,Primorski Listss izhaja vsaki i., 10. in SO, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 11., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. "VVeclništvo in vpi-avništvo nui je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana « pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. U- § glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. * ST) je imenovan škofom na Krku. Srenu čestitamo novoimenovanemu škofu, “ bode skoraj gotovo v kratkem ,dejanje ! Od tega kluba pa si mnoo-oteir obe&.jT, to d()b-0« m Slovence, dobo nu ju složnega delooa-«./a“ za prospeh narodov ! iv«v ! ki se svojega stališča nikedar in nikoli nismo no- ~t*k>Tenlji.. . Kdo je oživil in nas opomnil tistega idejala naših mož kakor so bili Bleiweis itd. Kdo je znova in odločno dvignil zastavo avtonomne „Slovenije“, kdo ? — Bili so to slov. k>šč, socijaUsti, kateri so v svoj kršč. socijalni načrt privzeli tudi točko o avstrijski Sloveniji. Tako se je tudi tukaj pokazalo, da imajo kršc. stranke memo svojega odločno verskega mišljenja tudi ohranjene čiste in cele narodne idejah ! Če pa se je kršč. socijalna stranka zavzemala za tak idejni, je pač tudi naravno, da si želi „Slovenijo“, če vže ni možno v resnici, saj v političnem delovanju združeno. Tako „Slovenijo“, pisala je »Edinost1* naj predstavlja novi „klnb“ ? Kršč. sloven. socijalna stranka, sestra stranke kat. shoda, se je prva ogrevala in navdušila za ta jugoslovanski klub.... Če se bo le ta oživotvoril bo tikala zato prva in glavna zasluga kršč. socij. slov. stranki.. .. Mi se ž njo strinjamo in smo prepričani, da bodo naši kat. narodni poslanci, kakor so sicer navdušeni za jugoslovanski klub, vender tudi in vsikdar povdarjali cela čista verska načela svojih strank! Da, mi smo prepričani, da le ta nova toli zaželjena jugoslovanska koalicija ne bo lik zloglasni Koaliciji mej kršč. strankami in židovskimi liberalci, ne, nač la verska ne bodo izčrtana iz političnega načrta kršč. kat. zastopnikov kršč. kat. slov. ljudstva ! Sloga in zveza bo — v narodno gospodarskih zadevah! Načelna razlika bo trajala še nadalje mej posameznimi strankami, če se ne združijo na versko narodni podlagi, kar mi srčno želimo, kar Bog dal 1 Načelna razlika se bo i nadalje javljala v časnikih raznih barv; 'e tista načelna razlika se bo i zanaprej in še posebič pii prihodnjih volitvah najjasneje kazaltf in izpričala! Mi se bomo dižali starega gesla: vse za vero, vse za narod, vse za Avstrijo ! Ne samo : vse za vero, niti samo : vse za narodi obojno bomo povdarjali, v tem smislu ljudstvo i za naprej vzgajali, dokler je ne vzgo- jimo, da bode poslala pristne svoje zastopnike v zbor, da bode jugoslovanski klub ves tudi načelno krščanski klub ! Jugoslovauski krščan. - socijalni klub. Klub se vsem in pristnim kršč.-socijalnim političnim načrtom, to je in bode naprej naše geslo ! Politični pregled. Nomnje dežele. Jugoslovanski klub. Slovenski in hrvaški poslanci so imeli posvetovanje glede vstanovitve jugoslovanskega kluba, v svrho odločnega postopanja..v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih. Vršila se bodo pogajanja med raznimi političnimi strankami. V centralno komisijo za pregled zemljiško-davčncga katastra so bili izvoljeni : za Goriško g. Alfred grof Coronini članom, Sig. grof Attems namestnikom; za Trst pl. Burgstaller članom, Ivan Nabergoj namestnikom, za Istro dr. J. Suran advokat v Montoni, članom, dr. M. Laginja namestnikom, za Kranjsko baron Berg, članom, notar L Kersnik namestnikom. Državni zbor. V proračunskem odseku govoril je posl. dr. Gregorčič o naših šolskih zadevah, sosebno o slovenski šoli v Gorici. Isti poslanec se je krepko potegoval za predelsko železnico, toda so zmagali kranjski poslanci z bohinjsko železnico. Na to je dr. Gregorčič zahteval krajevno železnico od Sv. Lucije do Kobarida. Državni zbor je VTurmbrandov predlog o po-deželenju zavarovanja vrnil odseku t. j. ga je pokopal. Vsprejet je bil zakon o povišanju uradniških plač. Vnanje države. Mir med Italijo in Abesinijo je sreča za Italijo, ker potrebuje miru, da vsaj nekoliko vredi svoje razmere. Kazne vlade so povodom miru čestitale italijanski, naj-brže — k blamaži. Srbski kralj Aleksander je bil na Dunaju "ost našega cesarja. Odpotoval je potem v llim, kjer ga je sv. Oče sprejel in z katerim se je 7* ure pogovarjal. Obiskal je tudi TJmberta. Na Francoskem so v državnem zboru nekateri brezbožneži zahtevali, da se podržavijo vse samostanske šole. Teda odklonili so ta predlog, ker bi potem vlada morala celih 68 milijonov več potrošiti. Značilno! Turške blagajne so prazne. Še vojakov ne morejo več plačevati. Sultan je prosil razne židovske bogataše posojila. Toda ne diši jim. V Vzhodni Indiji razsaja grozna lakota. Dopisi. Z Dunaja, 27. novembra. — Dne 25. t. m. se je sešlo na Dunaji kakih 200 odposlancev duhovščine, in sicer rimsko-kato-liškili in grško-katoliških, da se posvetujejo o peticiji, katero izroče visoki vladi irt državni zbornici radi postave o stalni kon-grui, katero je visoka vlada sama predložila. Bile so zastopane skoraj vse škofije tostranske države; najbolj številno pa je bila zastopana goriška nadškofija. Iz Goriškega namreč so bili navzoči: državna poslanca mons. prošt Jordan in dr. Gregorčič, potem dr. Sedej, vodja Auguštineja, in odposlanca čč. gg. Grča in Golob. Od drugih krajev je došlo največ Cehov in Rusinov. Ta shod ima ravno v tem posebno važnost, da so se ga vdeležili v mnogem številu tudi duhovni grško-zedinjenega o-breda. Ti so prav živo opisovali svoje družinsko gmotno stanje. Zborovalci so se z malimi prememba-mi po temeljitem in vsestranskem pretresanji svojega stanja zjedinili za peticijo šent-hipolitske duhovščine. Navzoč je bil tudi znani dr. Fuchs, kateri je podal zboroval* cem znamenita pojasnila. Zborovanje je trajalo od 2. do 8. ure. Razgovor* so se iljansko vdeležili go-riški zastopniki z dobrim vspehom. Konečno so zborovalci izvolili odbor dvanajstih udov, v kateri je bil izvoljen tud: zastopnik goriške duhovščine č. gosp. župnik Grča. Ta odsek je dobil nalogo, da peticijo konečno vredi, govori z načelniki posameznih klubov držav, zbora in peticijo osebno izroči ministrom. Odsek je dne 26. novembra imel sejo o l 9. do 1. ure. Popoldne je v zbornici državnih poslancev priporočil peticijo o kongrui načelnikom klubov. Vsi so bili jako prijazni z deputacijo in obljubili svojo pomoč. Tu bodi pripomnjeno, da se je pri shodu govorilo v raznih slovanskih jezikih in tudi v slovenskem. Pri razgovoru z načelniki pa seje govorilo večinoma v češčini in ruščini in deloma tudi v slovenščini. Iz-vanredno naklonjenost so deputaciji kazali kneza Scirvvarzeiiberg in Leichtenstein pa dr. Lueger. Ministrom se je deputacija poklonila v nedeljo in jim peticijo izročila. O tem pa prihodnjič. Iz Istre. V spomladi ali po zimi tekočega leta je počel izhajati na Reki z vred- LISTEK Starček in oče našega presY. cesarja (§rančišk igarol. Bilo je na Štajerskem v okolici sloveče božje poti Marija- Celj. Frančišk Karl je tje kaj rad zahajal in se cele dnevs in tedne mudil po krasni deželi. Preoblečen in od malokaterega poznan ustavljal se je zdaj v tej zdaj v oni vasi, potrkal na vrata vbozega in bogatega, pogovarjal se z enim in drugim. Necega dne naleti na nekega starčeka. Bilo je precej oddaljeno od Marija-Celj. Nadvojvoda Frančišk Karol ustavi starčeka in ga prosi, naj bi mu pokazal pot proti Mariji-Celj. Starček ni nič vedel, kedo je ta lepo oblečeni gospod, vendar rado-voljno pot pokaže in se tudi ponudi, da hoče ž njim do Marije-Celj. Po poti se marsikaj pogovarjata in nadvojvoda je kaj vesel, ker ga staiček ni poznal. Kar ga vpraša Frančišk: „Oče, ste vže videli kedaj Dunaj ?u „Glej ga no ! sem ga videl, ja‘‘, odgovori starček nekako resno. „No, očka, kako pa, vam je Dunaj dopadel ?" „Moj Bog ! to si lahko misliš! Tako zeleno ni tam ko tukaj, ne, vender Dunaj mi je prav dopadel in vse je na me gledalo, sam ne vem zakaj, ko sem pu mestu hodil“. rTo sr tali k o tudi jaz mislim44, odgovori smehljaje nadvojvoda. — ,,1’a je veliko to mesto ?“ »Veči ko Marija-Celj vže!" ništvom na Matuljah pri Reki listič : »Prava naša Sloga". A ta listič je dobil kmalu naduho in jetiko od prevelikega napora in kričanja, obrekovanja in opravljanja in zaradi tega je šel preko poletja se zdravit in sedaj meni da je zdrav in čvrst in zopet je počel z dnem 14. nov. svoje tedensko delovanje. V kakem smislu da če list delovati, kaže nam njegov ogovor na cenjene čita-telje, namreč da če se boriti zoper naše dosedajne narodne poslance, osobito zoper Spinčiča in Laginjo, trdeč, da oni niso zavzeti za blagor isterskega naroda, da so namreč oni krivi da se je upeljala v Istri šolska taksa t. j. da mora vsak oče plačat na leto 3 for. od otroka, koji obiskuje šolo. A niti Spinčič niti Laginja niti nobeden, ne slovenski in ne hrvatski isterki poslanec ni bil navzoč — bili so namreč prisiljeni popustiti Poreč ono vreme kadar se je v deželnem zboru dne 30 januarja 1896 na jednoglasno glasovanje deželnozborske večine obstoječe iz samih talijanskih poslancev ta predlog sprejel in odobril a dne 7. augusta 1896 bil je tudi potrjen. In sedaj je velika vika med siromašnim narodom in to niso malenkostne stvari, ker ako imajo kateri stariši 3 šolo obiskajoče otroke — in koliko je takih — treba je plačati na leto 9 for. Italijanski listi zavračajo vso krivdo na s^vensko-hrvatske isterske poslance ; tem talijanskjm listom pomaga i: BPrava naša Sloga“, ko piše, ako bi bili naši narodni poslanci za blagor naroda zavzeti, bi bili navzoči pri vsaki deželno-zborski seji — da kako ,Prava naša Sloga11 je vže pozabila, kako se je godilo našim narodnim poslancem meseca januarja t. leta. „Prava naša Sloga11 govori nadalje, da ji je vera sveta stvar, a kakor se vidi ne preveč, ker se vže v tisti številki, v kateri trdi, da ji je vera sveta stvar norčuje s duhovniki in redovniki. Tednik „L’Istria" pozdravlja novi hrvatski tednik z veseljem, ker dobi v njem pomagača, kateri če v hrvatskem jeziku ono isto seme sejati kakor ga seje ona — a nadejamo se, da če kaj kmalu „Prava naša Sloga11 zopet oboleti ter da se ji zopet povratiti naduha i jetika. Na Trsatu (pošta: Sušak, Hrvatska) izdaja veleč. g. Josip Ivančič, frančiškan, dvoje hrv. listov. 1) „Dušobrižnik“ izhaja vsaki mesec, prinaša lepo okrožene cerkvene govore, stane na leto 4 for. 2) , Ru- „To vam verujem11, odvrne nadvojvoda. „Jaz ne lažem in se nisem jdagal celo moje življenje." „Pa — ste videli cesarsko hišo, kjer cesar stanuje in princi ?“ „Se ve da sem jo videl. Ta je vsa zlata z brilantnimi okni11. „ Mogoče! ?J „Je tako, pravi starček, in dvorišče je z rudečim žametom pogernjeno, da se tlak ne pokvari.11 „Ja, kaj takega bi tudi jaz rad videl, no, to mora pa lepo biti11, pravi nadvojvoda in se glasno smeje. „Ti verujem, da bi kaj tacega tudi ti rad videl. Ti moraš sam enkrat na Dunaj, ni drugače, če želiš kaj videti11. „In cesarsko stražo na dvoru, ste zapazili ?" radovedno nadvojvoda dalje vpraša; razgovor s starčekom mu je posebno ugajal. „To so velikani, ti vojaki na straži ! Jezus, Marija pomagajte! najmanjši meri osem čevljev". „Kaj vi poveste!!" „Resnično, kakor smo tukaj !" „Pa godbo na dvorišču ste slišaii?" vpraša še nadvojvoda. „Sem jo slišal ja; na naše opasilo ne godejo nič lepše.* „Lahko so Dunajčanje ponosni na to," pravi Frančišk. . „Pa, ua zvoniku sv. Stefana,, ste bili, očka ?'“ „Ta je lepa, to se razume.11 „Koliko časa ste pa rabili do vrba ?" ]|še dva dni ne." žičnjak", mesečni list za III. red, s zanimivo vsebino, stane samo 50 kr. Oba lista nastopata II. tečaj. Ker jima je svrhd tako hvalevredna, ker se preiztržek obrne v popravek in olepšavo sloveče božjopotne cerkve Marijine, ker more uneti Slovenec na lepi hrvaščini obrusiti in olikati hasin-ščino, toraj bodi s tem na lista opozorjeno, ker so gospodje — kakor se je zatrjevalo — ki bi se radi naročili, ko bi znali za mikavna delca. Komur bi se ustavljal tu ali tam ume v kake besede, najde ključ v „Rječniku hrv. slov. Musičevem, ki stane 50 kr. in ga pošilja „Dionička tiskara" v Zagrebu. Ako se nabere primerno čislo naročnikov iz slov. dežel, dobile bodo posamne besede — v svojem času — akcente, to je: diakritična znamenja na glaševanju, pa bo mogoče, da bo Slovenec bolje govoril hrvaščino, ko mnogi rojen Htvat. Kdor utrpi, naj se predbroji. Na Št. Viški gori je bila „zahval-uica“ navadno burna in krvava. Letos je kazalo, da ne bode pretepa, ker se je obhajala doma zalivalnica tudi v sosednih duhov-nijah na Pečinah in Ponikvah in ne samo pri fari kakor je bila navada. Znano je, čim več ljudi se shaja, tim veči je tudi šum, zlasti ako se snidejo ljudje, ki niso zmožni izpiti kozarec vina v miru. Zatorej zahvali se laje vsakdo doma. Tako je bolje za vse. Pozno v noč do 10. ure je bilo vse tiho in mirno. Kar prirogovilijo — saj so navajeni — sosedni Prapejski od pijače vže omamljeni v Gorsko vas. V jedni krčmi jim odrečejo vina, kar je hvalevredno in edino modro, da se izognemo nevarnemu šumu, ako nočem omeniti policijske ure, ki je vže bila pri kraju. V drugi krčmi, kjer je bilo dosedaj vse tiho, pa milostno spreimejo „lačne in žejne popotnike11. Pa ta svet ne pozna hvaležnosti — Prapejski tudi ne: krčmarjevi svetilnici kmalu zmanjka ,.cilinder", liter je preč — glave pa krvave. Zalivalnica se je tedaj končala burno in krvavo — saj starih navad se ne sme opustiti, Da, (In, trcbalo bi onkiat takim ponočnim ^popotnikom11 vrata zapreti. Sramota za nas, da ni mogoče slovesnosti skleniti brez pogubnih izgredov. Ljudstvo, ki se pretepa, je še na nizki stopinji olike in izobrazbe. Divjakom v Afriki pristoja taka surovost; nikdar pa krščanskemu ljudstvu pri nas. Zatorej proč s tako surovostjo, ako hočemo veljati za poštene ljudi. Vsak po „Samo ?" „Ja, moraš vedeti, da jaz sem dobrih nog! Kaj to meni! gospod, jaz sem Štajerc". „Ste bili v praterju, cesarskem vrtu ? Je lep, ne ?■* „Nisem mogel noter, odvrne starček, je bil zaprt." r Za prt je bil ?“ ho! ho ! „ Za prt. Velike železne vrata ima spre dej. “ „A to je pa škoda, da niste vrta videli, ker pravijo, da je silno lep." „Očka ! ne zamerite ! jaz vas bom nekaj še vprašal. Vi ste lovec ne ?" „Kaj pa nisem ? zdaj ne bom več dosti, ker sem star, ma sem lovil veliko moje dni", na to starček malo ponosno. „Ste veliko kozličkov ustrelili?" „Vse, katerih ni več videti, vse sem skoraj sam jaz postrelil.“ Gresta dalje. Se kake pol ure in bosta v Mariji Celj- Veselo in še dobro koraka starček, a Se bolj veselo ž njim oče našega cesarja. Vsako toliko časa mu uide smeli. Kar zopet nadvojvoda spregovori in reče : „Ma, slišite oče! ko ste bili na Dunaji, ste videli cesarja ?" »Se ve da sem ga videl. Prej nisem hotel z Dunaja, ker mi Štajerci živimo in umr jemo za našega cesarja." „To je lepo," pohvali starčeka nadvojvoda. „K,je pa ste videli cesarja?" HNa sprehod je bil šel " „Kakšen pa je bil ?■* „No, v dolgi rudeči suknji, v desni roki nosil je „scepter“. „Tako je šel na sprehod ? !" svoji moči prizadevaj si zatreti v ljudstvu take surove običaje. Nikdar jih pa podpirati! Ena poglavitnih dolžnosti županstva je: policija zastran lepega ponašanja (§§. 27, 55. obč. reda). Ravno taki nezdravi odno-šaji v občini ovirajo najbolj deloyanje dušnega pastirja. Tudi v tem oziru je sveta dolžnost županstva, da skrbi za mir ter kar je surovega, grdega — zabranjuje. Do-kledar se pa županstvo ne zaveda ter vrši te svete dolžnosti, bode ves trud dušnega pastirja zastonj. Zatorej Bog nam daj treznih in za vse dobro vnetih občinskih mož, ki bodo res skrbeli za dušni in telesni blagor občine — in naše ljudstvo se bode otreslo surovosti ter duh krščanski bode v nas oživel. Kakšen dobiček pač ima krčmar od ponočnih norcev ? — Škodo, sramoto. Kakšen dobiček razsajajoči mladenič? K večemu ta, da nosi par tednov znamenje, kakor hudobni Kajn ter mu sleherni, ki ga sreča, lahko reče: fui krščanski mla-deneč! ! Tam na sosednih Pečinah so baje naročili poleg »Delavca** tudi nekaj najno-vejših »Brivcev" — oh, preljubi Prapejski, potrudite se večkrat tja v gos'je; prosite jih, priporočajte se jim, da tudi vas milostno „obrijejo“, da ne boste več tako rogati, voglati in kosmati, kakor ste. Skupno ple-šete, skupno se pretepate, skupno se tudi obrijte! Živijo Prapejski napredek — sto let smo še nazaj! Iz Šempetra. Zadnja naša veselica ozir. domača zabava dne '22. novembra se je izvrstno sponesla. Gostov sicer ni bilo, kakor po navadi, saj pa tudi vabili nismo, zaradi pretesnih društvenih prostorov. „Dvorana" Černičeva nam slučajno ni bila na razpolago in tako smo storili, kakor smo mogli. Pevci so peli „štiri“ nove pesmi in sicer z občutkom in razumom za kar so jim zahvaljujemo in še posebej njih pe-vovoditelju bi. g. Lavrenčiču. Vošnjakova igra „Svoji k svojim“ je prav na moč vgajala; no, saj smo jo pa tudi bili vročili v spretne in vešče roke. J. Blažiče in njega sestre Mumjo, ktera sta izvrstni* predstavljala župana in županjo. Tudi ostali igralci so vsi prav naravno predočevali svoje vloge. Mi se trdno nadejamo, da nam bo v bod. predpustu vender-le možno vkus našim okoličanskim razmeram primerne igre nuditi i širšemu občinstvu. A Hribarjev »Jezik" je mojstersko prenašal „Zvezin“ odbornik Franc Černič. „Ma ravno tako.“ „Še nekaj, očka! Vaš oče je bil gotovo tupi lovec, ne ?“ „ Kaj pa je bil, če ne lovec ?;i zavrne glasno starček. „Ja, očka, se vdobe očetje tudi ki niso lovci, veste.“ „No, ker ti mene to uprašaš, kaj pa je bil potem takem tvoj oče?11 reče starček. „Oesaru, odgovori nadvojvoda. „Beži! beži! in ne govori tako glasno ker, če bi te žendarm slišal, te hitro aretira in zapre. Tudi moj bratje bil nedavno aretiran. Pa ti ali imaš kakšnega brata?11 „Imam“, pravi nadvojvoda. „Kaj pa je on?“ „Cesar“, zopet odgovori nadvojvoda. ,,Beži ! kaj govoriš!-1 odvrne starček. »Pa, imaš morda otroke ?“ »Hvala Bogu! imam je! Prvi je Franci**. „I\aj je on?“ „Cesar“, pravi nadvojvoda. Starček se glasno zasmeje, »Drugi moj sin je Maksimiljan*1, pravi dalje nadvojvoda. „In ta kaj pa je ?“ „Cesnr.“ Starček se zopet glasno zasmeje. ,,Totem imam dve unukinji.*1 „Kaj pa ste te dve ?“ radovedno star ček navojvodo vpraša. „ Cesarici.*1 Starček joče od samega smeha. Ta gospod nori, si je mislil. Ko se oddahne pravi: „Kaj si pa ti potemtakem ?“ Burno so mu ploskali. Pesem je kakor kaka »pridga1* v šaljivo-pripovedni obliki. Nahaja v prvem in zdaj gotovo najboljem slov. leposlovnem listu „Dom in Svet”, v 7 letniku, C štev.! Vspored vse >,domače11 zabave je bil na sploh vreden najmanj 500 poslušalcev, tako se je izrazil neki boljši gost. To nas je močno veselilo in bodi vsem Šempetercem v opomin, da se prihodnjič „vsiu odzovejo vabilu, „vsiu pridejo-! Iz Renč 25. novembra. — Kedor bi prišel nenadoma v našo lepo in prijazno vas, katere ni videl vže štiri ali pet mesecev, bi strmeč obstal in se vprašal, ali je res V Renčah ali ne. Kajti še pred nedavnim časom je štrlel sredi vasi proti nebu nizek, črn in vmazan cerkveni zvonik pod seboj imajoč sicer od znotraj lepo in lično, a od zunaj njemu enako hišo božjo. Zdaj pa je drugače. Zvonik je zvišan, ometan in pobeljen. Krije ga krasen, skoraj bi rekel eleganten klobuk Prvotni obris za to pokrivalo je naredil veleč. g. dr. Ivan Graus, profesor cerkvene stavbene umetnosti v Gradcu, izpeljal pa domači zidarski mojster g. Jos. Rusjan. Celo stavbo so vodili in izvršili sami domačini. Čast jim ! Kakor se pa sedaj ponosno vzdiguje olepšani in prenovljeni zvonik, tako mu tudi spodaj stoječa župnijska cerkev kot vredna družica dela vso čast v novi lepi obleki. Vsa čast in hvala za to gre v prvi vrsti preč. g. župniku, kateri se je veliko trudil in prizadeval, da seje to prepotrebno delo začelo. V drugi vrsti pa zaslužijo^ iskreno priznanje tudi blagor, g. župan R. Žnidarčič in stavbeni odborniki, kateri so se z veliko vnemo tega podjetja poprijeli in srečno izvršili. Dal Bog, da bi tudi v prihodnje vedno delovali v edinosti in slogi v prid cerkvi in občini! Z Bovškega. (Dalje in konec). Kolikokrat je vže »Soča1- s svojimi pristaši zatrjevala, da sc vrši vao javno in politično življenje na Goriškem po krščansko-socijal-nem programu. Zlasti Dr. Sclileicherja (prav za prav Dr. Scheicherja) je pogostoma poslušala in navajala. Zdaj pa išče »boljšo prihodnost11 slov. naroda ne več v tem programu, ampak v združenju Jugoslovanov. Zopetna metamorfoza ali prelevitev ! Kon- „Jaz sem imel biti cesar*1,- odgovori nadvojvoda. Starček, čeravno vže v letali, poskoči od smeha. Glejta no ga, si misli. Tudi nadvojvoda se srčno smeje in drži za trebuh. Med tem prideta v Marijo-Celj. Ko sta v mestecu, se vse odkriva, vpije in glasno pozdravlja mladega gospoda. Starček ostrmi, Čudno se mu zdi, kaj to pomeni. Ne vem kam bi ubežal. „Hvala vam očka, za spremljevanje! reče mu nadvojvoda. Ko pridete zopet ke-daj na Dunaj in najdete prater zaprt, le poprašajte po nadvojvodi Frančišku Karolu. Vam vže ukažem odpreti.1'- Prestrašen pade starček nadvojvodi k nogam in ga prosi za odpuščenje. Nadvojvoda pa niti reče: „le ustanite, le ustanite !a in mu v roko potisne lep dar. Na to i e 1 j e ga z seboj v romarsko cerkev in reče: „zdaj pa Je hitro k spovedi, ker ste me tako nalagali.** >K * * Opomba k veseli tej in resnični pri-godbi. Nadvojvoda Frančišk Karl, sni dobrega cesarja Frančiška, je bil oče našega presv. cesarja Frančiška Jožefa in pokojnega cesarja Maksimilijana Meksikanskega, brat cesarja Ferdinanda in tast cesarice Elizabete in cesarice Karlote Meksikanske. Po smrti Fedinanda bi imel Frančišk Kaol biti cesar, odpovedal se je pa cesarstvu ter isto izročil svojemu sinu Frančišku Jožefu slavnemu našemu vladarju, kojega Bog o-hrani še mnogo, mnogo let! Živeli cesar Franc Jožef I.! servativce je vže davni obsodila, zdaj pa je vzela pod nož kršč. socijaliste, (seveda nemške, ker na Slovenskem nimamo še take stranke), od katerih, kakor zatrjuje, „Ue, smemo pričakovati nikake pomoči11. Očita jim, da niso pravični, rekoč: „V svojem, programu imajo sicer pravico in resnico, ali zaradi razmer morajo včasih popustiti: in z volkovi tuliti . . . Pri nemških kršč. socija-; listih kakor tudi pri laških je včasih nevede-in nehote narodnost (nemška, oz. laška)-jia’ prvem mestu, in potem še le vera in so-cijaliio vprašanje, ker drugače bi pomagali socijalnemu vprašanju in veii en korak naprej. ako bi slovanski narodnosti ne nasprotovali." Kadi tega tedaj ne marajo več »Sočani11 za prejšnje izgledne »prijatelje ljudstva11. Sicer jim vgaj a njih taktika: »biti popustljiv, mil in pohleven navzdol a odločen navzgor11, in njih zatrjevanje,, da ne vpošte-vajo škofovske avktoritete v politiki. Teli dveh točk se hočejo držati tudi zanaprej, cakor kaže. Proglasiti hočftj o kot geslo edino narodnost, pod katerim se hočejo trdno združiti in za narod delati, zakaj čestokrat se je pokazalo, da je narodnost bila močnejša od vere11. Na to vsklikne »Sočin" „ziiani pisec": »Bog daj, da bi stranke-, na Slovenskem začele uvidevati moč narodnosti ter začele na to delati, da bi bili vsi zastopniki enega jezika združeni v državnem zboru1*. Tedaj zlati vek nas čaka, pa le pod inu'odno zastavo. „Stara Slomšekova, Einspielerjeva in Bleivveisova zastava z napisom: »Vse za vero, dom in za cesarja*.* bo morala med staro šaro.*1 Daleč znani učenjak prof. P.-A. AVeiss v Freiburgu na Švicarskem zapisal je v IV. zvezku lanske : Theologisck-prakt. Quartal-schrift pod naslovom: »Personliche Glossen iiber die gegenwartige Lage le-te: preroške besede: »Indes, es wird die Zeit konnnen, und sie wird bald kommen, da die schwere Aufgabe an sie (christlich - sociale) ■ lieran-tritt, zum Besten der Sache, die sie vertre-ten, eine ganz ernstliche Scheidung vorzu-nehmen.11 S temi besedami' napovedal je učeni pisatelj, da se bodo. morali odločiti Krščanski &ut.ijaHsti v kiatlvem ali nauiesuo ali na levo stran. Ogromna njih vdeležba pri solnograškem shodu in njihovi-glasi med in po njem so nam porok, da se hočejo resno okleniti katoliških resnic (s kratka: katekizma), kjer se edino zadobi dušno blagostanje in najtrdnejša podlaga gmotnega blagra. Prav delavni in gibčni so bili v Solnem gradu znamenitejši izmed dunajskih krščanskih socijalistov, kakor P. Abel, Dr. Muller, Schiindler in drugi. Slednji je povabil v III. slavnostnemu govoru: »Nazaj k cerkvi v vprašanju11! Odsotni so pa kaj prijazno pozdravljali zbor, kakor n. pr. Gess-mann, Lueger itd. Glasilo dunajskih krščanskih socijalistov: »Katholisches Vereinšblatt** zapisalo je v svoji 18. številki pohvalne besede o tem shodu ter je dostavilo iskreno željo, da bi se vse dopolnilo, kar in kakor se je na njem sklepalo. Pa tudi učeni socijo-log Mons. Dr. Scheicher in ne' Schleicher, kakor gaje »Soča" vže kolikokrat imenovala, pisal je v Correspondenz-Blattu veliko spoštljivejše, celo pohvalno, kakor ni storil o priliki 3. kat. shoda v Linču pred štirimi leti. v lr Četrti avstr, kat, shod dovršil se je prav slovesno in sicer s sv. papeževim blagoslovom, kakor se je-bil začel z odu-ševnimi. besedami sv. očeta ; .papeža. Nekateri vdeleženci (500 mož) zbrali so se v procecijo, katero je vodil P. Abel! k romarski cerkvi Marije Device Plain. , Tam je navduševal znani govornik moške.- poslušavce ter jih vtrjeval v dobrih sklepih, ker le tako postanemo možje — korenjaki brez ob« zirov in brez strahu. Dejal je, da so sovražniki zato tako močni, ker smo bili katoličani prešibki in obzirni Potem ko se je vsak mogočni kraljici nebes in zemlje toplo priporočil. moral je skrbeti za odhod iz prijaznega mesta in dežele solnograške. Če primerjamo 1. slov. kat. shod s tem solnograškim bodisi glede jia red, govore, resolucije itd. smemo biti ponosni, ker skoraj v nobeni točki nismo za njim zaostali. Ni pa dovolj, da se kaj sklene, marveč pogla-vitnejše je, da se i to stori in izvrši. Iz Vcrtojbe. Prosim Vas, g. urednik, da sprejmete teh par vrstic. — Kdor bo prišel čez nekaj časa v Vrtojbo, čudil se bo, kako tudi pri nas vse nekam napreduje. Kakor da bi se bil sestavil kak olepševalni „odsek“, tako se lepšajo cerkvi, hiše, ulice, cesta itd. Vže pred meseci smo poročali, da so v d. V. razširili cesto pred Maražem, tako da je sedaj tam prav lep in prostoren ,,trg.“ Tam so tudi najlepše hiše, zlasti Maraževa in prav »mestna1* Koglotova z lepim vrtom. Danes imam poročati nekaj podobnega tildi iz g. V. Cerkev so zvunaj pobarvali ž oljnato barvo. Griček, ki je bil doslej pri stolpu in »zagradit" so znižali, da je zdaj, kakor cestna ravan. Cesto samo so s tem razširili na eni strani, na drugi pa so sezidali prav okusno kamenito ograjo, ktera loči 6d ceste hišo, v kteri prebiva g. nadučitelj J. Zorn. Hiša je zdaj tudi na zunaj jako lepa. Zraven nje se ravno kar dozidava iiovo prav lično enonadstropno poslopje. Vertojbenci imajo dober okus. Če bo šlo tako naprej, dobi Vertojba — predmestno lice! — Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. — V Ljubljani so Otvorili novo poštno poslopje. — V Lok; pri Mengšu se je zadušil triletni otrok. — Društvo za krščansko umetnost je imelo svoj 1 občni zbor. — Vročinska bolezen pojavila se je v Begunjah pri Radoljici. — Novi lovski zakon za Kranjsko ni dobil najvišjega potidila. — Pri frančiškanih v Ljubljani obhajajo sv. misijon. — V Idriji so blagoslovili novi vodovod. — V Domžalah so blagoslovili dva nova altarja, katera sta naročila in plačala dva gospodarja. — Zmrznil je Andrej Triler od Škofjeloke. Nasrkal se ga je ter na potu obležal in zmrznil — Na ljubljanskem kolodvoru se je zgrudil fosestnik Ribnikar iz Tržiča ter umrl. — ri Mošah našli so v Savi med skalovjem vže precej gnjilo truplo. — V Ribčali, okraj Kamnik, so tatje nekemu posestniku ukradli vola. — Novomeški gimuazijci so priredili slavnostno akademijo v korist podpornega društva. — .Vv Komendi pri Kamniku so dobili novo p'ošto. — Delavcu J. Mlakar iz Leš je mlatilnica odtrgala vse prste jedne roke. — Na Štajerskem. Cena hmelju v Si-vinjski dolini vedno pada. Ubogi kmet! — Ob štajersko-koroški meji so dne 21. nov čutili precej močen potres. — Za spodnještajerski jubilejni zaklad so dosedaj nabrali nekaj čez 2000 gld. — V Mozirji je deček sprožil nabasano pušku ter nevarno ranil mater in sestrico. — V Nazaretu v Savinjski dolini imajo novo pošto, ki je bila zelo potrebna. — Na Vidmu so iz Save potegnili žensko truplo. — V- Loki so otvorili novo šolo. — V St. Jurju ob j. ž. je umrl nagle smrti tamošnji župnik č. g. V. Plaskan. — Na Koroškem. — Županu Neunerju v Celovcu je pogorel del njegove tovarne za usnje. — Voz drvi se je zvrnil na 78 letnega Sojerja. Bil je takoj mrtev- — 17 občin ziljske doline je podelilo g. Šusterju, c. kr. okrajnemu glavarju v Beljaku, častno občanstvo. — V St. Lenartu je nastal v premogovih jamah ogenj. Mnogo rudarjev je zgubilo delo. — Predsednik celovškega deželnega sodišča Mylius gre v pokoj, na njegovo mesto pride baje dvorni svetnik dr. Fr. Perko. — V Celovcu sta nanagloma umrla brivec Križan in delavec Likel. M ^ ? 1 € S, Dr. Andrej Lisjak, ki je bil nevarno obolel, da smo se bali za njegovo dragoceno življenje, je srečno prestal nevarnost in je vže toliko okreval, da bo mogel od danes naprej ordinirati doma. Vrlega rodoljuba priporočamo p. n. občinstvu. Svoji k svojim ! Naše iskrene častilke tudi preblugorodni gospej soprogi! Blagi dobrotnik daroval je v zalivalo 30 gld. v dobrodelne namene! Namestnik Rinaldini došel je v pon-deljek v Gorico. Obiskal je glavaija grofa Fr. Coronini. Čestitka. Mons. dr. Mahnič je imel v piedvečer sv. Andreja v malem semenišču govor in slovesen blagoslov. Vodja č. g. Kastelic je čestital v imenu gojencev novemu škofu, ki je toliko let z mladeniškim ognjem deloval v vzgojo mladine, (gojenci so na to priredili mal koncert v proslavo novemu škofu. Č. g. Ivan Kren, voditelj društva duhovnikov-čestilcev, dosedaj duhovni pomočnik v Gradežu, je premeščen v Gorico za veroučitelja na šolah čč. mm. Uršulink. Poroka. V Kobaridu se je poročil g. Ivan Krajnik, voditelj c. kr. pripravnic za učiteljišče, z gospodično Anico Golja. Vrlemu učitelju čestitamo ! Ogenj v malem semenišču. V noči med M. in 22 m. m. se je vžgala učilnica (muzej) v malem semenišču, bižkone zato, ker je nekdo vrgel neprevidno gorečo žve-pleuko v pljuvalnik, napolnjen z žaganjem. Ker so bila okno in vrata dobro zaprta, so tleli po času pilili, knjige, obleka itd. in ogenj si ni m.igel dati duška s plamenom skoz streho. Sreča, da je zapazil jeden gojencev ogenj in prebudil g. vodjo in dijake. Ogenj so po truda polnem delu vdušili in omejili hišni z dijaki vred predno so došli gasilci in tako preprečili škodo in nesrečo. Škodo je kacih 10< 0 gld. Učilnica je bila k sreči zavarovana. Nekaterim gojencem je zgorelo vse imetje. Siromaki stariši in dijaki Pozor, pozor na ogenj! Zopet ogenj. V tovarni za žveplenke je provzročil ogenj baje 12.000. gld. škode. Zato zopet: pozor na ogenj! Ker ogenj dobro služi, a tudi hudo gospoduje, ako zadobi neomejeno oblast. »Via Carlo Favetti." Včeraj je minulo četrto leto, odkar je umrl Karol Fa-vetti, znan »neodrešenec" v Gorici, ki je vedno škilil preko meje v blaženo deželo „pomeranč“. Vsled svoje »lojalnosti11 se je moral pokoriti nekaj časa v Italiji. Goriški »neodiešeni" Italijani ga vedno kujejo v zvezde, mu pojejo slavo kot .narodnjaku" in mu žele biti hvaležni s tem. da name-rujejo prekrstiti ulico: »Vetturini" prevož-čekov), v: „Via Carlo Favetti." Evo »lojalnost" goriških čestilcev Favettijevega izdajalskega mišlenja. Ni »iredente' v Gorici, v Primorju? — Seveda panslavistov je nebroj.I ? Na goriškem pokopališču prekopavajo I., vže rabljeni oddelek in sedaj onde pokopujejo odrasle. Slovesno obljubo sti naredili dve uršulinki v pričo prevzviš. nadpastirja dne 22. m. m. Bog ju potrdi in podpiraj ! Semenj sv. Andreja se je pričel s s prelepim, a zelo mrzlim dnevom včeraj. Trajal bo 14. dni. Lesa pripeljali so na trg od 350-400. vozov. Kupčija ni bila posebno živahna. Manjka denarja. (Več prihodnjič) Za tretjerednike. Sv. Oče papež je raztegnil vse duhovne dobrote ki jih vživata I. in II. red sv. Frančiška tudi na III. red. Ogenj se je vnel pretekli teden v dveh mizarskih delavnicah v Solkanu. K sreči so ogenj takoj zadušili. V Pevmi bodo zidali menda vže na spomlad novo kuracijšče. V to syrho zapustila je pokojDa služabnica r. g. kurata 1000 gld. Svetila jima večna luči V Kozani pričnejo baje graditi novo vikarijšče vže meseca svečana. Biljana. Našli so v čgtertek, dne 20. novembra, pod Šnežečami na krajni poti v jai ku mrtvo neko staro ženico iz Ve-derjana. Revica se je hotela izogniti blatu, ter padla je v jarek in našla je ondi smrt. Nagle in neprevidene smti reši uas o Gospod I V Kanalu imajo vže nad teden dni zaprto šolo radi bolezni med otroci. »Tolminsko učiteljsko društvo." — Kakor smo vže nekoliko poročali v 32. št. našega lista — je sklenilo zbrati učiteljske težnje in zahteve v spomenico in jo pred- ložiti šolskim in drugim oblastnijam ter gg. poslancem s prošnjo, naj bi se nanjo ozirali, oziroma jo podpirali pri vladi. V ujej zahtevajo, naj se vstanovi deželni šolski zalog ; naj se da primerna pokojnina učiteljem, ud o ve m in otrokom pokojnih učiteljev, naj se imenujejo okrajni šolski nadzorniki izmed ljudskih učiteljev v okraju; naj so jim dajo dvomesečne šolske počitnice; naj se jim prizna volilna pravica; naj se imenuje jeden zastopnik v deželni šolski zastop izmed ljudskih učiteljev. V Soči je šel iskat štirinajstletni pastir I. F. 27. nov. t. 1. nekaj koz visoko v razklano goro, kamor so se bile vzdignile radi sobica. Ker so ga zvečer pogrešali s kozami vred, šlo je drugi dan pet mož za nj im. Se-le popoldne so ga vdobili vsega razbitega v Rokavcu, to je v čez tristo sežujev globokem prepadu. Letos je ta vže tretji nesrečnež v tistem gorovju. Pazite na žveplenke! Uue dni zažgalo je otroče treh let ne Vojščici štalo. Zgorela je popolnoma in ž njo vse, kar je bilo v stali. Ce ni bilo hitro ljudi, je bilo ob več kmetov, ker razsajala je burja. Gasili so neustrašeno in tako ogenj vsaj tam ustavili. Prav je, da banka, pri kateri je bil mož zavarovan, tudi gasilce kaj odplača, ker delali so z nevarnostjo življenja posebno tudi njej v korist. Starši! pazite na otroke 1 Otroci se vsega vmislijo. Vam pojdejo v štalo repo in krompir peči, kakor seje to zgodilo nedavno v Ločniku. Skrivajte žveplenke ! Najbolje je, da imate v hiši one žveplenke, ki se užgejo le na škatli, drugače nikjer. Previdnosti ni nikoli zadosti! Klenkati pa zvoniti, ko je ogenj vže na strehi, je prepozno. Družba sv. Cirila in Metoda je naročila posebne vrste svinčnikovt kateri se imenujejo »svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda". Zastrupila se je v Tržiču neka Italija B. Zravniki so jo še rešili. Namestništvo je tržaškemu magistratu odvzelo nadzorstvo nad društvi in shodi v tržaški okolici. Sedaj bodo mogli Slovenci vsaj zborovati. Shod polit, društva »Edinost" na Opčinah sč je sijajno vršil. Nad 500 vdele-žencev je zanimanjem poslušalo govornike Mandiča, Nabergoja i. dr., ter soglasno ,-sprejelo resolucijo glede osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Zastopnik vlade je bil dr. Makovec. V Trstu se je nastanil nov zdravnik g. dr. August Gregorič Tatvine. V Trebičah v tržaški okolici so udrli neznani tatje v stanovanje duhovnikovo ter mu oduefdi kožuh, vreden loo gld. — V Trstu je ukradel ob belem dnevu nepoznan tat 500 gld. iz pisalne mize skladišča v ulici S. Francesco št 3. Okradena pošta. Neznani zlikovci so iz poštnega urada v Torreju blizu Poreča odnesli železno blagajuico, v kateri se je hranila precejšnja svota. O zlikovcih doslej ni sledu Nezgoda na železnici. V Divači sta trčila dva tovorna vlaka. Stroja sta bila znatno poškodovana. Ljudij se ni nihče ponesrečil Važno za Reifeisenove posojilnice. Najvišje sodišče je vsem posojilnicam priznalo pravico, sprejemati tudi od neudov hranilne vloge. V tekočem stoletju je število katolikov med krivoverci za šestkrat naraslo. To je tolažilno. Začetek t. stoletja bilo jih je nekaj čez 8 milijonov, zdaj pa jih je čez 48. To dokazuje, kako potrebno je bilo povabilo sedanjega sv. očeta papeža k edinosti krščanskih ljudstev in sicer v resnični Kristusovi cerkvi — katoliški. Prihodnje leto mrkne solnce dvakrat, česar pa mi v Evropi ne zapazimo. In sicer prvič 1. dan februarja; drugič pa 29. julija, Slov. planinsko društvo prireja poučno — zabavne večere. Raznoterosti. Za »Alojzijevišče" so darovali: Preč. gg. Jos. Kosovel, župnik v Št. Andrežu 5 gld., Anton Lazar, župnik v Nem. Rutu, 9 gld., preč. g. Andrej Leban, vodja 15 gld., dr. Andrej Lisjak, v zalivalo Bogu za po-vrneno zdravje 10 gld. Bog blagodari !v Spošt. g. Fr. Gruntar, župan v Šmarjah je nabral o priliki instalacije preč. g. župnika Fr. Kranjca 16 gld. 92 kr. Vedrijan za „Alojzijevišče“ je poslal 40 Kron. Darovali so : Preč. g. vikar Ant. Batagelj 28-20, gg. Marinič Peter, Marinič Anton, Marinič Gizela po 2 K.; gg. Marinič Celestina, Gasparin Miha, Simčič Jos., Marinič Jos. po 1 K.; gg. Zorzut Ant., Zorzut Jož. po CO v., Samec Jož. 40 v., Jančič Ana 20 v. Vipolže za „Alojzijevišče“. Č. g. Jakob Pirih, goreči prijatelj slov. zavoda, je nabral v svoji duhovniji 28 gld. 32 kr. Ubožnih darove bo Bog stokrot poplačal ! Kobarid nam je zopet poslal 5 gld. za „Alojzijevišče“. Prijaznemu trgu t iskren pozdrav ! Sovodnje za „AIozijeviščeu. Preč. g. A. Jug nam je poslal 6 gld. 50 kr., ke-tere je nabral mej svojim ljudstvom. Čast. gospod pa je nabral veliko blaga, ki je prav prišlo. To priča, kako zaupanje ima naše dobro ljudstvo do svojih vnetih pastirjev. Živeli ! Veseli svatje so nam zopet poslali dve svoti za Alojzijevišče. Iz Rifenberga smo vdobili 4 gld. nabrane na ženitnini g. Jož. Turko, iz Branice 7 gld. nabrane na Ženitnini g. Karla Blažka iz Lokovca. No-voporočinim voščimo srečo I Ali je opravičen antisemitizem?! V ilustracijo tiste drugačne gospodarske „moraIe“, lastne Židom, o kateri je govoril te dni dr. Lueger, da opraviči antisemitsko gibanje, more služiti nastopna vest ki jo je priobčil „Poljski Dziennik": Znano je, kako pogubjiv je vpliv judovskih oderuhov na slojeve človeške družbe. Kako grozovito in nečloveško izsesavajo te pijavke svoje žrtve, naj pojasni slučaj, ki se je dogodil pred dnevi: Neki častnik je potreboval pred tremi meseci nujno 200 gld, prišel je torej k lvovskemu bogatinu semitskega pokoljenja prosit, naj mu jih posodi. Ta mu je privel drugega juda, in drugi tretjega, ki se je dal preprositi po dolgem obotavljanju, da mu svoto posodi pod pogojem, da kupi pri njem naslonjačev (divanov) za 800. gld., ki pa v resnici niso vredni ne 100 gld. Častnik, kateremu je voda v grlo tekla — nepo-plačani dolgovi imajo za vojaškega dostojanstvenika hude nasledke — je podpisal menjico, glasečo se na 1000 gl. za 3 mesečni obrok. Jud, ki ima 700 gld. čistega dobička, je zavarovau zoper postavo, saj je posodil 200 gld. „brez obresti11, in so naslonjači častniku tako „ugajali". Ko je potekel obrok in ni mogel izplačati, zažugal je jud materi, da ovadi častnika njegovemu višjemu. Mati je hitela v smrtnem strahu k mlademu odvetniku. Taje poklical juda v pisarno, kjer je slepar precej poskušal, da bi pridobil odvetnika na svojo stran in mu ponujal 100 gld nagrade. — Odvetnik mu je žugal, da ga d& zapreti, potem pa se je začelo pogajanje in slednjič je bil goljuf zadovoljen s «00 gld. Pridobil je torej 300 gld. „brez najmanjšega truda«. ln list završuje: S takim početjem, ki se vrši v Lvovu na leto ne jedenkrat, ampak tisočkrat, pridobivajo hijene dužbe neizmernega premoženja. Razmerje narodnostij. Nemški učenjak prof. Schoeling je obelodanil novo statistiko o prebivalstvu zemlje. Ta statistika se_ obzira tudi na narodnosti, oziroma posamične države. Jzračunil je, da na vsakih 1000 Evropejcev pride 262 Rusov, 139 Nemcev, 116 Avstrijcev, 107 Francozov, 106 . Angležev, 74 Italijanov, 48 Španjoev. 37 • • “Belgijcev, in«* 111/ različnih; drugih državljanov. Nazori so različni. Znan operni pevec je nedavno tega slišal v neki novo zgrajeni hiši petje. Pevčev tenor je bil tako krasen, da je pevec takoj pohitel v dotično hišo. Našel je pevca, ko je slikal sobo. Operni pevec je pevajočemu slikarju svetoval, naj popusti slikanje sob in naj se izšola kot pevec, češ, da lahko postane znamenit umetnik. “ Umetnik sem zdaj tudi,,, odgovoril je sobni slikar. “Ali operni umetnik niste„, dejal je operni pevec, a slikar ga je krepko zavrnil rekši: “Gospod, jaz sem pošteu človek, V gledališči pojete zvečer še po deseti uri, a jaz mislim, da naj pošten človek po dnevi dela, po noči naj pa spi,,. In slikal je dalje sobe in hodnike! Koliko časopisov se v je.dnem letu natisne po vsem svetu? Grozno število, 12 tisoč milijonov ; na en kup naložene pole bi znašale visokost 80 tisoč metrov, raztegnjene pole pa bi pokrile 30 tisoč kvadratnih kilometrov. Dotični, ki se je s temi računi pečal je še vsakovrstne stvari preračunih kakor težo papija, čas tiskanje itd, Hišo z dvesto nadstropji zidajo v Novem Jorku. Visoka bo 900 metrov, tedaj trikrat tako visoka kot znani Eiffel-nov stolp v Parizu ali skoraj tako visoka kot naj višji vrh kanalskih gora. V hiši bo 200.000 sob, na vrhu hiše bo gostilna z vrtom. Od jednega nadstropja do druzega bo vozila elekti’ična železnica, ki bo imela poštni in brzovlak. Poštni vlak, ki bo ostal v vsakem nadstropju, bo vozil na vrh deset minut, brzovlak bo ostajal v vsakem desetem nadstropju ter vozil le dve in pol minuti. Kaj imamo prav za prav nemškega ? -prašuje se neki berolinski časopis in pride k sledečemu adgovoru: Najlepša nemška drama je francoska, najlepša nemška opera je laška, najboljši nemški sir je holandsk, najlepše nemške toplice so ruske, najboljše nemške žveplenke so švedske, najboljši nemški tobak je turšk, najlepši nemški stroji so ameriški, najboljši nemške salame so poljske, najboljše nemško vino je španjsko, najlepše nemške podobe so francoske, najboljši nemški likerji so angležki, najboljša nemška kuhinja je češka, najboljše nemške slaščice so belgijske, linjboljši nemški prašiči so o-gerski in najboljši nemški rodoljubi so židovski. Ubogi Nemci! Slovenci imamo vsaj kranjske klobase in kiselo zelje. Jedina napaka. “Kako vam diše klobase ?„ vpraša krčmar gosta. — Gost: „Vže, vže, samo jedno napako imajo.“ — Krčmar : „No, katero ?“ — Gost,: “Tega, kar bi moralo biti v klobasah, ni notri, to pa, kar je v klobasah, bi ne smelo notri biti. „ Premeten tat. Na glavni pošti v Parizu se je te dni zgodila originalna tatvina Ko je poštni voz, kateri vozi poštne pošiljatve s pošte na kolodvor, zapustil dvorišče poštnega poslopja, pritekel je za njim v uniformo poštnega sluge oblečen, in napolnjeno poštno vrečo noseč, človek, ter rekel kon-dukterju, da se je jedna vreča pomotoma dela v voz. Kondukter je voz koj odprl in dotični za njim došli človek je vzel iz njega jedno vrečo ter del vanj drugo, katero je bil s seboj prinesel. Pozneje se je izkazalo, da se je bil navihani tat oblekel za poštnega slugo. Vzel je iz voza vrečo, v kateri je bilo 24000 frankov in jo nadomestil z vrečo v kateri so bili razni ničvredni papirji. Policija pač zasleduje tatu, a doslej še zaman. Koliko korakov naredi natakar v jednem dnevu? Nek natakar ali točaj v zelo obiskani gostilni je po dogovoru štel nekega dne svoje korake in je naštel celi dan 51348 korakov. To je približno 30 hilo-metrov ali pet ur hoda. Samo jedna volja. Mož je imel zelo svojeglavo ženo, katere mu ni bilo mogoče krotiti. Zato je poprosil župnika sveta, kaj mu je storiti. Župnik pokliče moža in ženo k sebi ter jima v dolgem govoru pojasnjuje, kako potrebno je, da se mož in žena lepo mej seboj umevata, da naj imata oba samo jedno voljo. — ,Gospod, odgovarja žena, to je vže pri nama. Oba imava namreč jedno samo voljo : Mož hoče gospodar biti v hiši, jaz pa tudi in-odtod ves — prepir ! “ Župnik : “ Miha, žganje je tvoj največji sovražnik. “ — Miha: “ Ali ne pravi sv.^smo, da moramo stoje sovražnike ljubi- ti?" — Župnik : „ To je res ;\tega pa ne pravi, da jih moramo požirati. u Sodnik proti zatožencu: „ Vi ste obsojeni na štirinajst, dni zapora ; imate kaj proti temu ? „ — Zatoženec: „ Nekaj malega. Jaz imam doma ženo in pet otrok; ali bi se ne dalo tako napraviti, da bi šel po nje in bi vsi skupaj prestali kazen v dveh dneh ?“ Zdravnik ženi: „ Namažite otroku noge z dobrim žganjem, to mu bo noge vtrdilo. “ — Žena: Ali je res, gospod zdravnik]? Moje- mu možu zmirom n9ge od žganja — oslabijo! “ Drag dar. Ženin : Vaša hči mi je darovala svoje srce. — Oče: Koliko bo pa ta dar veljal mene ? Kedo je iznašel očala ? Že v starih časih, v 5. stoletju pred Kristusom so bile znane izbočene steklene leče, fizika jih imenuje zbiralke, s katerimi se dajo solnčni žarki združiti v majhen kolobarček, ki pa je tako močan, da vžiga gorljive stvari. To še celo otroci vedo, zato dostikrat zmanjka stari materi očal, njihovi unuki delajo fizikalne poskuse ž njimi in se solnčnimi žarki. Ta posebnost leč zbiralk tedaj je bila že v starih časih znana: nikjer pa ni dobiti kakega poročila, da bi bili pred 12. stoletjem steklene leče rabili tudi kot povečevalna stekla: v 12. stoletju je opazil to lastnost pravilno brušenih leč Arabec Alhazen Ben Alhazen. Za njim si je učeni frančiškan P. Roger Bacon ("rojen 1214., umrl 1294.) profesor v Oksfordu, pridobil za optiko (vednost o svetlobi) obilnih zaslug, ker je preiskoval in razložil pravila, po katerih bi bilo mogoče steklene leče porabiti za očala v pomoč kratko- ali slabovidnim ljudem. Kmalu po njegovi smrti so res začeli izdelovati očala: rabili so jih stari ljudje za potrebo, dandanes seveda jih rabijo tudi mnogi mladi, dostikrat ne za potrebo, ampak iz same nečimernosti, ker je baje „nobel“, očala nositi. Nekedanja očala seveda niso bila delana v tej obliki kakor dandanes: kedor jih je rabil, držal je lečo zbiralko v roki nad knjigo in počasi šel s6 steklom od besede do besede: raba tedaj ni bila kaj pripravna. Leče zbiralke v današnji obliki očal na nos je izumil Lah Salvino d’ Armato ; pokopan je v Floreneiji, na grobu ima ta-le napis: „ Tu kaj leži Salyino d’Armato degli Armati, iznajditelj očal. Bog mu grehe odpusti. V letu 1317. Ko bi bil ta mož naprej vedel, koliko mladih ljudi dandanes le za „lepoto" nosi očala, in si za vselej pokvarja vid, najbrž ne bi bil objavil svoje iznajdbe, bi se bil greha bal, ki ga mladina dela z ne-čimernostjo. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. MarušiJ. Tiska Hilari.janska tiskarna. Prihodnja številka „Primorskega Lista** izide dne 10. decembra. Orgije za malo cerkev so na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove vpravništvo lista. Oglas! ^Pomladanski odmevi1* in „Gorske cvetlice11 pesmi za sopran, alt. tenor in bas, zložil Janez Laharnar. Dobe se pri skladatelju na Št Viškigori (p. Slap ob Idriji) in Gašperju Likarju, knigoteržcu v Gorici, prve za 70 kr., druge za 50 kr. komad. Prvi fotografični zavod v Gorici poleg škofije prevzame vsa v fotografično stroko spadajoča dela. Neprekosljivo dela jamči. Cene poštene. SBSZEZZ? Štev. 444 Op. 3—1 Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1895. začne v četrtek dne 10. decembra 1896. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice, V Gorici, dne 11. novembra 1896. W*i v Gorici, Semeniška ulica h. štev. 10, ima izborno zalogo vsakovrstnih pisarskih in šolskih potrebščin, tiskovin za duliovnije in županije, mašnih, šolskih in vpisnih knjig i. t. d. po naj nižji ceni. Papir najboljše tvarine (kvalitete) : uradni 500 pol . . od gl. 2.40 navzgor predpisni „ „ . . „ „ 1.20 „ pisemski mala 8.ka 100 pol „ „ -.40 ,, ,, velika „ 200 „ „ „ -.65 „ Zavitki (koverte) zasebni in uradni 100 . . „ -.20 „ Škatla (144) peres . . „ „ -.25 „ „ kamenitih pisal s popirjem ovite 25, 32, velike 55 kr. Posetnice (vizitke) s tiskom imena, 100 od 60 kr. navzgor. Tiskovine za županstva na četrtini pole, kakor so na primer „vabila“ v urad, jo stanejo 100 le 25 kr. Preudarki, računi, denarnični dnevniki in opravilni zapisniki na jako trpežnem dokumentnem papirju stanejo pola 3 kr. Vse tiskovine na celi poli predpisnega papirja so po l1/, kr. pola. Preskrbuje tudi vsakovrstne tiskovine po najnižji ceni; na primer napis na tisoč zavitkov ali papirjev za 80 kr. Z ozirom na dobro blago in najnižje cene priporoča se kupovalcem. Svečar Solkanska cesta št. 1). ti! v Gorici, priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kila. «0 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve.* Lacrima I kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po 1 gld., granis kilg. po 60 kr. v gosposki ulici št. 23, v hiši g- dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, bejlon Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Kotlu, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst: rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po */, kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje, — Cena primerna. — Postrežba točna. e? > ei H cS MartinJPoveraj, trgovec in krojaški mojster v Gorici, na Travniku št. 3. (v Cazzafurovi hiši — tik kavarne Imperiale). Štejem si v čast, naznaniti p. n. svojim odjemalcem iz vseh stanov, prijateljem in ostalemu slavnemu občinstvu, da se nahaja moja trgovina z suknenim blagom in izgotovljenimi oblekami ter krojoška delavnica odslej na Travniku št. 3 v I. nadstropju. Slavnemu občinstvu se ponuja lepa priložnost, kupiti sedaj raznovrstno blago in izgotovljene obleke pod tovarniško ceno. Razprodajajo se po tako nizkih cenah, da se ni bati tekmovanja: gotove možke obleke, menčikovi, haveloki, jesenske in zimske suknje ter drugo blago. Priporočaje se tudi nadaljni naklonjenosti svojih častitih odjemalcev v Gorici in na deželi, naznanjam, da sem preskrbel svojo zalogo z novim blagom iz večih tovarn. Kedor hoče torej kupiti po ceni razno blago, naj ne zamudi lepo priložnost, dokler je v razprodaji velika izbera ter naj pride v mojo proda-jalnico, kajti postrežem vsacega na splošno zadovoljnust. & •-i - N*«* pr- ti S- co Ct- ki*. ■- i m.'. ■-« » § ■■ i :• ¥$t stroji m 9— 20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO 16. HELLER, BE€ ■V* n. r RA TEKSTILA SSE BU.49. ~W} Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, MLATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, m line, trtne škropilnice in vinske stiskalnice prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji I Ij2, Praterstrasse št. 49. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. ^ Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! *<~ — 1 'O Ustanovil I. 1707 Ivan vSikinussii v Ljubljani. K Ces. in kralj. ||p dvorni zvonar ALBERT SAMASSA 12-13 Zvonovi imajo ltarmoo, in melodične glasove. Izborna je tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov .more zvoniti en sam mož. čista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas. Garancija pet let. Cerkvene priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonsko tablice, lonci za cvetlico itd., dalje gasilnioe, pumpe, ograje pri studencih, ventili itd. Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke. Ceniki brezplačno! Štiri častni diplomi. 21 svetinj.