List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. NaroSnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki -Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglasa primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije »o poštnine prostr. Cenjeni volilci! Dne 29. maja Vas kliče dolžnost na volišče, da se poslužite pravice, katere Vam je dal presvetli cesar ter si izvolite moža, ki Vas bo zastopal v državnem zboru. Noben volilec ne sme ta dan ostati doma, ampak vsak, ki je dopolnil 24. leto in biva šest mesecev v istem kraju, mora iti volit. Volite moža, ki pozna Vaše potrebe in želje, ki ima srce in voljo, potegovati se v državnem zboru za Vas. Volite moža, ki je sin slovenske matere, ki spoštuje mili materni jezik, ki se bo potegoval za čast, za slobodo in pravice slovenskega ljudstva. Volite moža, ki je že moral veliko prestati za svoj narod, ki je na neštevilnili shodih budil in poučeval ljudstvo in kateremu so že premnoga društva izrazila svoje zaupanje. Volite moža, katerega so pošteni in razsodni zaupni možje po zrelem pre-vdarku proglasili v Celju za kandidata. Edini narodni kandidat je dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. Ne poslušajte nemčurjev, ki Vam hočejo vsiliti Vračka, ki je v službi tiste stranke, ki bi najrajši v žlici vode vtopila vse Slovence! Ne verjamite zapeljivcem, ki se Vam zdaj sladke delajo, po svojih časnikih pa Vas sramotijo in Vas hočejo pripraviti ob vse pravice! Ne poslušajte tudi tistih, ki pomagajo nemčurjem s tem, da hočejo zmešnjavo napraviti med Vami, ki hočejo na Štajerskem zasejati bratomorni boj! Stojte trdno kakor skala, ne dajte se motiti od nikogar! Varujte se krivih prerokov! Vsak naj zapiše na volilni listek: dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru« Naša zma^gra, bodi častna! v Zivio naš kandidat ===== ilr. Anton Korošec! — Osrednji volilni odbor. Volilna borba. Kmetje, obrtniki, delavci! Kakor razvidite iz dopisa „Iz gornjeradgon-skega okraja" in priznava sam „Narod v št. 116., so se nemškutarji, ki kandidirajo Bračka in slovenski liberalci, ki kandidirajo ali Vodušeka ali Rebeka ali Strmšeka za slučaj ožje volitve združili proti kandidatu kmetov, obrtnikov in delavcev g. dr. Korošcu! Pošteni slovenski volilci, združite se tudi vi proti izdajalski družbi in zastavite vse moči, da ne pride do ožje volitve. V boj za dr. Korošca, v boj proti podlim izdajalcem! Dne 29. t. m. vse na volišče za dr. Korošca! Nekaj odgovora. Ostudne laži piše sedaj list slovenskih libe-beralcev „Slov. Narod" o dr. Korošcu in proti njegovi kandidaturi. Piše, da je g. dr. Korošec prej sam razglasil kandidaturo, kakor ga je pa postavil celjski zaupni shod za kandidata. To je laži Zaupni shod v Celju je bil okoli pol ene popoldne gotov, kar se je takoj telefonično naznanilo uredništvu „Sloven. Gospodarja", ki je nato takoj potrebno ukrenilo, da pride poziv za dr. Korošca v list. Da je pa prinesel list že prej izjave političnih društev, to je pa njegova pravica. Vsak list ima pravico priobčiti to, kar se mu dopošlje. Te pravice si tudi „Slov. Narod" ne da kratiti. Celo zaupna pisma priobčujel To je najnesramneje, kar si moremo misliti 1 In s takimi lažmi delujejo ti liberalni nazadnjaki proti g. dr. Korošcu. Mi ne moremo verjeti, da bi se našli na svetu tako nerazsodni ljudje, ki bi takim lažem verovali. Zaupni shod je postavil kandidata in ta je: dr. Anton Korošec. Še hujše laži! „Slov. Narod", ki dan za dnevom in vedno hujše laži trosi med svet o dr. Korošču, piše tudi, da je na shodu v Kaplji v Sav. dolini obljubil, da bo odpravil kmetom davek in da se je s temi besedami hotel norčevati iz navzočih. To je celo navadna, nesramna liberalna laž! Kakor smo se poučili, je dr. Korošec govoril pač o spremembi obdačevanja, ki je sedaj krivično za kmeta, a nenmna liberalna butica tega seveda ni razumela. Ti ljudje sploh nič ne vedo, kako bi se moglo kmetu pomagati, za to pa je tudi predrznost, da se povsodi vsiljujejo kmetn. Kmetje pa lahko iz tega sprevidijo, koliko je verjeti Rebekovim in Vodušekovim pri-ganjačem. Kmetje, napodite te nesramneže izpod svoje strehe! V boj za dr. Korošca! Poročila o shodih. Šoštanj. Zadnji četrtek dne 17. t. m. je državnozborski kandidat dr. Ant. Korošec razvijal svoj program v Šoštanju. K zborovanju so došli zastopniki vseh stanov iz Šoštanja, Velenja, Št. Ilja ter iz njih okolic. Na kandidata so se stavila mnogo-brojna vprašanja, n. pr. o obrtniških, delavskih, kmečkih, narodnih in splošno-političnih zadevah. Kandidat je na vsako vprašanje odgovoril točno in stvarno, tako da je bila nazadn j e njegov a kandidatura z velikim navdušenjem sprejeta! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne 20. t. m. se je zbralo lepo število naj-odličnejših in najvplivnejših mož iz šentlovrenske župnije v prostorih g. Finžgarja, da poslušajo kandidata za peto skupino dr. Antona Korošca. G. kandidat je v jasnih besedah govoril o najbolj perečih in za kmeta najbolj zanimivih vprašanjih. Ko so še kmetje stavili nanj vprašanje zaradi lovskega zakona in zaradi uravnave Poljskave, in je g. kandidat na stavljena vprašanja povoljno odgovoril, so se volilci enoglasno izrekli za kandidaturo g. dr. Ant. Korošca kot vnetega in znanega zagovornika kmečkih koristi. Sestavil se je nazadnje volilni odbor, kojega udje bodo po različnih vaseh z znano spretnostjo vodili agitacijo! Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Krasno je uspelo zadnjo aedeljo dne 20. t. m. volilno zborovanje pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Mnogo-brojno občinstvo, med njimi mnogi žnpani, iz domače in sosednih far je napolnilo veliko dvorano stare šole, da čuje kandidatni govor g. dr. Antona Korošca. Po otvornem govoru domačega g. župnika I. Sinko povzame besedo g. dr. Anton Korošec ter v prepričevalnih besedah govori o uplivu, kojega bo imela sprememba volilnega reda na stanovsko politiko in razmerje med narodi v Avstriji. V živih besedah povdarja važnost in potrebo stanovske politike za kmeta ter naslika najvažnejše točke kmečkega programa. Že med govorom se je večkrat slišalo odobravanje, a ob koncu je vse navdušeno pritrdilo izvajanjem g. govornika. G. predsednik pozivlje na to navzoče, naj izrazijo svoje mnenje o kandidatu in njegovem govoru. G. poštar K o ser priporoča v toplih besedah kandidaturo in vspodbuja navzoče, da pridejo dne 29. t. m. vsi na volišče in privedejo seboj tudi svoje sosede in prijatelje. G. Jurančič od Sv. Andraža v Slov. goricah tudi soglaša s kandidaturo ter obeta, da bodo pri Sv. Andraiu volili dr. Ant. Korošca. Mladenič Ceh iz Domove govtri v prekrasnih izrazih za kandidaturo g. dr. Korošca, navdušenje volilce, da se udeležijo gotovo vsi volitve, mladeniče pa vspodbuja, naj vsepovsodi zastavijo krepko agitacijo za svojega velikega prijatelja dr. Korošca. Lepe besede 80 bile z velikanskim navdušenjem sprejete. Na to se proglasi enoglasno in z burnimi živio-klici dr. Korošec kot kandidat za peto skupino. Sklepčno še doda g. župnik Sinko za volitev nekaj praktičnih navodil ter s slava-klici na papeža in cesarja sklene lepo zborovanje! Iz brežiškega okraja pišejo našemu listu: Kmetje bodo tukaj gotovo volili g. dr. Korošca, ker so že spozaali iz „Slov. Gosp." in „Naš. Doma", da bodo v njem našli najbolj gorečega zagovornika kmečkih pravic. Kdo pa je že povdarjal tako krepko kmečko vprašanje na Štajerskem kakor ravno dr. Korošec na mnogobrojnih zborovanjih in v svojih listih? Nihče, za to bodo ga kmetje tudi povsod volili! Poglejmo pa, kdo agitira proti njemu ? Mladi liberalčki, ki hočejo zanesti tudi na Štajersko kal razpora! To so ljudje, kateri se sicer sramujejo kmeta in ga ne pogledajo, le ob času volitev lazijo okoli njega! Zdaj hočejo zanesti needinost med volilce, agitirajo za različne druge osebe, ki niti ne kandidirajo! Za to pa kmetje, držimo skupaj in volimo našega kandidata dr. Antona Korošca! Volilni shodi. Volilne shode priredi g. dr. Ant. Korošec dne 24. t. m. v Nazarju in v Ljubnem v Savinjski dolini, prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. pa v laškem okraju. V Ljutomeru se vrši v nedeljo dne 27. t. m. po večernicah v prostorih bralnega društva za ljutomersko okolico pogovor o volitvi. Možje in mladeniči, pridite mnogoštevilno 1 Shod v Slovenjem Gradcu. Iz Slovenjega Gradca se nam piše z dne 20. t. m.: Danes na volilnem shodu v Slovenjem Gradcu zbrani volilci so soglasno sklenili voliti dr. Korošca. Drugih kandidatov tu ne poznamo in ne priznamo. Protikandidati dr. Korošca. Štajerski pristaši liberalnega „Naroda" napenjajo vse sile, da bi ne bil izvoljen njim neljub kandidat dr. Korošec. Zato so hoteli najprej razcepiti duhovščino ter so postavili v osebi gospoda župnika Vodušeka protikandidata, češ naj se ravsajo in kavsajo med seboj, mi pa se jim bodemo smejali. To se ni zgodilo, in g. Vodušek po zaupnem shodu seveda niti najmanj ne misli več na kandidaturo. Toda liberalci še vedno po nekod kalijo vodo ter agitirajo za Vodušeka, četudi večinoma brez vspeha; kajti noben razsoden človek se jim ne vsede več na limanice. Zadnje dni so začeli liberalci havzirati s ključavničarskim mojstrom Rebekom v Celju. G. Rebek je že na shodu v Trbovljah izjavil, da noče rušiti sloge in da ne sprejme kandidature. Gotovo pa bodo liberalci tudi z g. Rebekom še nadalje ribarili, samo da delajo zmešnjavo. In mi opozarjamo vse volilce, da bodo brez dvoma v zadnjem času postavili se par kandidatov. Volilci se torej naj ne dajo motiti, kandidat slovenskega ljudstva in slovensko narodnega vodstva je in ostane g. dr. Ant. Korošec. Kdo pa je na čelu agitacije proti g. dr. Korošcu. Ali kmetje? Ne, to kažejo shodi! Ali drugi trezni in razsodni ljudje? Ne, zaupniki vseh okrajev so v Celju postavili ravno dr. Korošca kandidatom. Proti njemu so le liberalni mladiči iz vseh kotov Spodnje Štajerske, ti se bojijo dr. Korošca kakor hudič križa, ker je dr. Korošec tem ljudskim sleparjem vedno gledal na prste in se odločno branil, da bi zanesli kranjski liberalizem med nas! Kdor hoče mir na Štajerskem, bo volil dr. Korošca in se ne bo dal zapeljati od ljudi, katerim je ljudski blagor deveta briga! Izdaj ice ... „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor ruši disciplino", tako je na volilnem shodu v Celju izjavil g. dr. Hrašovec. Toda, kdo ruši sedaj red med volilci in dela tako neposredno za nemškutarje? Vsi, ki delajo za Rebeka, Vodušeka, Strmšeka ali koga drugega. To so izdajalci, grdi, podli izdajalci! In sami že čutijo, da so izdajalci, z nemškutarji se vežejo. Fej jih 1 Črna zemlja naj pogrezne .. . ! 1 Štajerski liberalci-izdajalci. Iz gornjeradgonskega okraja se nam piše: „Slov. Narod", ki je prinesel tako zlobno zlagano poročilo o zaupnem shodu v Celju, psuje tudi nas kmete, ki smo se shoda vdeležili in piše da smo prišli na shod kimat pod komando mladih kaplančkov in se hoče norčevati iz nas, češ, da so prišli na shod ljudje, ki še brati in pisati ne znajo. Isti list napada dan za dnevom v dolgih uvodnih člankih proglašenega kandidata g. dr. Korošca. Blati ga in laže o njem tako nesramno, kakor da bi bil g. dr. Korošec največji narodni izdajalec, čeravno je za narodno probujo na Štajerskem več storil, kakor vsi „Narodovi" uredniki in dopisniki vkup. Njega napada, a proti najzagrizenejšemu našemu narodnemu nasprotniku nemškutarskemu kandidatu Wratschkotu si ne upa zapisati niti črkice. To se nam je zdelo sumljivo in slutili smo, da se je zatekel „Narod" v službo spodnještajerskih nemšku-tarjev. In nismo se varali! V soboto dne 19. t. m. vršil se je namreč v Gornji Radgoni nek sestanek slov. liberalcev z našimi narodnimi odpadniki — nemškutarji, in kakor čujemo, so se dogovorili, da se hočejo v slučaju ožje volitve medsebojno podpirati. To je žalostno, da smo prišli že tako daleč, da se vežejo ljudje, ki imajo vedno polna usta narodnosti na jeziku, z našimi narodnimi sovragi! In taki ljudje se nam hočejo vsiljevati kot voditelji! Ne in stokrat ne. Fej jih bilo narodne izdajalce! Kdor je se pošten narodnjak, bo volil dne 29. t. m. g. dr. Ant. Korošca. * Zagovor dr. Ghloupeka v Ljutomeru. Na dopis iz Gornjega Krapja pri Ljutomeru čitamo v liberalnem „Narodu", ki je kmete že večkrat psoval 8 kmetavzarji in z nerazsodno maso, zelo razburjeno pisan odgovor, v katerem se tudi glasi: „Če dr. Korošec ubije nekaj nerazsodnim duhovnikom v glavo, da izgube svoj ugled, če ne bodo zanj glasovali, naj si nikar ne domisljuje, da bo teroriziral (strahoval) tudi druge ljudi, ki znajo z lastno glavo misliti. Kak zdravnik se pač ne bo dal komandirati od vsakega tonzariraica, in bi bile razmere na Štajerskem že skrajno žalostne, če bi prišlo tako daleč!" — Na to odgovorimo dr. Chloupeku: Dopis smo dobili iz Gornjega Krapja in gotovo boste dovolili tudi prebivalcem te vasi, da imajo o Vašem zadržanju na zaupnem shodu v Celju svoje mnenje, ker tudi znajo misliti z lastno glavo. Dobro tudi veste, da dr. Korošec ni pisal te notice in da v zadnjem času vsled agitacije gotovo manj deluje na časnikarskem polju kakor Vi sami, za to so besede o njegovem „ubijanju" in „terorizmu" brez vsake podlage. Poučite v tem smislu „Slov. Narod" in povejte mu, da se tudi duhovniki ne dajo od nikogar na svetu zmerjati kot „tonzuriranci!" * Na kaj naj pazi vsak volilec? 1. Mora napisati natančno in razločno ime slovenskega kandidata na volilni listek: dr. Anton Korošec. Pri volitvi 1. 1903. je bilo na stotine glasov neveljavnih, ker so volilci napisali na volilne listke ime kandidata nerazločno. 2. K volitvi mora iti vsak volilec sam. 3. Ne sme pozabiti na legitimacijo, s katero se iskaže, da je res volilec. Nihče se naj ne zanaša na to, da ga tam itak poznajo. Legitimacija se mora pri oddaji glasovnice pokazati, če volilca kdo pozna ali ne. 4. Volilni listek ae odda volilnemu komisarju skupaj zganjen, tako da ne more nihče čitati, kakšno ime je na listku napisano. Istočasna se mora tudi pokazati volilnemu komisarju legitimacija, katero pa dobi vsak volilec nazaj. Kaj ima volilec na dan volitve storiti? Volilec naj si poišče legitimacijo (izkaznico) in glasovnico (volilni list), ki jih je dobil od glavarstva. Ce še ni, naj napiše na glasovnico ime kandidata, torej ob času teh volitev: dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. Potem naj gre, kolikor mogoče zgodaj na volišče, če mogoče, ob uri, ko se volitve začnejo. Ali se me na glasovnico razun imena, opravila in bivališča kanddidata še kaj drugega napisati? Ne, inače je glasovnica neveljavna. Ne smejo torej na njej biti nikakošne opombe. Kako i esestavlj ena volilna komisij a? •Volilna komisija sestoji na vsakem volišču iz občinskega predstojnika ali od njega postavljenega namestnika in treh od dotičnega občinskega zastopa izmed volileev voljenih članov, dalje iz treh od volilnega komisarja izmed volileev imenovanih članov. Kdo imennje volilnega komisarja? Volilnega komisarja odpošilja c. kr. okrajno glavarstvo. Ako je premalo nradnih komisarjev, tedaj okrajno glavarstvo lahko tudi določi kako drugo osebu k temu. Kake dolžnosti ima volilni komisar? Volilni komisar mora paziti na mir in red pri volitvah in na zakonito ravnanje. V volitev samo se sme le tedaj vtikati, če volilna komisija prestopa svoj delokrog. Kako nalogo ima predsednik volilne komisije? Predsednik volilne komisije mora zbranim volilcem razložiti, kdo ima volilno pravico, kako se postopa pri glasovanju in štetju, ter jih pozvati, da glasujejo brez sebičnih prostanskih namenov, po svojem prostem prepričanju, kakor mislijo po svoji vesti, da bo najboljše za občni blagor. Kako se glasuje? Vsak volilec stopi pred volilno komisijo in odda svojo izkaznico predsedniku. Ta prebere glasno ime volilca in vzame glasovnico, katero odda volilec vkup zvito, tako da nikdo ne more imena čitati. Predsednik potem dene glasovnico neodvito v volilno posodo. Ali se lahko tudi voli, če kdo izkaznice ni dobil ali če jo je izgubil? Volilec lahko gre tudi volit, če izkaznice ni dobil ali če jo je izgubil. Pa skrbeti mora za to, da ga volilna koniAoija prizna odločno kot volilca N. N. V volilni komisiji mora torej nekdo biti, ki ga pozna ali pa mora seboj pripeljati priče, ki so volilni komisiji znane. Voliti pa tudi sme v tem slučaju le tisti, čegar ime je napisano v volilskem imeniku. Kaj se stori, če je kdo glasovnico izgubil? Če je kdo izgubil glasovnico, ali če je postala neporabna, tedaj se lahko zahteva od občinskega predstojnika in na dan volitve od volilnega komisarja nova glasovnica. Kedaj se začne in kedaj neha glasovanje? Volitev se mora začeti ob določeni uri, ki je zapisana na izkaznici, neglede na število navzočih volilcev in glasovanje se mora ob določenem času od volilnega komisarja zaključiti. Ne smejo pa se izključiti od glasovanja volilci, ki pridejo na volišče še pred pretekom določenega časa. Kdor pride pozneje, ne sme več glasovati. Kaj se stori z izkaznco po volitvi? Po glavni volitvi se izkaznica (legitimacija) ne sme proč vreči, ampak mora se obdržati, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, pri kateri potrebuje zopet vsak volilec svojo izkaznico. Katere glasovnice veljajo priožjivo-litvi? Za ožjo volitev se izdajo posebne glasovnice. Navadno se te vročijo volilcem že ob jednem z izkaznico in glasovnico za glavno volitev. Kaj je važno za ožjo volitev? Po ožji volitvi sme se na glasovnico napisati le ime enega izmed istih dveh kandidatov, ki sta pri glavni volitvi dobila po največje število glasov. Glasovnice z drugim imenom so neveljavne. Ali se lahko glasovnica in izkaznica izročita komu drugemu, da ta za koga gre volit? Ne, vsak mora voliti vedno osebno. Kdor pošlje koga drugega k volitvi; dasiravno ve, da sme le sam osebno voliti, se ravno tako, kakor tisti, ki gre za njega volit, kaznuje z zaporom. Politični ogled. Gosposka zbornica je imela dne 16. t. m. sejo, v kateri se je predstavil novi ministerski predsednik princ Hohenlohe. Tudi tukaj je jjovoril za volilno preosnovo. Potem je zbornica rešila več zakonskih načrtov. VeČina so v prid uradnikom in veleobrtnikom. V ogerskem državnem zboru se bodo združili poslanci nemadjarske narodnosti Rumuni, Srbi in Slovaki. Ogri namreč neusmiljeno zatirajo druge narode, zato je ta združitev zelo važna. Razne novice. * Imenovanje. Naš rojak g. Jakob Vrečko, dosedaj poštni oficijal v trgovinskem ministrstvu, je imenovan poštnim komisarjem v Zadru. Čestitamo! * S šole. Za nadučitelja v Št. Lenartu v Slov. gor. je imenovan g. Jakob K o p i č, učitelj na deški okoliški šoli v Ptuju, za učiteljico v Framu je imenovana gdč. Marica Lauter, učit. suplentinja v Krčovini. Kot učiteljice ženskih ročnih del v Plešivcu je nastavljena gospa Ana Brega nt roj. Lušin. * G. Roš ne kandidira. G. Roš nam piše: Da bode konec moje časnikarske gonje vam uljudno naznanjam, da jaz nisem priglasil moje kandidature, in da sploh ne kandidiram. S poštovanjem udani Roš. * Štiri do pet kron zaslužka na dan. Naš somišljenik nam pise: Ker me hodi večkrat kdo vsled Wittick-ove očarajoče reklame popraševat, kako se obnese stroj za pletenje nogavic, ki si ga je naročila moja žena iz Prage, usojam si navesti tu naslednje izkušnje iz te naročbe. Prvič ni res, da bi vsakdo, kdor ima naravni razum, mogel na ta stroj nogavice plesti, ne da bi se vežbal v tej stroki pri kakem strokovnjaku. Moja žena, ki zna brez stroja nogavice plesti, ni opravila nič, dokler ji jaz nisem priskočil na pomoč. Pa tudi jaz nisem mogel brez pomoči moje žene plesti, ker stroj je jako nagajiv in bi si ne vedel pomagati, ko bi mi zanjka spodletela. Pa oba skup tudi nisma nič opravila, kakor se bo poznej razvidelo. Drugič ni res, da lahko vsakdo na ta stroj na dan zasluži po 4 in celo po 5 kron. Moja žena v šestih tednih, od kar je plačala in naročila ta stroj od Witticka za pletenje nogavic ni zaslužila vinarja, izdala pa za stroj, za volno in poštnino 248 kron. Wittick pa je pri prejemu stroja vročal pogodbo, po kateri je on zavezan sprejemati spletene nogavice samo za dobo enega leta. Bilo pa je to tako: Po naročilu in plačilu prejela je stroj še le čez 14 dnij, teden dni trajala je poskušnja pletenja. Ko je odposlala Witticku predpisano poskušno nogavico, došla je naročena volna čez teden dni. Na zasluženo plačilo in dopcšiljatev nove volne čakala je zopet celih 14 dni. A glej ga spaka: Namesto plačila za storjeno delo, sprejela je od Witticka vrnjene nogavice z naročilom, da se imajo vse vnovič preplesti. Wittick, ki pri doposlani mu poskušni nogavici ni vedel ničesar oporekati, iztaknil je pri pletenih nogavicah kar tri napake, vmes eno tako, ki v opravilniku n i predpisana. Seveda mu jih moja žena nebo prepletala. Iztaknil naj bi te pomote pri poskusni nogavici, ki je bila enako pletena. Ko bi pa hotela moja žena plesti nogavice z zahtevanimi zobčastimi krajci, potem itak ne zasluži na dan niti ene krone. A on je tedaj molčal, ker je, kakor smo prišli na sled, volno pri kili kar za dve kroni dražje zaračunal, kakor se dobiva enako blago pa tvornicah v velikem. Debelokožec pa je ta Wittick. Ta in enaka očitanja moje žene je kar požrl. To je toraj tistih 5°/o zaslužka, ki ga ta človek zase zahteva. Tretjič ni res, da bi Wittick, potem, ko se kupec prepriča, da si na stroj ne more na dan 4 krone prislužiti, sprejel stroj nazaj proti povrnitvi kupnine. Na to stavljeno zahtevo moje žene ji je odgovoril, da on sploh ne vzame nazaj nobenega prodanega stroja. Zdaj pa, ko si se do dobrega prepričal, da si se varal, ker si verjel Wittickovi reklami, pa si najmi odvetnika in se pravdaj. Za kompetentno sodnijo izvolil si je Wittick Trst. Ako imaš tedaj kateri stotak preveč, pa se pričkaj. Opravil tako nič ne boš, ker predenj si se kot nevešč v tej stroki o kakovosti in rabi stroja prepričal, potekel je postavni rok za vračaije stvari, ki ne odgovarjajo hvalisanim svojstvom teh stvari. Stroj sam na sebi pa je tak, da je češče podvržen dražim popravkom, in se morejo ti popravki izvršiti le v Pragi. Igle, katerih ima ta stroj 84 (nekateri stroj jih ima še čez sto) in pa prožni obroč, ki jih reže, se jako hitro izrabljajo. Vsaka taka igla pa stane 20 r, obroč pa 3 krone. Na ta stroj se vspešno pletejo samo volnene nogavice, za katero pletenje oziroma razpečavanje ti dela Wittick težkoče, v teh krajih pa takih nogavic ni lahko razpečati, za pletenje bombaževine pa ni, ker trga niti, laneni in konop-neni sukanec se pa plete jako neuspešno, ker za pletenje take vrste nogavic so posebni stroji s številnejšimi in tanjšimi iglami. V pleteninah je dandanes vsled močno razvite tozadevne industrije jako velika konkurenca. Po prodajalnah se dobijo nogavice možke po 25 kr. in ženske po 35 kr. in še ceneje. Le z boljšim blagom bi se še dalo kaj zaslužiti, pa tako blago malokdo kupi, ker vsakdo sega po cenem blagu. Tako sem podal onim, ki bi se stem poslom hoteli pečati, po možnosti natančeni pregled. Želeti je, da se zglasijo še drugi, ki so se Wittickovi reklami odzvali, da se tudi njih tozadevne izkušnje objavijo. Vse slovenske časnike pa prosim, da podajo slovenskemu občinstvu zgorajšnje pojasnilo o Wittickovi reklami. * Viničarski tečaj. Na sadjarski in vinarski šoli bo od 18. do 23. junija tečaj za viničarje. Ubožnejši dobijo tudi podporo. Določbe, glej naznanilo med inserati. Istočasno bo tndi sadjarski in vinarski tečaj. * Shod slovjenskih potovalnih učiteljev s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega se je vršil 6. t. m. v Postojni. Izmed 11 potovalnih učiteljev jih je prišlo 9 k shodu, dočim sta bila dva službeno zadržana. Namen shodu je bil, dogovoriti se o stanovski organizaciji južnoavstrijskih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho zboljšanja njih gmotnih razmer in dvignjenja njih ugleda. Shod, ki je bil pripravljalen, je sklenil sprejeti v organizacijo vse južnoavstrijske: slovenske, hrvatske, in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih je 27. Zaradi končnega dogovora se je sklenilo sklicati shod vseh teh učiteljev v drugi polovici meseca junija v Zader. Sprejela se je tudi resolucija, da naj se z vsemi silami podpira namera, ustanoviti državno zvezo vseh avstrijskih kmetijskih učiteljev. Končno je shod tudi sklenil, da naprosi gospoda državnega in deželnega poslanca graščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta, ki je bil med prvimi južno-avstrijskimi kmetijskimi in obenem potovalnimi nči-telji, da sprejme mesto zaščitnika sad nameravano organizacijo. Ptujski okraj. p Moškanjce. Ptujska „giftna krota" nas je nesramno oblatila, ko je trobila v svet, da so Moskanjčani sami buteljni in duševni revčki. Toda naj pride k nam in naj pogleda samo, kaj pomore korajža in volja naših gasilcev. Že dvakrat so bili v ognju ii akoravno še do tedaj ni bilo vaj, se je vse izvrstno obneslo. In res je sedaj pri nas čisto drugo življenje. Glas trobente zapoje! Poglejte naše fante, kako z veseljem korakajo, se urijo in vadijo, ter so vsi takoj na svojem mestu. „Štajerc" si vendar misli, da brez nemške „tajč komando" ne bo nič. Pa hvala Bogu že gre zelo dobro. Korajža velja, kdor jo ima. Opazovalec. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Kako Štajerc svojim pomaga. Bolj neumnega lista vendar svet nima, kakor je glasilo ptujskih nemškutarjev in šnopsarjev, Stajerc imenovan. Ta zna svojim pomagati, pa kako, poslušaj! Pri Sv. Tomažu se je nek čerljar navolil kopita in smole, začel je raji z malo kramarijo. Prišel je revček v roke nekega ptujskega ptiča, ki pa ne poje tako lepo kakor slavič, ampak vedno samo eno staro pesem regija. Nekega dne pripeljal si je naš kramar iz Ptuja z različno robo tudi več listov smrdljive „giftne krote", katere je razdelil med svoje snopsarje. Zadnja številka ptujskega motovila pa je storila za našega kramarja to osodepolno neumnost, da je „zdelala" kar obenem vsa naše spoštovane zaslužne može, kakor duhovščino, učiteljstvo, c. kr. pošto, gostilničarje, župane in vse trgovce — razun čevljarja — da baje imajo ti trgovci svoje blago na „narodnih stelažah". In kaj je nasledek vsega tega? Čuj neumen Štajerc! Vsi „zdelani" se za tebe manj brigajo kakor za predlanski sneg, ponosni so, da si jih ti umazanec grdil, to je častno, tvoj kramar pa ima ne samo preziranje ampak največjo škodo, za katero se ima le edino tebi zahvaliti, kajti Tomaževčani hodijo sedaj kupovat v trgovino pri „narodnih štelažah", kramarja pri „giftni kroti" pa se izogibljejo. Pač pa se sliši o nekem trdnem sklepu vseh naših pet Štajercijancev, da hočeio to kramarijo podpirati s vso močjo s tem, da bodo vsak zaslužen krajcar tukaj na šnopsu zapili. Trgovci pri „narodnih štelažah" veselite se — čevljar kramar jokaj in poboljšaj se! p Žetale. Tukaj pri nas strastno agitira za Vračka privandrani Oger Peterffy. Nobena še tako daljna pot mu ni pretežavna. Gotovo so mu Ornigi in Strašili obljubili nova obuvala. Ta človek je grozen nemirnež in je razpor zanesel med žetalske župljane. Pred šestimi leti, ko ga še ni bilo v Že-talah, je bil lep mir, a ko je on prišel, vrstile so se pravde ena za drugo in se še vrstijo. Kljub temu, da nežna pravilno nemški, ker je rojen Oger, hoče biti Nemec in agitira za nemškutarskega kandidata orehovskega Vrečkota. Slovenski denar mu pa vendar diši. Mi vemo, da on ne bi tega storil namreč agitiral, ako ne bi bil to pritisk iz Ptuja od Orniga in Strašila in drugih odpadnikov. V celih Zetalah ni ne enega Nemca, a on ima razglednice z napisom „treu deutschen Gruss aus Schiltern in s frank-furtarsko barvo". Ta Oger in posilinemec vsiljuje vsakemu volilcu, ki pride k njemu v prodajalno ali gostilno zadnjo številko „Štajerca", katerega ima cele kupe. Volilce prosi, naj mu prineso glasovnico, da napiše Vrečka. Pri tem delu je naletel na marsikaterega, ki so mu pikro povedali. Obljubil je polovnjak vina, če bodo tako volili, kakor on hoče. Žalostno za človeka, kateri živi od slovenskega denarja, pa hoče prodati Slovence. Tudi marsikateri drugi nima drugega dela, kakor da agitira za Wračka. Upamo vendar, da se bode našlo malo takih neznačajnežev, ki bodo prodali svoje prepričanje in svoj slovenski narod za kupico vina ah žganja. Naš kandidat je občespoštovani dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru, in za njega gremo v boj. Več zavednih volilcev. p Slom — je padel. Najmočnejši steber nem-čurstva v ptujskem okraju je bila na videz slomska občina. Skoro 30 let je vodil župan Wissenjak ftlome po Ornigovem komandu. Ia ta steber leži na tleb, Wissenjaka ni več in ga nikdar ne bo. Hujšega udarca niso mogli doživeti, kakor so ga zdaj. Slomi so končno v slovenskih zavednih rokah. V soboto dne 28. aprila je volil tretji razred, v katerem je upal Wissenjak še vedno na zmago. Toda skoro vsak mož je bil na volišču. Wissenjak je prečital s trepetajočimi rokami in negotovim glasom, da je dohil 12, nasprotna (slovenska zavedna) stranka pa 53 glasov 1 Dne 30. aprila sta volila drugi in prvi razred. V drugem je dobila Wissenjakova stranka 5 glasov, slovenska pa 28, v prvem Wissenjak 3, mi pa 9. Niti enega nemčurja ni v odboru. Omig noče naznaniti v ptujskem „Štajercu", kako slavno je zmagal njegov ljubljeni hlapec Wisienjak. Slomi so naši! K tako slavni slovenski zmagi so pripomogli mnogi volilci iz drugih zavednih občin, ki imajo v Slomih posestva. Mezgovskim in drugim marjetinskim, markovskim in spuhljanskim posestnikom še smo dolžni izreči posebno zahvalo, da se niso ustrašili blata in truda ter izgube celega dneva. Čez visoko naraslo Pesnico ste brodili, da ste nam prišli na pomoč. Srčna hvala in iskren slovenski pozdrav! Posnemajte te vrle može tudi druge občine! Wissenjak tokrat ni mogel napraviti zmešnjave pri volitvah, kakor zadnjič, ker so si previdni slovenski volilci naročili komisarja od c. kr. okrajnega glavarstva na lastee stroške. Wissenjak z Bogom! — Ob koncu volitev pa se je prigodilo nekaj, čemur se vsi smejemo. Iz radosti in navdušenja smo streljali iz možnarjev. Vladni komisar, ki se je peljal ravno domov, je mislil, da se njemu izkazuje taka čast, in se je na vse kraje zelo ljubeznjivo zahvaljeval. Mi pa smo se smejali, ker tako vladni še vendar nismo! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Zadnjo nedeljo so nas iznenadili lepaki, ki priporočajo g. klučarja Rebeka v Celju za poslanca. — Gospodje iz Ljutomera, ki vam je vedno sloga na jeziku, ali nam veste povedati, kdo je neki preskrbel in pribil te lepake, ki begajo volilce? — To so storili tisti, ki jim ni za slogo, ki jim nič ni za sveto narodno stvar, ampak samo za liberalstvo, za brezverstvo. To so storili tisti, ki hočejo odpraviti svetost zakona, ki hočejo odpraviti iz naših šol krščanski nauk, ki vedno kričijo: proč z vero iz šole! — To so storili tisti, ki so nekoč pri volitvah v ljutom. okraju klicali: „ljubši nam je Wratschko ko pa ,far'." — Sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da skupno nastopimo proti nemškutarjem, ki bodo vse s le napeli, da zmagajo. Kdo torej krši slogo, nemčurstvo podpira in si stem sam na čelo pritisne pečat izdajstva! 1 Slovenska zastava na dirkališču. Nemški listi pišejo, da je bilo to izzivanje, ker je obesilo dirkalsko druitvo v Ljutomeru pri dirki v Cvenu slovensko trobojnico. To je po njihovem mnenju neolikano, če pridejo Nemci, potem pa se jih žali s slovenskimi barvami. Isto neolikanost in izzivanje lahko predbacivamo tudi Nemcem. V Gradcu se vedno udeležijo Slovenci dirke in vendar razobesijo vselej franfurterce. Sploh je pa predrznost od teh listov napadati slovensko društvo, ker je na slovenskih tleh razobesilo slovensko zastavo. Istotako drzna in smešna je tudi trditev, da je dar od poljedelskega ministrstva nemški denar. Dotični dopisnik iz Ljutomera že mora biti grozno prismojen, da si upa kaj takega trditi v Avstriji, ki ima izmed 26 milijonov samo 9 milijonov Nemcev. Niti denar, s katerim se on živi ni nemški! S takšno pisavo pokažejo ti ljudje samo svojo veliko zagrizenost in neskončno neumnost. 1 Okrajna posojilnica v Ljutomeru, ki je najstarejši denarni zavod te vrste na Spodnještajer-skem, je svoja prvotna pravila spremenila in ji prilagodila modernim zahtevam. Da zadosti mnogokrat izraženi želji svojih članov, daje ona vsled spremenjenih pravil svojim članom zraven na osebni kredit na menice ali dolžna pisma s poroštvom in na zastave posojila sedaj tudi na goli hipotekami kredit, na zemljišča proti vknjižbi in zadostni varnosti brez porokov in proti odplačilu glavnice v določenih polletnih obrokih. S tem je tedaj ustreženo tudi vsem onim zadružnikom, ki si želijo posojila na daljno dobo brez poroštva, da jim ne bo treba iskati takega posojila pri tujih denarnih zavodih kakor doslej. 1 Iz Orehovec pri Radgoni. Ker se volitve v 5 skupino bližajo vedno bolj in bolj, mi to prisili v moje žuljeve roke pero, da nekaj napišem o našem orehovskem Bračku kot kandidatu zapeljane nemškutarske stranke. Poglejmo zasluge Bračka! Tukaj je v navadi, da vsaka občina na leto toliko skupaj zloži, da se sv. maša služi, in tudi takrat s procesijo grejo od občinski hiše ali kapele. Bračko kot občinski predstojnik je pa to prepovedal, in se je moral denar vrniti. To naj bo naš poslanec? Lansko leto smo imeli ravno tako staro običajno procesijo in smo tudi iz topičev streljali, ko smo zvečer mlaj postavili in ludi zjutraj, ko je procesija odhajala. A glej! Zaradi tega so pa bili nekateri na denarno globo obsojeni drugi pa z zaporom. Za neko dekle, ki ni denarja imela, je neki dober človek plačal, da ji ni trebalo v ječo. To naj bo naš kandidat? Nikdar ne!! Naš kandidat je samo g. dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru! Kmet z žuljevo roko. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 27. maja priredi „Bralno društvo" javno veselico s petjem, tam-buranjem, govori in vprizoritvijo igre „Na Marijinem srcu". Vsa prireditev bo v glavnem smislu veljala bolj Marijinim družbam, zato iste od blizu in daleč vabimo v posete. Seveda tudi drugi gosti so nam dobrodošli. Vzpored bo razviden iz vabil in lepakov. — Ob tej priliki opozarjamo si. občinstvo, da se bo igra vršila na velikem novem odru. Dozdajno uto je gospa Trstenjakova dala povečati, tako da bo v nji prostora za okoli 500 oseb z okoli 80 sedeži. Stojišče je popolnoma ločeno od sedežev. Za stojišča kakor za sedeže je poseben vhod. Sedeži imajo številke; prosimo cenj. udeležnike, da zav-zemejo isti gedež, ki jim ga kaže vstopnica. Za red po uti bodo skrbeli redarji, ki bodo imeli svoja znamenja; naj se si. občinstvo blagovoli ravnati po njih navodilih. Brez vstopnice je vhod strogo za-branjen — tudi med vzporedom. Ker ureditev ute mnogo stane, se pieplačila prav hvaležno sprejemajo. Veselica se lahko vrši ob vsakem vremenu. K naj-obilnejši obilnejši udeležbi vabi odbor. — Za Veliko Križevo namenjeno zborovanje „Dekliške zveze" izostane zaradi pevskih in gledaliških vaj. Slovenj egraški okraj. s Iz Šaleške doline. „Slov. Narod" je v gromovitem uvodniku delal javno mnenje zoper Korošca, češ, Savnska dolina ga ne mara in ne mara. Bodi si temu kakor hoče, na volilnem shodu v Šoštanju 17. t. m. smo se o nasprotnem prepričali. Shod se je vršil v hotelu Avstrija, in udeležili se niso kaki ignorantje, kakoršni so baje v Celju proglasili njegovo kandidaturo, temveč odlični zastopniki vseh slojev Šaleške doline. G. dež. poslanec Ivan Vošnjak kot enoglasno izvoljeni predsednik shoda predstavi zbranim volivcem č. g. Ant. Korošca, urednika iz Maribora, kot kandidata za 5. kurijo ter mu podeli besedo, da razvije svoj program. G. kandidat povdarja, da se hoče v slučaju izvolitve nevstrašeno potegovati za narodne, kulturne in gospodarske koristi Slov. Štajerja po vzgledu velezasluženega g. Žičkarja. Naše geslo: Proč od Gradca! bodi prvi korak k narodni samoosvojitvi. Stati hoče zvesto ob strani štaj. tov. Robiča in Ploja ter se potegovati za pravično volivno preosnovo. Tudi dosedanji nasprotniki Koroščevi so utihnili, ko so slišali stvarna izvajanja na raznovrstne interpelacije glede njegovega stališča v t. zv. „kranjski" politiki; zadovoljni pa so bili tudi zastopniki kmečkega, obrtnega in delavskega stanu, videč, da smejo pričakovati od tega zares narodnega poslanca krepko zastopstvo svojih koristi. s Št. Ilj pod Turjakom. Veselica z pred-stavom „Ne kliči vraga" in „Germanica" dne 13. t. m. se je zelo dobro obnesla. Zelo so nas iznenadili s svojim petjem vrli Šmarčani. Prosimo še večkrat kaj enakega. Celjski okraj. c Celje. V sredo zvečer 16. t. m. se je vstrelil Rakuschev trgovski pomočnik Rudolf Derjusch. — c Sv. Jurij ob juž. žel. Predavanja, katera je priredilo naše „Katoliško bralno društvo", so nas prepričala, da je misel, začeti s poučnimi predavanji, bila res srečna in umestna. Društvena soba je vsakokrat polna pozorno poslušajočega kmečkega ljudstva. Gg. Jelšnik in Jehart povedala sta nam marsikaj zanimivega in poučnega. Posebno nas je zanimalo predavanje o narodni probujenosti. Upamo, da bodo ta predavanja rodila obilen sad. Prosimo toraj omenjena gospoda, da nam se večkrat (vsako nedeljo) kaj enakega priredita, kar bi bilo za Št. Jurij v zdajšnjih razmerah, ko se hoče nemčurski duh širiti, prav potrebno in koristno. — Naš okoliški župan je vendar enkrat sedaj dobil dolg nos za agitacijo svoje nemške šole. Potrebno bi bilo, da bi se še njegovim pristašem kaj enakega pripetilo, kateri vedno delajo na to, da bi se prej ko slej ustanovila v dosedaj narodnem Št. Juriju nemška šola, v kateri bi se potem vzgojevali nemčurski razgrajači, kateri delajo povsod za razširjanje nem-čurstva in povzdigo proteslantizma. Pri tej agitaciji za nemško šolo se posebno odlikuje okoliški župan s svojimi odborniki kakor tudi odbor konzuma. Omenjeni konzum je bil poprej v narodnih rokah, a sedaj zadnje čase je začel nemškutariti. Ako kakšno stvar kupiš, ne dobiš nič več izdelek iz kakšne narodne tvrdke ampak prodajajo blago iz nemških in židovskih tovarn in na tan način polnijo žepe največjim sovražnikom Slovencev. Da bi prodajali izdelke, od katerih čisti dobiček je namenjen naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda, o tem še misliti ni. Takoj ob ustanovitvi poprej narodnega a sedaj v nasprotni odbor prišlega konzuma, so si naročili nekaj izdelkov kavnih surogatov in voščila, a sedaj nič več. Zaradi tega pa tudi dan na dan izgublja ta konzum »voje društvenike. Mi bodemo odsedaj zanaprej podpirali samo naše ljudi t. j. narodne trgovce in Bicer takšne, kate-i kaj žrtvujejo v narodno svrho, prodajajo izdelke od slovenskih tovarn v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Vi pa šentj urški in okoliški Slovenci poprimite se resno dela za narodov blagor, pristopajte pridno k „Kat. bralnemu društvu", katero društvo vam bode nudilo marsikaj poučljivega in koristnega. Društvo bode v kratkem igralo igro „Dan sprave", za katero igro se že sedaj pridno pripravljajo vrle šentjurske dekleta in fantje. Tudi pevci in pevke se pridno vadijo v cerkvenem in narodnem petju. Toraj le vedno tako vrlo naprej za probnjo naroda, da bode mogočno v Št. Juriju vihrala slovenska zastava in peli „Hej Slovenci" in „črna zemlja naj pogrezne vsakega, kdor odpada". c V Šmarju pri Jelšah priredi kat. polit, društvo v četrtek dne 24. t. m. po večernicah volilni shod. c V Št. Pavlu pri Preboldu ima tamošnje politično gospodarsko društvo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne na Pekovem. Novi udje dobro došli! c Polzela. Zdi se mi skoraj pod častjo, odgovarjati slaboumnemu dopisniku izdajalskega Štajerca, a ker je še nekaj zaslepljencev, ki verujejo, da je nemščina res zveličaven jezik, me veže dolžnost, da v blagor kmetu in de'avcu podam nekoliko besed v „premislek. Kar se nemščine tiče, od katere pričakuje dopisnik zveličanja, moram reči, da se za isto uporabljen čas ljudske šole kaj slabo obrestuje. Večinoma je izgubljen. Zaradi tega, če kdo zna po nemški govoriti, ali pisati par stavkov, pač še ni izobražen. On ne zna zaradi tega ne polja bolje obdelovati, ne zna bolje kupovati in prodajati, in zaraditega ni bolj pošten in bolj delaven, sploh to ne more uplivati na njegov značaj. Ko bi se pa otrok v istem času uril s predmeti, ki mu bistrijo um, in blažijo srce, ko bi se učil o kmetijstvu, imel bi kaj od t »ga, ko bi se isti čas vadil v svojem maternem jeziku priučil bi se ga bolje, in lahko bi se nadalje izobraževal s slov. knjigami in časopisi, ter bi postal izobražen človek, medtem ko ne ve s tistimi priučenimi stavki kaj početi, k večjemu, da se šopiri z njimi, kakor sraka s pavovim perjem. Kakor je pa sraka s pavovim perjem postala ošabna, tako tudi mladenič, ki se rad s to betvico nemščine šopiri, postane prevzeten, začne zaničevati svoje starše, češ, jaz znam več, kakor vi. Ne na-zivije svoje starše več z oče ali mati, ampak s „ta stari". Doma mu ni več obstanka, gre po svetu, tamkaj morebiti res nekoliko več zasluži; toda ali si kaj od tega prihrani? Ne, in stokrat ne. Na tujem pride skupaj s slabo družbo, začne pijančevati, tako da ne le zapravi zasluženi denar, še navadno napravi tu in tam dolgove. Nazadnje pa pride domu ves izmučen ter za vsako delo nesposoben. Tu se vidi, da izdajalskemu „Štajercu" ni za blagor slov. ljudstva, temveč hoče Slovence zvabiti med Nemce, da bi jim ti tam delali roboto. Kako je pa z mladeničem, ki je vzgojen v narodnem duhu? Poglejmo v druge kraje. V nedeljo popoldne, mesto da bi šel v gostilno, vzame svoj časopis v roke, ah pa gre v bralno društvo, kjer se iz časopisa nauči tudi potrebnih kmetijskih stvari. Poznam kmeta, ki se je na ta način povspel do najuglednejšega kmetovalca v taistem okraju, a ne zna besedice nemški. Skušnja nas pa tudi uči, da kmetje, ki znajo dobro nemški, niso najboljši gospodarji. Učimo se iz tega. V ljudski šoli morajo čas bolje obrniti. Tu moramo skrbeti pred vsem, da postanejo otroci trdni v rabi maternega jezika, brez tega je vsak napredek nemogoč. Naši slovanski bratje Čehi so začeli napredovati le, ko so se otresli nemčurskih pijavk. Spo- miojam 86 preimenitnih besed našega presvitlega cesarja, ki jih je izrekel nasproti poslancu dr. Pe-reku: Češki otrok sliši le v češko šolo, nemški pa le t nemško. Nemška šola je le za nemškega otroka dobra in koristna, nikakor pa ne za češkega. Obisk ljudske šole mora biti tako urejen, da zahaja češki otrok v češko šolo, nemški pa le v nemško 1 Tako je torej govoril naš cesar, in to velja do pičice tudi za naše razmere na Štajerskem. Presvitli cesar je izrekel z jasnimi besedami isto načelo, katero zagovarjajo vsi pametni ljudje, učenjaki vseh narodov. Pri nas pa nemčurji to načelo naravnost teptajo. Že vemo zakaj. Vi želite, da bi naši otroci neumni ostali, ker bi se nič ne naučili, da bi jih končno zapodili iz naše rodne zemlje, po kateri se vam sline cedijo. Vam ni za blagor naših otrok, pač pa za vaše. Vi želite, da bi mi plačevali šole, ki bi jih vaši otroci obiskovali. Ne boš, Jaka! Mi kmetje ne bomo plačevali šol, katere bi bile le vam v korist, nam pa samo v pogubo. Ker priden in pošten delavec pride s slovenskim jezikom ravno tako daleč, kot Nemec z nemškim, torej ravno toliko velja. Zakaj pa Nemci ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole, da bi se naučili slovenskega jezika, katerega bi med Slovenci bolje rabili, kakor pa nemškega. Vam na ljubo, da bi se vi in vaši bratje Nemci redili od naših žuljev, naj bi se naši otroci učili nemškega jezika. Izdajalski „Štajerc" piše: Delavec, ki nemški zna, v tovarni veliko več zasluži. Blažena Polzela 1 V tovarni ne bodo več delali z rokami, ampak z jezikom! Vsak zaslepljenec pač mora sprevideti namen izdajalskega „Štajerca" in naših nasprotnikov, ki jim je edino na tem ležeče, da dobijo lepo in rodovitno in na prirodnih zakladih bogato slovensko zemljo v svoje roke in da postanejo sedanji slovenski kmetje njihovi hlapci na oni zemlji, kjer so bili prej njihovi očetje in tudi oni gospodarijo. Da pa to dosežejo, morajo zabraniti vsak napredek v kmetijstvu. Nadalje ustanavljajo rudokope, tovarne in druga podjetja na naši slovenski zemlji, odtegujejo kmečkemu stanu potrebne delavske moči, napeljujejo naše ljudstvo v zapravljivost in pijančevanje, s čimur kmetski stan gmotno, telesno in duševno propada. S tem mislim, da sem podal pametnemu dovolj pojasnila. Slovenski stariši, ki vam je za blagor svojih otrok, sedaj veste, kaj vam je storiti. Zahtevajte, da se v naših ljudskih šolah podučuje več o kmetijstvu, proč pa z nemščino, s katero bi niti za las ne prišli naprej, pač pa bi nazadovali, kar naši na-protniki dobro vedo. Ne nemščine, pač pa splošne in kmetijske izobrazbe nam je potreba. c Radeče pri Zidanemmostu. Tukajšnjemu posestniku Ivanu Kukovec je bila med vožnjo v Celje ukradena denarnica z več sto kronami. Tatu so takoj dobili v neki celjski gostilni. c Zidanimost. V s oboto 19. t. m. zjutraj okoli pol 3. je padel v Savinjo nedaleč cd postaje velik kamen, ki se je odlomil na vrh skale. Pri tem je poškodoval tir, ker je tračnice precej upognil. Železniški čuvaj je pa slišal ropot, šel gledat ter opazil nevarnost, kar je hitro naznanil na postajo, tako da. prihodnji poštni vlak ni šel po tem tiru, sicer bi se bila pripetila velika nesreča. Vrl čuvaj si že zasluži zato kako nagrado. c Hrastnik. Huda nesreča se je pripetila v nedeljo 13. t. m. v tovarni kemičnih izdelkov. Vdrl se je strop in pri tem hudo poškodoval delavca : Jožefu Klanjšku je zlomilo hrbtenico, Iv. Šnbi je pa lahko poškodovalo. Pravijo, da je vzrok nesreče ploha, ki se je vlila v soboto in zaradi teže tram zlomila. Nam se pa zdi, da je kriva brezbrižnost, ker se ni pazilo na to, da je tam že slab. Brežiški okraj. b Slov. kat. polit, društvo za kozjanski Okraj priredi prihodnjo nedeljo dne 27. maja t. 1. veliko zborovanje pri Sv. Filipu v Veračah v gostilniških prostorih vrlega narodnjaka veleposestnika gosp. Jakoba Bovha. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Podpisani odbor društva uljudno vabi Vir-štajnčane, Veračane, Imljane, Bačanarje in ostale sosede, da pridejo na to velevažno zborovanje v prav obilnem številu. Odbor kat.polit, društva za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem. b Št. Vid na Planini. Kakor nekdaj Žič-karja, tako bodo letos volile soglasno tri občine: Loke, Globinjek in Št. Vid g. dr. Antona Korošca, pa ne vsled kake komande, temveč ker ljudje sami dobro poznajo vstrajno in žilavo ter nevstrašeno njegovo delavnost iz „Slov. Gospodarja" in „Našega Doma". V sramoto celi obširni fari pa si bo najbrž zopet planinski trg in planinska vas pridobila častno mesto v albumu Wratschkovem. Kakor proti Žič-karju bodo sedaj v svoji velikosti gotovo zoper Korošca, pa ne, kakor da bi vedeli za boljšega. Trobijo le v vsenemški in protestantovaki rog svojih generalov. Še krščanski pa si ob volitvi ne upajo izpod strehe iz strahu pred temi mogočneži. Kadar pa bodo Planinci rabili česa na Dunaju ali v Gradcu — bodo pa že našli pravega poslanca, kakor so našli tolikrat Žičkarja, ki jim je veledušno vsakokrat vstregel pa tudi marsikaj dosegel. Ne-hvaležnost pa je plačilo tega sveta. Montprajzarji: Heil Wratschko, vaš malik in odrešenik!! Mi pa, vaši sosedi in okoličani kličemo gromoviti: Živel Korošec! b Namesto k poroki, v grob. Iz Sevnice ob Savi se nam poroča: Ko se je dne 21. maja t. 1. I. Radi odpravil s svojimi svati na nevestin dom, ga je med potom po nesreči ustrelil tovariš, brat nevestin. Ženin mu ponudi revolver, da naj on strelja ž njim. Ker se je pa tovariš izgovarjal, da ne zna, hotel mu je ženin pokazati, a med tem se revolver sproži in nesrečni ženin je bil v par trenutkih mrtev Rajni je bil pridan in pošten fant, dasiravno je bival več let v Nemčiji. Bodi mu žemljica lahka! Iz drugih slovanskih dežel. f Velika nesreča v Litiji na Kranjskem. V postaji Litija je dne 18. t. m. okoli 11. ure po noči trčil tovarni vlak v drugega. Pri tem sta bila dva sprevodnika tako poškodovana, da sta umrla. Oba ponesrečena sta iz Maribora. Nadsprevodniku Filipu Walter je odtrgalo noge pri stegnih. Živel je še celih 25 minut pri popolni zavesti. Strojevodji Sikora je dal uro z verižico vred, naj jo izroči njegovi ženi in naj jo pozdravi, ker je ne bo več videl. To so bile zadnje besede nesrečnika. Istočasno je umrlo v mariborski bolnišnici eno njegovih otrok. Živih je še os?m. Sprevodniku L a ur en č iču je stisnilo prsa, tako da revež ni mogel niti besedice spregovoriti, čeravno je še živel Hčetrt ure. Laurenčič je služil južni železnici 8 let, Walter pa okoli 20 let. Zavirač zadnjega voza je izginil. f Dolina pri Trstu. Naročniki za časopis „Domači zdravnik" se javljajo prilično, ali jih še ni toliko, da bi se pokrili stroški za tisk, poštnino itd. Kdor ga misli naročiti, naj se oglasi čim prej, da vem v koliko primerkih dati tiskati drugo številko. „Domači zdravnik" bo izhajal odi. junija redovno mesečno v zvezkih 16 strani in velja za celo samo 2 kroni. Prvo številko pošiljam brezplačno na ogled. Časopis je podučljiv in zabaven. Prirodno in vodno zdravišče se zida na podnožju vasi. Osnovalnega društva predsednik je g. Josip Pangerc, nadžupan, ki je zavzet za vsako dobro naroda. Odprlo se bo v treh tednih, ali se more polivati in zdraviti tudi že poprej. Položaj doline in okolice je krasen; pogled na morje adrijansko, ki nekdaj bilo je slavjansko, je nepopisljiv. V kratkem bo tukaj druga Opatija na slovenskih tleh. Že sedaj se javljajo gosti iz raznih dežel, med temi tudi tri rodovine iz Berolina. Imamo morski in planinski zrak. Natančneja pojasnila pošilja najstarejši učenec pokojnega župnika Knajpa in ravnatelj I. Okič. •f Otročja neprevidnost. V Št. Rupertu pri Celovcu si je par dečkov hotelo privoščiti veselje streljanja z možnarjev, nabasali so prazno pivovo steklenico z vapnom in vodo in steklenico trdno zadelali. Hitro se je čul razpok in nekemu 11 letnemu fantu so priletili v obraz kapljice vrelega vapna ter koščki steklenice, tako da zgubi najbrž pogled. f Cesar v Pragi. Pri cesarju je bilo odposlanstvo mesta Prage pod vodstvom župana dr. Grosa in je povabilo cesarja, naj obišče Prago. Cesar je rekel, da meseca junija ne utegne priti, da pa pride gotovo na jesen in da ostane takrat dlje časa v Pragi. Drobtinice. d Nadvojvode kot ministranti. Prošli četrtek sta pri šmarnicah ministrirala sinova nadvojvode Leopolda Salvatorja, nadvojvoda Leopold in Anton. To je tako razburilo naše nemške liste, da v dolgih člankih javkajo in stokajo nad tem „nezaslišanim" dejanjem dveh članov cesarske rodovine. Mi bi pač svetovali raznim gospodom, da bi bilo boljše zanje, ako bi se ponudili za ministrante vsaj za nekaj časa, da bi se vsaj nančili dostojnega obnašanja, katerega so se že zdavnaj odvadili po raznih beznicah, iz katerih prihajajo s svojimi „kufrastimi" nosovi vse samo ne dostojni! d Koliko je ognjenikov na svetu. Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih jih je 20 vulkanoT, skupno 24. V Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 29, skupno 46. V Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skupno 11. V Ameriki na kopnem 86, na otokih 28. Skupno 114. V Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu na kopnem 109, na otokih 194, skupno torej 303 vulkani. V Evropi so nastopna vulkanska središča: Na Islandiji so vulkani: Hekla, Skapta-Jokui, Skapta-Sysel, Ejfiallo-Jokub, Krabla in Kattalgia, in več manjih gejzirov in blatnih vulkanov. Na otoku Siciliji je Etna in več podmorskih otokov. Med Eolskimi otoki je Stromboli. Na Napolitanskem je Vezuv. Nekoliko vulkanov je tudi v grškem otočju, blatnih vulkanov je tudi na Kavkazu. V Aziji je več ognjenikov, ki so daleč od morja, v središču zemlje, kakor Pešian na Kitajskem, ter Gibel, Kol-dongi in Demavent. V Afriki je razmerno malo vulkanov, največ jih ima pa Amerika in Oceanski otoki. Pozor! Pozor! V soboto dne 26. t. m. izide posebna izdaja „Slov. Gosp.", katero dobijo tudi vsi štajerski naročniki „Našega Doma". V nedeljo torej na pošto! Današnji številki smo pridjali kot prilogo lepake za kandidaturo dr. Korošca! Somišljeniki, prilepite jih za gotovo povsod na vsih javnih prostorih! Narodno gospodarstvo. Cepljenje na zeleno. V kratkem se bode spet začelo pridno po vinogradih divjo amerikansko trto cepiti na zeleno. Dovoljujem si torej podati o tem par navodil in nasvetov, kako se to delo z uspehom opravlja. 1. Začni cepiti takoj, ko je rožje vsaj .70 — 80 cm visoko, ne čakaj, da bi vzrastle mladike čez kol, kajti bolj zarano se cepi, tem gotovejše ti bode cepljenje rastlo in kar je gotova stvar : cepljenka ti bode sigurno se zacelila in dozorela. 2. Cepiče si ne pripravljal v preveliki množini, ampak si jih bolj sproti nareži. Nikdar jih ne devaj v vodo, temveč hrani jih le v namočeni cunji. Cepiči, ki so narezani do dva dni, niso več za rabo. 3. Če se le da, cepi bolj na trdi les. Večletna izkušnja je namreč pokazala, da bolj na trdo cepljeno trsje bolje raste in prej dozori. 4. Puslužuj se za vezavo trpežnih gumijevih trakov. Kaj pomaga, če dobiš slabo robo za par vinarjev ceneje, pa ni za nič in jo že vsaka rosa uniči. 5. Da ti vrane, srake, šoje in druge stvari ne uničijo cepljenk ter da ti deževje ne pokvari prerano cepljenega rožja, ovij cepljeno mesto s cigaretnim papirjem. To sredstvo kljubuje pticam in deževju. 6. Nož za cepljenje mora biti oster in čist. 7. Divje izrastke pridno iztrebi z nožem, a nikdar jih ne puli raz trsja, ker s tem napraviš trti občutno rano, ki pozneje učinkuje na pogin trte. Izrastek na podlagi je dobro skrajšati le samo do zadnjega očesa, da zamore tam rozga pognati drugo leto v zemlji korenine. 8. Cepljene trte povezuj pridno z rafijo, a ne s slamo. 9. Meseca julija obsiplji trs, ki ima po več rozg, s prhko in dobro prstjo, najbolje s kompostom ali peskom za ped visoko. Tako vsipane cepljene rozge dobe, posebno če imajo dovolj vlage, goste mlade korenine. S tem pridobimo eno leto, in tiste rozge, ki so nam odveč, lahko drugam presadimo. — To naj bodo kratka navodila za zeleno cepljenje, po katerih se jaz že več let z uspehom ravnam. Perutninarski tečaj v Otterbachu na Zgornjem Avstrijskem. Največ ljudi misli, da je perutninarstvo zgolj postranskega pomena za kmetijsko gospodarstvo. A številke govore drugače. Iz naše države se je izvozilo jajec in perutnine na leto za 124 milijonov kron, uvozilo pa za 56 mil. kron. Ker pa je v poslednjem času izvoz padel, uvoz pa se povzdignil za 17%) zato je poljedelsko ministrstvo jelo misliti na sredstva, s katerimi bi se dala reja perutnine tako povzdigniti, da bi bila neodvisna od inozemstva. V ta namen se je priredil perutninarski tečaj na uzornem posestvu gospoda G. Wieninger v Otterbachu pri Schiirdingu na Zgornjem Avstrijskem. Vršil se je dvakrat, namreč od 26.-29. marca in od 7 —10. maja 1.1. Udeleženci so bili poklicani iz vseh avstrijskih dežel in vsi narodi so bili zastopani. Iz Štajerskega je bilo osem udeležencev, med temi trije Slovenci in sicer: gg. Fraac Goričan, potovalni učitelj, Martin Zupane, asistent dež. potovalnega učitelja M. Jelovšeka, in T. Pušenjak, nadučitelj na Cvenu. Predno pa na- daljujem opis tega perutninskega tečaja, naj omenim nekaj o uzornem posestniku g. Wieningerju, ki je menda pri nas malo znan. Težko bi mu našel v naši širni Avstriji vrstnika, ki bi bil v gospodarskem oziru tako požrtvovalen, delaven in vstrajen. Svoje posestvo, ki pa ni baš zelo veliko (141 oralov) je posvetil gospodarskemu pouku ter si priskrbel mnogo-brojnih in izvrstnih učil, kakorsnih nima nobena javna kmetijska šola. Za kmetijska predavanja in muzej je postavil nalašč obširno poslopje. Vsako leto priredi 30 rednih predavanj ob nedeljah in praznikih iz vseh strok kmetijstva po zgledu danskih ljudskih visokih šol. Ta predavanja obiskuje na leto povprečno po 3000 oseb. Prirejajo pa se tudi posebni 1—2 tedenski tečaji za mlajše kmetovalce in kmečke hčere, da se se natančnejše pouče o raznih gospodarskih strokah. Prirejajo se: tečaji za pridelovanje krme, mlekarski tečaji za dekleta, tečaji za uporabo sadja, tečaji za kmetijsko knjigovodstvo, kmetijski tečaji za učitelje, perutninarski tečaji in tečaji za mlekarske nadzornike. Povprečno pride na leto po 6000—7000 obiskovalcev; pa ne morda samo iz bližnje okolice, temveč celo iz inozemstva in drugih delov sveta. Vsa omenjena predavanja in tečaje vodi g. Wieninger osebne. Za pomočnika pa si je dal na svoje stroške izobraziti asistenta, katerega je celo poslal v inozemstvo, da si pridobi potrebnih znanosti v perutninarstvu. Ta odličen mož je kaj zgovoren in uljuden z vsakim in odtod izvira njegov vebk upliv pri tamošnjih prebivalcih. Povedal nam je, da le svoji vztrajnosti in neizmerni potrpežljivosti ima zahvaliti, da je opaziti v okolici znaten napredek v kmetijstvu. Ko je imel pred 16 leti prvo predavanje, imel je 17 poslušalcev. To bi ravno za začetek ne bilo premalo, a kaj ko je bilo med njimi 16 njegovih lastnih uslužbencev, ki jih je k predavanju komandiral, da ne bi govoril pred praznimi stoli. Le en tujec je prišel slučajno poslušat. Marsikateri bi izgubil pogum, in bi pustil predavanja; ne tako g. Wieninger. Pri drngem predavanju še je moral komandirati svoje sluge, a tuja poslušalca sta bila že dva. Tako je šlo naprej polagoma, dokler si ni popolnoma osvojil are okoličanov. Prekrasen vzgled za nas! Tudi mi ne iz-gabimo poguma, ako prvi naskok zadene na odpor, temveč delujmo vztrajno in potrpežljivo naprej, in naš trnd ne bo ostal brezvspešen. Bog pa naj tudi nam nakloni kakega Wieningerja! O perutninarstvu in drugem v Otterbachu prihodnjič! Najnovejše novice. Osnujte povsod agitacijske odbore najbolje skupaj za celo župnijo. Agitatorji, zavedni mladeniči in možje, si razdelijo med seboj posamezne kraje in prevzamejo dolžnost spraviti vse vo-[ lilce na volišče za našega kandidata dr. Korošca. Pri vsakem volišču naj naši agitatorji pazijo, da nasprotni agitatorji ne bodo motili naših volilcev. Volitev se vrši od 9.—12. ure predpoldne in od 2.—5. ure pop., tako da se lahko vsakdo udeleži volitve ali predpoldne ali popoldne. Skrbimo vsi, da bo 29. maja zmagal naš kandidat dr. A. Korošec z velikansko večino v največje veselje slovenskega ljudstva! Sv. Anton v Slov. gor. Kdo se ne smeji! Šijanec se je tako spozabi), da si domisljuje: Mene imajo Antonjevčani tako radi, da bodo gotovo volili Rebeka, de le samo namignem. — Sam pa sem slišal nekega kmeta: „Ta Rebek že ne more bogve kaj biti, ker ga že Sijanec priporoča!" — Še nekdo drugi bi se rad „spilal" pri teh volitvah, pa pomnimo: svaka sila do vremena — tudi tej prevzetiji bo svoj čas konec! — Vodstvo veteranskega društva se je izreklo, da bo vse storilo za izvolitev g. dr. Korošca! Društvo bo v nedeljo t. j. 27. t. m. slovesno sprejelo novo zastavo pri Sv. Trojici in jo bo popoludne v slovesnem sprevodu prepeljalo k Sv. Antonu. Blagoslavljanje nove zastave se bo vršilo na Binkoštni ponedeljek. — V nedeljo t j. 27. t. m. se bo vršil po večernicah v prostorih g. Alta volilni shod. Sv. Jurij ob juž. žel. „Kat. bral. društvo" predstavlja na Binkoštni ponedeljek ob 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Alojzija Nendl štiri-dejansko ljudsko igro „Dan sprave". Nastopi tudi močan, novoizvežbani pevski zbor tega društva in sicer prvokrat. Prijatelje igre in petja prijazno vabi odbor. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrši v nedeljo dne 27. maja ob 3. uri popol. v prostorih Narodnega doma (Polič) shod županov in občinskih odbornikov lenarškega okraja. O razmerju med župani in okrajnim zastopom ter drugimi oblastvi in o delovanju v prenešenem delokrogu govori župan in dež. poslanec Roškar, o slovenskem uradovanju razpravlja dr. Goriš ek. Ob enem se vse pripravi za ustanovitev društva županov in občinskih odbornikov. Župani, občinski ¡odborniki pridite vsi! Društvena naznanila. „Prostovoljno gasilno društvo Moškanjci", priredi dne 4. junija, to je na Binkoštni ponedeljek, slovesno blagoslavljale svoje nove brizgalnice. Zategadelj naznanjam sosednemu občinstvu, da nas poseti s svojo prisotnostjo. Posebno bratovsko pa se obračamo na naša sosedna gasilna društva, da so navzoča pri naši slavnosti. Vsak Slovenec in Slovenka sta dobro došla. Natančen vzpored se naznani v prihodnji številki. Pomozi Bog ! Braslovče. Tukajšno pevsko društvo priredi v četrtek, dne 24. t. m. in v nedeljo dne 27. t. m. igro „Egiptovski Jožef". Svetopisemska igra v petih dejanjih, spisal I. Voljč. Vstopnina: stojišča 80 vin, sedeži 1,—5. vrste 1 K, ostali sedeži 60 vin. Začetek v četrtek ob 8 uri zvečer, v nedeljo ob 4. popoldne. Ta lepa in poučljiva igra vzbudila je veliko zanimanje. Pokažite tudi Braslovčani, zlasti okolilani, da se zanimate za napredek slovenske mladine. Odbor vas vabi in kliče na mnogobrojni obisk. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala. Slov. društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo dne 27. maja t li ob 4. uri popoldan v dvorani „Zum wilden Mann", Jakominigasse 8, veselico s peljem, gledališko predstavo „Eno uro doktor" in prosto zabavo. Listnica uredništva. ö a d r a m : Pustim ga v miru, ker že v prihodnjem času odide. Pozdrave! — Slovenjgradec, Sv. Lenart v Slov. gor, Gor. Radgona, Puščava, Velika Nedelja: Prihodnji četrtek! Hvala! — Sevnica, Sv. Tomaž pri Ormožu: Smo že poprej dobili od druge strani. Oglasite se zopet! — Majšberg: Bilo nemogoče, posebno ker smo morali redakcijo zaradi praznika že v torek skleniti. Oprostite, prihodnjič gotovo' — Spod. Polskava, Bogateč, Vojnik: Hvala, zaradi volitev šele prihodnjič! Zahvala. O priliki izleta ormoškega in ljutomerskega učiteljskega društva k Pihlariu v Žerovincih je podaril gosti -ničar g. Pihlar od čistega dobička, imajočega pri banketu, 10 K za učiteljski konvikt v Ljubljani. Hvala prisrčna! Pal Bog mnogo posnemovalcev. Loterijske številke. Dne 19. maja. Gradec .... 6, 29, 32, 44, 43. Dunaj .... 2, 87, 27, 33, 1. Tržne cene v Mariboru od 13. maja do 19. maja 1906 Živila odL dLo 100 kg K h K h 16 10 17 90 14 20 15 — 16 40 17 20 17 60 18 40 16 30 17 10 17 60 18 40 17 60 18 40 4 80 5 20 6 80 6 60 1 kg — 20 — 28 — 48 — 52 — 92 — 96 — — — 7 sir...... — 86 — 38 surovo maslo 2 20 2 80 2 30 2 60 ipeb, svež .... 1 44 1 48 zelje, kislo .... — 80 — 34 rapa, kisla .... — 22 — 24 1 lit. — — — 20 smetana, sladka . . — 44 — 56 „ kisla . . . — 64 — 72 100 glav — — — — 1 kom. j«jce ...... — 6 Pozor 1 Citajl Bolnemu zdravje! 440 62-43 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraike kapljica in ala-zel, to sta danes dve naj-priljubljeneijši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vsa strani sveta. Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternica in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — mg Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiid, lekarnar v Pakraeu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 atekleniiio (1 ducat) 5 K, 24 atekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 86 atekleniiie (8 ducati) 12 K 40 t, 48 «tekleničie (4 ducati) 16 K, 60 atekleniiio (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašjju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katarn in odstanjnje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi nqstarqših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni ateklanioi 3 E 40 v; 4 originalne iteklenice 5 K 80 v: 6 originalnih ate-klenic 8 K 20 v. H Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da sa naročuje na- I ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakraeu 100, Slavonija. I 8 >H e £ ! s j m Enonadetpop. najemninska hiša, davka prosta, dva stavbišča, gostilniška obrt, na lepem prostoru, v Mariboru se po ceni proda, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje iz prijaznosti Oswald, Biirgerstr. 2. 355 2 Močen pekovski učenec se sprejme. }E. Weinberger, Mellinger-strasse 28, Maribor. 1 Eno najlepftih posestev blizu Celja, železnice, šole in cerkve ob okrajni cesti, arondirano, dve hiši, ena s petimi sobami, štiri gospodarska poslopja, se proda radi rodbinskih razmer. Zemljišče je zelo rodovitno, mnogo travnikov s sladko krmo in dobre njive, dovolj gozda, vse v ravnini. Redi se lahko 12 20 glav živine. Tam se proda tudi 600 cantov lepe, sladke krma, tudi na malo. Cena nizka plačilni pogoji ugodni Natančneje podatke daja Martin Grom, gostilničar, Sv. Primož, pošta Sv. Jurij ob juž. ž. 301 1 Službo organista in cerkovnika želi spremeniti natančen in zvest cerkóvnik, oženjen in ima sina organista, ki je zmožen voditi cecilijansko petje, možki in mešani zbor, želi nastopiti na kakšni večji tari, kjer bi bilo prav primerno stanovanje in pošteni ponižni pevci oziroma pevke. Naslov pri upravništvu. 359 2 Novozldana hita s petimi sobami tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše lep vrt in svinjski hlevi, se proda v Studencih pri Mariboru, ZgornjeradvanjBka cesta 34. 385 2 Učenec iz boljše hiše in z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v manu-fakturni trgovini M. E. Šepec, Maribor Grajski trg št. 2. 854 2 Sprejme se 15 leten deček ali deklica v službo. Kje, pove upravn. 361 3, Hišico, snažno, nežno, nesamotno, zračno, popolnoma suho, vs%j eno sobo v I. nadstr., neinficirano po jetiki itd., ležečo oddaljeno od podnožja hriba, z zdravo, obilno (po možnosti tudi tekočo) vodo, arondirano z nekolikimi orali močnega, najboljšega sveta, kupi se proti gotovini, v lepem, zdravem, bolj hladnem kraju blizu kakega trga (mesta) ob železnici Ceno, mere, podrobnosti je naznaniti pod „Mir" na upravništvo lista. 849 1 Jabolčno vino fjabolčnico ali tuklo) prav dobro, sladko in naravno prodaja po 14 vinarjev Fran Mihelič v Dobravi, pošta Zavrč. 365 3 H lia z lepim vrtom se proda v Studencih, Bacbgasse 5 pri Mariboru. 363 3 Lepo posestvo pol ure od Maribora, enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje, vinograd z amerik. trtami, sadonosnik, travniki in njive, vse skupaj 13 oralov, proda Marija Dreksler, Mühlgase 24. Maribor. 364 8 z opeko krito, hlevom in kozolcem, s kakimi 11 orali zemlje, ležeče ob okr. cesti med Zidanim mostom in Sevnico, se proda. Hiša je pripravna za trgovino in krčmo. Več pove lastnik Gašpar Šantaj na Bregu pošta Loka pri Zid. mostu. 346 2 E no nadstropna hi 6a nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 287 2 Tamburice na prodaj. Na prodaj so dobro ohranjeni tamburaški inštrumenti in sicer: bisernica, kon-trašica, brat I, bugarija I. io II Pogoje radovoljno jo ve občinski urad Sele, p. Borovlje, Koroško. Godala se ' prodajo pod ceno. 386 I Lep vinogradi zraven velik sado-nosnik, njive, travniki in lep gozd, viničarija, majarija, klet, hiša, stiskalnica, se po ceni preda. Kdo, pove upravništvo. 331 1 Mladenič, ki se je £e 2'/« leta učil v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom in je vsled bolezni moral izstopiti, išče primernega prostora, da bi sedaj, ko je ozdravel, svoj uk nadaljeval. Podbe se naj pošljejo pod naslovom : „Ljutomer 200. Poste restante." 345 1 Vino. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima na prodaj Jurij Mulec 6 polov-njakov dobrega belega vina. 358 1 Sodarskega učenca, močnega, takoj sprejme Ivan Klemenak, sodar v Mozirju. 8 M 3 Trgovski učenec iz dobre hiše, se takoj sprejme pri tvrdki Franc Korošec v Gornji Radgoni. 840 1 Štampiljo iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Maribora, gosposka ulica št. 15. 757 45 -84 Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Flossergasse št. 6. 309 1—5 CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 15 Kemična pralnica urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaianje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Podobice male in večje, zobčaste in gladke —- dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Ohhajilne podobice so v 84 railičnih vzorcih na prodaj. Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev Jožef Pfeifer-ja v Hočah pri Mariboru na Štajerskem. 2ST" ajno vejša rezalnica za klajo. K. M. O. Širokost 315 mm (12 palcev), reže v osmih dolgostih od 6—60 mm. Vsaka teh najnovejših rezalnic ima nogovnico, s katero se pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži. = Cena 116 kron. = Jamči se eno leto. Pumpa ali sesalka za gnojšnico Ta sesalka je najpriprav-nejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, dd se pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana Gena 36 kron. Izdelujejo se tudi rezalnlee S. R. M. 315 mm 12 (palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih od 6 do 100mwi ali V4 do 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj. Jamči se eno leto. Cevi za zdaljšanje sesalke eden meter Brana za travnike za iz trganj ehmela Širokost za enega konja 1250 mm 58 kron. — Širokost za dva konja 1750 mm 84 kron. Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše ostre zobe. Edikt. Vsled sklepa z dne 15. maja 1906 S. 2/6 se bode prodajala dne 7. junija 1906 dopoldne ob 10 v sobi št. 5 konkurzna masa Jožefa Vrečka, trgovca v Makolah, kateri pristoja zahteva 1669 K 68 v. Izklicna cena je 1669 K 68 v, vendar se bodo zahteve tudi pod nominalno ceno oddajale. Za istinitost in iztirjatev se ne jamči. V zapisnik knjižnih upnikov se lahko vpogleda v uradni sobi št. 7 ali v uradu konkurznega oskrbnika dr. Urbana Lemeža, odvetnika v Slovenski Bistrici, v navadnih uradnih urah. C. kr. okrajna sodnija Slov. Bistrica, oddelek I. dne 15. maja 1906. 360 2 Reiser. Jožef Prstec v Mariboru, Tržaška cesta 7 priporoča k spomladi peronospora brizgalnice (patent Halbiirth) najboljše gumijeve trike za zeleno cepljenje, gospodarske stroje, Roman in Portland cement, apno, železne šine in traverze. 862 3 Iščem poštenega ter dobro iz-učenega kovaškega pomočnika. Dela se raznovrstno poljsko in drvarsko orodje, vozovi in plugi na težki vodi, delo skoz celo in več let, plača solidna in gotova. Anton Tišler, kovaški mojster, trg Vitanje, okraj Konjice, na Štajerskem. 353 < Vabilo na redni občni %l»or okrajne posojinice v Ormožu ki se vrši v četrtek, dne 31. maja t. I , ob 9. uri predpoldne -v posojilnični pisarni.- Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Razni predlogi. Opomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo za sklepčnost potrebno število zadružnikov, vrši se ob 2. uri popoldne v zmislu § 32 pravil drug občni zbor, ki je pri vsakem številu sklepčen. Ormoi, dne 19. maja 1906. Načelstvo. • s Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kap> 1J Ice (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- nost, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tud;slabe tvorit ve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje a ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od do'go-letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hau^tstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4— K. 3 ducste (36 steklenic) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 353 3—20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. Anton Sumrek podobar in pozlatar v Celju e=: 225 JO—9 Graška cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev v raznih slogih ter vsakovrstnih svetniških podob kakor sploh vse v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke! Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tnkaj tudi = vsakovrstne druge svetinje. = Pozor1 Kdor boče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini : klobuk po nizki ceni dobili, naj ga kupi priznanemu klobučarju —-■'- - -— - Francu Jankovic 192 v Vitanju. s Tam se najdejo klobuki vsake vrste in domačega • dela. ^zzi^zz Lepa vila enonadstropna, z velikim vrtom in hlevi blizu kolodvora, se po ceni za 6000 gld. proda. Naslov v upravnistvu. 317 3 naznanilo. Na deželni sadjarski in vinarski soli v Mariboru se bo vršil od 18 do 23. junija letni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo, kakor tudi tečaj za viničarje. V prvem se bo podučevalo teoretično in praktično vinarstvo in sadjarstvo, v drugem pa se bodo udeleženci praktično pod-učevali. Število obiskovalcev je določeno pri vinarsk e n in sadjarskem tečaju (vštevši od staj. dež. šolskega sveta dopc slane učitelje) na 40, pri viničarskem tečaju na 20. Šolnine ni nobene. Prosilci za sprejem v vinčarski tečaj morejo dobiti podporo, kolikor je za to sredstev na razpolago. Dotični morajo to v prošnji za sprejem raz'očno cmeniti in sledeče na proŠDji od občine potrditi: 1. da so sami ubožni posestniki, 2. da so sinovi takih posestnikov in da delajo doma, 3 da so viničarji ubožnih posestnikov. V prošnji se mora navesti tudi starost. Dotični, ki ne prosijo podpore, naj to v prošnji izrecno omenijo. Teoretični poduk za vinarski in sadjarski tečaj prične 18. junija ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja se naj zberejo 18. junija ob 8. zjutraj. Prošnje za udeležbo sprejema podpisano ravnateljstvo do 10 junija. Ravnateljstvo sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Razglas« 331 1 V trgu Konjice se bodejo razen dosedanjih sejmov štiri novi živinjski sejmi vršili in sicer: dne 5. januarja, dne I. marca, dne 31. avgusta, dne 4. novembra. Prvi se bede vršil dne 31. avgusta 1906. Ako na te dni nedelja ali kak praznik pade, se bo žvmski sejem drugi dan vršil. Občina trg Konjice. ML Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava-tX rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-XX streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. H -XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor, u 24-10 Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! gg^ ' ■ ^ i ■ MMMM • : •' ■ ■ ■ - " • MM Iadajatelj iasaioinik .Katol. tisk. društvo." Odiororni nrtdnik: Ftrio Lukmr. Tiik tiskana «v. Cirila.