite še s klajnim apnom. Z modnlm pretreaanjem (najbolje jo je zmlatiti s cepmi ali pa z mlatllnico, tudi slamoreznlca je dobra) in dodatkom živinske soli in klajnega apna boste otavo lahko porabili kot živinsko krmo.