C. C. Postal*. — Etc» ogni mtrcoltdi 0 vnmrd> 11 luglio 'V-a. Posamtzna itevilka 25 ttoiink lihaja vsako sredo in peitk zjutra). Stane za celo leto 15 L » * pol lei a 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne rnoremu ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fmamtZi St. 52 V Go rid v sredo 11. julija 1928. utoxi Nefrankirana pisma it n« sprejemajo. Oglf- se računajo po dogo> voru in se plačajo naprej. List izdxtt konsorci) »Gor. Str»' zee. — Tisk Katolilh» tiskarn« v Gorid. Ri v* Piazzutta St. 18. Uprava in uredniitvo ulica Mameli itev ' St. poU.iek.rac.il 11147. Teles, int. itev. 3tfe Tebi -fans in Tebi - dekle! Od priprostega kmečkega fant a z dežele smo prejeli naslednje z Iju- bečo prisrčnostjo napisane vrste: Sem sin kmečkih delavnih starsev z ze'io pičlo šolsko izobrazbo. Več zmmJL sem si pridobil s knjigami nego v šoli. Imam pa veselje, da kaj napišem. Znto in ker vidim potrebo, se oglašam. Koliko se dan za dnem pise v na; ših časopisih, zlasti se v naši »Stra; ži« zoper nelepe navade, katerih se mnogo fantov in deklet tako zvesto drži, zoper pogubne razvade, ki so se premnogim že zajedle v meso in kri. In koliko zaleže vse to pisanje, vsi uobh nasveti? Malo, zelo malo in premnogokrat celo nič. Zakaj? Odgovor je pruv lahek! Saj oni, ka; terim so marsikateri svarilni in pre; pričevalni člznki namenjeni, istih ne čitajo, ker smatrajo čtivo za na potrebno. Tudi pri osebnem obče; vanju ni veliko boljše. Če poveš te; mu idi oncmu [antu ali dekle tu kaj resnegu, se ti bo v zobe smejal in bo skušdl s teboj še sale zbijati. In pri večini nerazsodne mladine ima člo; vek z dobrimi nasveii enake uspehe. Zalostno n resnično dejstvo. Rekel bi skoro, da je škoda in brezuspešno sploh kaj pisati. A to me ne plaši. Kar sem se namenil, bom vseeno na; pisal. Začnem z dekleti! O, zlomka, bo rekla marsikatera deklicn, tü sitna »Straža« ima ze spet z mini opraviti! Kaj neki jo me toiiko skrbimo? Kaj se za nas to; liko briga? Le počasi, deklica! Ko; mur ni mar samo zase, kdor čuti v svojem sreu vsaj trohico nesebične ijubcivi do bliznjega, bo drugače go; voril. Zivimo pač v zelo kriiičnih in usodnih časih. Zato čutimo bolj kot kdaj prcj potrebo imeti mnogo dobrih, piemenitih in značajnih de; klet, za kstere ima življenje višji smotcr nego prazno veseljačenje in puhlo uiivanje, po katerem hrepeni in za katerim stremi dunes pretežna večinti. Sam tjubim pošteno zabavo in nočem nikomur kratiti iskrenega veselju. Zelim, da tudi ti fant in ti dekle uživata rado:%t mludostnih let. Pazita samo, da ne prekoračita meje glusu svoje vesli. Ako bomo stremeli za taksnim veseljem, nam je zajnmčena srečnejšn bodočnost; in v mursikittcri družini bo več pra; vega veselju in. marsikuteri skrbni materi ne bodo iako pogosto lile solze po velih licih. Če človek resno opazuje naša slovenska dekle; ta — ne mislim vseh, Bog varuj! — s kaksno brezskrbnostjo zrejo v svet, kako se ne zavedajo težkih na; log, ki jib čakajo v življenju, se mu sree krči od bolesti in v dušo se mu vriva obupno vprašanje: kaj in kako bo? Smelo trdim, da so deklice, ki stopajo v zakonski stan brez pojma o dolš.nostih, ki si jih nalagujo. Ka; ko tudi, saj so vso mladost lahko; misclno prerajale in ves prosti čas ubile z enakovrstnimi tovarišicami. Potem ni cuda, da post ane jo mnogo; krat razoči-nme in omagajo, ko pride čas za izpolnjevanje težkih a pies menitih dolžnosti. Tedaj dekleta, katerih se tičejo te moje trpke be; sede, spreglejte, dokler je še čas, in krenite na druga. jasnejša in res; nejša pot a! Sedaj beseda fantom. Sam sem fant in nekaieri pruvijo, celo trdijo, da smo fantje vsi enaki. Kaj bi po; tern pisal za fante, če smo vsi enaki. Ker pa dvomim, da so vsi fantje enih in istih nazorov, podam samo en primer in s tern končam. Poglej tarn mladega kmečkega fant a, s kako vr.emo prebira v prostih urah časo; pise in lisla po knjigah, kako pokor; no sledi očetovim naukom, kako se' znnima za napredek gospodarstva — v iem je njegovo veselje. No, sedaj pcglejmo pv njegovega soseda ali prijatelja. Prosti čas presedi v krčmi pri kartah. Kako dobro čtivo je znnj devcia briga. Za očetove opo; mire se ne zmeni in le denar zahte; va od njega. Dela le kaj malega in s silo in četudi gre gospodarstvo ra; kovo pot, mu za to ni mar. Marsi; kateri oče, ki bo bral te vrste, se bo razveselil, drugi bo pa globoko ! vzdihn.il in rekel: žal, da je več sled; njih neubogljivcev, med katerimi je tudi moj sin. Fantje, na nas je, da se to zcilqstno razmerje spremeni in zboljša. Zasttivimo svoje ml ade mo; či in zaokrenimo čolnič svojega živ; Ijenjčt, vzvišenejšim ciljem nasproti! Vzndoščeni bodo očetje, osrečene bodo družinc:. ponosni bodo domovi in zavriskala bo naša slovenska zem; Ijica. Fant. Kaj se gods po svefu? Ministrski predsednik Mussolini ima navado postavljati italijansko in sploh svetovno javnost prcd iz= vršcna dejstva. Ni'hce ne ve, nihče nc sluti, in morda se prav do zad? njega hipa niti prizadetim ne sanja, da se bo v kratkem izvršil kak va* /en dogodek. Kar nenadoma pride ukaz, ki mu ni oporekati, in stvar je rešcna. Italijanska javnost ima ra= da take nenadne do^odke in je mne? nja, da je tak naiein vlade zelo učin* kovit. Sprememba vlade. Pred takim do^odkom smo stali v nedeljo 8. julija, ko je prispela vest, da so se v vladi izvršile obširne spre= membe. Odstopila sta finančni mU nister grof Volpi, ki je izpeljal usta* litev italijanskega denarja in tako rešil liro pred unieenjem in minis* ter za iik proses or Peter Fedele. Na izpraznjcni mesti sta bila na predlo'g načelnika vlade imenovana senator Anton Mosconi za finance ne.ua ministra in dosedanji minister za narodno gospodarstvo inž. Jože Belluzzo za naučne^a ministra. Mi= nister za narodno gospodarstvo pa je postal profesor rudninstva na višji kmetij.'-iki šoli v Florenci dr. Aleksander Martelli. V vladi so ostali še sledeči ministri: Ciano, minister za promet: Federzoni, mi* nister za kolonije; Rocco, minister za pravosodje; Giuriati, minister za javna dela. Zamenjanih je bilo tudi vee dr.* žavnih podtajnikov. Odstopila sta med drugimi prof. Bodrero, podti'.j« nik v nauenem ministrstvu in posl Suvich, podtajnik v finančnem mi* nistrstvu. Poles» tcg-i je bilo na novo ustanovljenih pet podtajniških mest. Sp re mem be so torej zelo oKsirne i(ii korenite. Javnost jih tolmaei s potrebo po novih, svežih moeeh na najvišjih mcstili državne uprave. Ministrski predsednik se je vsem odstopivšim članom vlade lepo za* hvalil za njihovo sodclovanje pri ustvarjanju fašistovske Italije. * * * Kriza jugoslovanske vlade se pa ne razpleta tako hitro. Pričela se je v sredo 4. julija in do danes še ni rešena. Položaj je še zelo nejasen. Do krize je prišlo takole. Opozicija je od 20. junija dalje vedno zahte«= vala odstop vlade. Vladhi poslanski klubi so koneno začeli pretresati možnost širše vlade. Najveeja klu* ba, nam.ree demokratski in radikale ni, «ta se dolgo posvetovala, ali naj vlada odstopi ali ne. Koncno sta oba kluba na seji dne 3. julija sprejela sklep, naj vlada odstopi in naj sie poskuša sestaviti šiTŠa vladna kot= aJicija. Slo je predvsem zato, da se ! v vlado pritegnejo tudi Hrvati z Ka* dieem a brez Pribieeviea. Resolucija radikalnih poslancev sc gksi: »Poslanski. klub NRS (Na.* rodna radikalna stranka, ur.) je na svojii seji 3. julija vzel na znanje poročilo ministrskega predsednika Vukičeviea in ugotovil, da še vedno obstojajo državne in narodne poi* trebe, ki zahtevajo zakonodajno delo skupšeine radi rešitve neodlož* Ijivih politienih, finanenih, gospos darskih in upravnih vprašanj, in da se morajo vsa ta vprašanja reševati. Čeprav je današnja koalicija NRS, DS (Demokratska stranka) SLS in JMO (Jugoslovanske musli* manskie organizacij'e) parlamentar» no zadostna za delo, vendar izraza radikalni klub željo in pripravlje* nost, da se sestavi naj.širša konoen* tracijska vlada s sodelovanjem vseh parlamentarnih skupin.« Taka je resolucija radikalnih po* slancev. Resolucija demokratov se glasi: »Demokratski poslanski klub je po vsestranski debati so« g_lasno sprejel sledečo resolucijo: Odobrava se sklep vodstva in izjava demokratskih zastopnikov v vladi, da je potrebno, da vlada ustvari možnost za temeljito preiskovanje parlamentarnega položaja. Klub po? navlja staro željo DS, da se odloeno ostaja na parlamentarnih tleh in da se pri tej priliki ponovno poskuša sestaviti koncentracijska vlada. Kk;b pričakuje, da bodo vse skupi* ne glede na težavne razniere dopri^ nesle vse strankarskc in osebne žrtve, da se reši državna celota in parlamentarna vladavina.« Obe resoluciji sta poudarili dvo; je, namreč: 1. potrebo parlamentar? ne vlade in 2. važnost, da so v vladi tudi Hrvati. Glede na ti dve resoluciji je, kot smo že rekli, ministrski predsednik Vukieevič javil odstop vlade. Razvoj krize. Drugi dan je kralj poklical k scbi predsednika narodne skupščine Pe* riča. Po njegovem nasvetu je pove* ril nalogo za sestavo nove vlade staremu radikalnemu prvaku Aci Stanojevieu. Aca Stanojievie se je takoj obrn.il na Štefana Radiča s prošnjo za sestanek. Radie pa je prošnjo odklonil z utemeljitvijo, da se noee razgovarjati z nobenim ela* no sedanje vladne veeine. Aca Stanojevie je videl, da ni uspel. Zato je vrnil kralju svoje poobla* stilo. Kralj se je nato obrnil na Stefana Radiča. Povabil ga je naj pride na dvor ali pa naj pošlje svojega za? stopnika. Radie je bil takrat še v bolnici, zato yc poslal Pribičcviča. Kralj je po Priibieeviču naročil Ra* diicu, naj sestavi vlado. Radie je na* ročilo odklonil. Predlagal je kralju neparlamentarno vlado, sestavljcno iz visokih državnih uradnikov, kot n. pr. vseučiliških profesorjev, sods nikov in drugih osebnosti, ki niso izraziti strankarji. Taka vlada naj razpusti narodno skupščino in naj izpelje volitve. Nova skupščina pa naj se predvsem bavi z re vizi jo u stave. Pogajanja so dospela na mrtvo toeko. Pri kralju so bili vsi vpliv? nejši politiki v posvetiih, a kaj važ* nega in odloeilnega niso mogli vkre* niti. Imenovale so se razne osebe kot bodoči ministrski predsedniki. Zelo pogosto se je slišalo mnenje, da je načelnik Slovenske ljudske stranke notranji minister dr. Ko* rošec najpripravnejša oseba za reši? tev zamotanega položaja. Govorilo se je tudi, da bo novi vladi naeelo* val stari< vojvoda Step an Stepanovic. Kralj ga je namree v nedeljo obiskal na njegovem domu. Gotovega ni nie. Tak je danes položaj v Jugosla* viji. Zunanja znamenja ne kazejo na skorajšen zakljueek krize. Ven«* dar se zdi, da vprašanje volitev ni pereöe. Ako se bodo volitve vršile, se bo to zgodilo jeseni. Precej ver? jetnosti pa je, da bo ostalo vse pri starcm. Okno v svet. Avstrijski socialisti delajo vladi težave radi sporazuma z Italijo in zahtevajo od zveznega kanclerja Seipla natanenih pojasnil. Dr. Seipl bo najbrž odgovorii v taj* ni seji parlamentarnega odseka za zunanje zadeve. Auriti na Dunaju. | Italiianski poslanik Auriti se je v petek 6. julija povrnil na Dunaj. Še isti dan je obiskal državnega kanc* lerja Seipla. Na Grškem. Vlada je razpustila zbornico in razpisala volitve. Nova zbornica se j bo sestala sredi septcmbra. Vlada je tudi sklenila izpustiti bivšega diktatorja Pangalosa. Radie v Zagrebu. Stefan Radie je že toiiko okreval, da se je lahko iz BcoLjrada odpeljal ! v Zagreb. Zdravniki so mu potova* I nje odsvetovali. Hrvatje so mu po* vsod, koder se je vozil, prirejali na* I vdusene sprejeme. Radie bo odpo* toval na Bled. V avstrijski vladi. Za novega pravosodncga mini* stra je bil imenovan dr. Franc Sla* ma. Diktatura in socialisti. Spanski diktator Primo di Rivera je izjavil, da priznava samo eno stranko, namree socialistieno. So* cialisti so pa rekli, da so pripravlje* ni z _njim sodelovati. General Protogerov ubit. General Protogerov je bil vodja macedonskih revolucijonarjev. Te dni so ga trije neznanci ponoci ustrelili v neki ulici v Sofiji. Sodijo, da, gre za dejanje opozicionalnc strujc v macedonski organizaciji. — Istoeasno so se pojavile vesti o atentatu na albanskega predsednika Ahmeda Zogu^ja. Te vesti pa še ni* so potrjene. Mran 2. »GORISKA STRATA« DNEVNE VESTI. ZAPRTE DUMOVNE VAJE ZA DEKLETA. Letos se bodo vršile zaprte tris dnevne duhovne vaje za gospodic? ne v uršulinskem samostanu v Go* rici od 15. do 19. avgusta. Začnejo se 15. avgusta zvečer ob 7. uri in zaključijo 19. avgusta zjutraj ob 8. uri. Za popolno oskrbo plača vsaka udeleženka L. 36. Te duhovne vaje so namenjene predvsem izobraženim gospodičs t nam, toda z veseljem se sprejmejo tudi druga dekleta, Iz vsake župnU je naj bi se udeležilo te važne pris reditve za duhovno obnovo vsaj eno dekle. Zlasti članice predstojništev Marijinih družb naj ne zamudijo te pnlike da se še bolj poglobijo in postanejo še sposobnejše za svoje apostolsko zvanje. Zaprte duhovne vaje toplo piipos ročamo tudi takim dekletom, ki se pripravljajo na zakon, na izselitev, na katerokoli važno spremembo stanu. Glede na to, da je sodobna izob= ražena mladina še najbolj zbegana v vprašanjih duhovnega življenja, želimo da se duhovnih vaj v čim večjem številu udeleže zlasti mests ne gospodične. Gospodične, ki se žele duhovnih vaj udeležiti, naj se zglase pri pods pisanemu do 1. avgusta. Istočasno naj pošljejo L 36 za oskrbo. Na priglasitve brez doposlane vzdržes valnine se ne moremo ozirati, prav= tako ne na priglasitve po 1. avgustu. Apostolstvo molitve Gorica, Via Torrente 9. Smrt. Zadnji četrtck 5. t. m. je umrl v Gorici po daljšem bolehanju g. Jo* sip Vidma.r, star 72 let. Pokojni, je bil dobro znan širom Vipavske do.* line in tudi po ostali deželi in v Go- rici je im ei mnogo znaneev. Pred vojno je živel v Lokavcu, kjer se je pečal z lesno trgovino. Posegal je tudi v politieno življenje in je bil v Lokavcu več let župan. Po vojni je bival večinoma v Gorici. Pokoj njegavi duši. »Starec ob Rečini«. Danes priobčujemo konec našcga podiistka. »Starec ob Rečini«. Citate* lje proskno prav vljudno, naj nam zamudo oproste. Obiskal nas je namrcč škrat, ki je bil hujšii od tis,* karskega, in nam je konec kratko* malo prestrigcl. Sele zadnje dneve sc nam je posrcčilo, da smo mu ga iztrgali. Upamo, da ga bodo zato citalclji tembolj veseli. Proti jetiki. Na »praznik evetja« (Festa del Flore) se je nabrala v naši pokrajini lepa, svota lir 44.166.45 v proti tuber* kuloiznc svrhc. Gorica sama je na* brala. nckaj nad 14 tisoč, ostala po* krajina pa nckaj nad 29 tisoč lir. Ustanovitev prvega slovenskega izobraževalnega društva v Braziliji (Južna Amerika). Na binkoštno nedeljo letošnjega leta se je v mestu Sao Paulu usta* novüo .<• lov. izob. društvo, v katero sc je vpisalo 38 članov in 5 članic. Upati pa je, da bo to število v krat* ¦kern narastlo. Kako sc bo novousta* novljcno društvo razvijalo in kak* šno življcnjc živijo naši izseljenci v tch krajih, ozir. v mestu Sao Paulu, bodo čitatclji »Stražc« izvedeli v eni prih. številk. — (Ko pošiljamo pozdrave rojakom onstran sirnega oceana, želimo novoustanovljene* mu društvu najiepši in najiispešnej* ši razvoj in prosimo, da se nas vcč* krat spominjate in nam pišete o svojih borbah v dalnji tujiini. Ured* ništvo.) Muslimani so narod! Tržaški »Piccolo della Sera« na* štcva narodnosti v Jugoslavs i. Po njegovem mnenju so tarn polcg Sr* bov in Hrvatov še sledeee narodno* sti: Črnogorci, Macedonci, Bošnja* ki, Slovenci, Slavonci, Romuni, Ogri, Ncmci, muslimani in vrhu te* ga še narodne manjšine. Lahko bi dodal še Kranjce, Stajerce, lutera* ne, pravoslavne itd. Število narod* nosti in jezikov bi se takoj pove* čalo. Znanje pa tako ...! Giolitti bolan. Bivši italijanski ministrski pred* sednik Janez Giolitti je že nekaj dni bolan. Radi njegove visoke sta* rosti — ima 86 let — se je bati. da ne bo prestal bolezni. Na njegovo lastno željo so ga prevideli s sv. za* kramenti. Nemški general v Jugoslaviji. V Maribor je dospel nemški ge* neral von Tauysen, ki si bo ogledal jugoslovansko državo. V Jugoslavi* ii bo ostal do novembra. Ne dotikajte se streliva! Goriški preiekt je razposlal vsem občinskim načelnikom in drutiim podrejenim uradom vdžno okrožni* co zaradi streliva. V okrožnici pravi g. prcfekt, da se še vedno dogaja, da prinašajo zasebniki na artilerijs'ko komando ncrazstreljcne bombe in granate, ki so jih našli na ozemlju, kjer se je vršila vojna. Razumc sc, da se s tern izpostavliajo največji nevarnosti. Da se preprečijo težke in preža* lostne nesreče, naroča g. prefekt občinskim načelnikom, naj tudi po* torn duhovnikov v cerkvi opozorijo ljudstvo na tole: niliče naj se ne do* tika neizstreljcnih bomb, granat in drugega neizstreljenega streliva! Kdor zapazi neizstreljeno strclivo, naj to naznani najbližji karabinir* ski postaji ali pa županstvu. Imeno* vana oblastva bodo takoj obvestila topniško povelistvo v Vidmu, ki bo odposlalo na lice mesta ljudi, ki znajo uničiti in izstreliti strelivo. Statist.ka omlatenega žita. (Prcicktova okrožnica.) Do 10. ju* lija so morali lastniki mlatilnih strojev prijaviti Kmetijskemu ura* du (Cattedra ambulante — Gori* zia, Via Trieste) število strojev, ki jih mislijo uporabiti za mlatev, nji* hovo delovno sposobnost, kraj, kjer so stroji shranjeni in splošne podatke (ime, priimek, bivališče) osebe ki ima stroj v oskrbi. Kmetijski urad izda lastniku li* cenco za vsak stroj posebej; licen* co mora hraniti strojevodja in jo mora pokazati. na vsako zahtevo pcklieanih zastonnikov obiastev. Brez te licence se ne sme noben mhi* tilni stroj uporabiti za miatev. Ze izdano licenco kmetijski urad lahko prckliee, ce se ne vpoštevajo toza* devni predpisi. Proti ukrepom Kmetijskega ura- da je mO'gO'ce- rekurirati tekom 15. dni na prefekturo. Stroj nik stroj a mora prijaviti Kmetiiskemu uradu naslednje: 1. množino žita, izraženo v kvin* talih in ne v domačih, krajevnih i merah; | 2. splošnc podatke lastnika (na* ' jemnika) zemljišča, na katerem je žito zrastlo in 3. občino, v kateri leži to zemiji* see. V to svrho mora strojevodja vo* diti posebno knjigo, ki jo dobi pro* ti primcrni ceni pri Kmetijskemu uradu. Kdor pripelje žito v mlatev, mo* ra strojevodji označiti naziv ter obseg zemljišča, ki je bilo posejano z žitom, iz katerega je bilo pridob* ljeno omlateno žito. Omenjena knjiga ima tri oddel* ke: tako zvano matico in dva ocirez* ' ka. Na odrezkih morajo biti ozna* I čeni zahtevani podatki. Odrezke i morata podpisati strojevodja in lastnik žita. Eden odrezek dobi last* nik žita, ki ga mora hraniti, drugi odrezek pa odnese koncem vsake* ga tcdna strojevodja na Kmetijski urad. Odrezki se lahko oddajo tudi najbližnjemu ohčinskcmu uradu, ki jih mora takoj odpcslati Kmeti.j* skemu uradu. Kmetijski urad (ali pa županstvo) mora potrditi stroje* vodji prejem odrezkov. Podatki v knjigi morajo biti pi* « sani s črnilom ali pa kopirnim svinčnikom; korektur ne sme biti. Na koncu mlatve mora stroje* vodja izročiti Kmetijskemu uradu še »matico«. Glede podatkov o žitu vsakega posameznika morajo prizadeti ura* di varovati uradno tajnost. Zaupnica nemški vladi. V četrtek 5. junija je državni zbor po dvadnevni debati o vladni izjavi izglasoval zaupnico Müllerjevi via* di. Za vladi) je glasovalo 261 po* slancev (socialist!, centrum, demo* krati, nemški ljudovci in bavarski ljudovci), proti njj pa 134 posiancev (nemški nacionalci, desničarski ra* dikalci in komunisti). Jugoslovanska železna industrija. Jugcslovanska vlada je sklcnila z ncmško tvrdko Krupp pogodbo gle* de železarn v Zenici. Krupp bo že* lezarne tako opremil. da bodo lah* ko krile vse potrebe železa v Jugo- slavs. V dobi kongresov. V Varšavi je pretekli teden zbo* roval mednarodni kongres miru. Govcrili so o miru in razorožitvi. Varšavski kongres je šestindvajse* ti te vrste. Nevihta v Nemčiji in Avstriji. Pretekli teden je v vzhodni Nem* čiji divjala huda nevihta, ki je poru* šila več his in napravila velikansko skodo. Prizadet je bil tudi Berlin. — V soboto je obiskal silen vihar s točo avstrijske alpskc dežele. Na* pravil je na pol jih veliko škodo. Odmevi izza ootopa »Princezin je Mafalde«. Pred kazenskim sodiščem v Ge* novi se je pričel proces proti dru* gemu komisarju parnika »Princi« pessa Mafalda« Stefanu Bosso*ju. Bosso je obdolžen, da si je ob po* topu parnika prilastil kakih 100.000 lir. ki so jih potniki med vožnjo pri njem shranili. Proces bo trajal več dni. Smrt belgijskega milijonarja. Belgijski bogataš Alfred Löwen* stein je te dni krožil s svojim leta* lorn nad Rokavskim prelivom. Pri tern je imel nesrečo. Padel je v mor* je in utonil. Ko so na borzah v Ber* linu in Londonu zvedeli vest o smr* ti, so mnogi papirji tako padli. da so nekateri špekulanti izgubili vse svoje premoženje. Smrtne obsodbe v Albaniji. Sodišče v Tirani je tri ljudi ob* sodilo na smrt. Obtoženi so bili za* rote proti predsedniku Ahmedu Zoguju. Med qbsojenci je tudi zna* ni Hasan bej Priština, ki pa je sedaj na Dunaju. Rado: Starec ob Rečini. December, v izseljeniški buruki na Long hhmdu. Tako, končano je! Z oeetom cat* kava na parnik, ki naju odvede spet v domovino. Bogata Amerika se je spet otresla dveh beraeev. Sinoci so naju odgnali in nama odkazali pro* stor v nadkrovju izseljeniškega par* nika. Koliko nesrečnikov je v tej baraki. PrLšli so z upom po novcm, srečnem življenju, a jim oblastva niti na kopno ne puste.------Toda ni jih nesrečnežev večjih od naju! Očeta sc je lotila jetika, ko jc bera.* čil v snegu in rnrazu. Nisem mogla gledati več tega živega groba. Pro* dala sem se. Ah, dušo za telo! Gro* za me je, če se zmislim. Vem, kaj delam, a cuti mi odpove-dujcjo, da bi se dvignila. Dobri jaz v meni gleda, kako propada slabi. — — Mama, mama, svetnica si bila, daj, prosi za svojo nesrečno hčer ... Januar doma. Napisala &em *a datumom »do»* ma«. Toda kje je naš ijubi nekdanji domck? Ko sva z oeetom stopila na domača tla ^va se čutila rešena v^ega trp'jenja. Oče je jokal, dvig* nil pc°t zemlje z njive ob cesti, ko sva z borno culo šla proti Grobni* ku. ni jo je poljrbil kot svetinjo. Gorje tepe hudo. V domačem kraju ni nihče več čutil z nama. Dai* jali in ponujali so1 nama milošeine in obile, a videlo se je sosedom, da nam nesrečo skoraj privoščijo. Do* bri gospod To'bija nama nudi stre* he; prav iz srea mu vre tolažba. Po«* ved.al pa je tudi, kaj govorc Ijudje o o^etu goljufu in o meni... Meni se je Ktemnilo pred očmi, dala sem do* bremu eloveku roko in stekla iz hi* še ... Kako hudo je, če te domovina, ki tako gorece po njej hrepeniš, od* ganja od sebe ... Pustila sem vse, celo očeta in ta* vala po temi ne vedoč kam ... Pet mesecev kasneje. Življenje in njega borbe so me spet pogoltnile. Živim; telesu ne manjka ničesar, a duša in duh sta mrtva. Svetinjica trsatske Majke me , na to spominja; morda me ona re* I ši... Daj, daj, ^Vlati, usmili se me zavržene in zapuščene od sveta ... September, mi Reki. | Danes je moj rojstni dan. Oblet* nica moje zarokc. Sklcnila sem, da storim kaj dobrega. In res; komaj sem stopila na ulico, srečam bed* nega otroka, deklico lepih plavih oei in kodrolaso kot angeljeek. Jo* j kalo» jc ubogo petletno revše. Oče pije, mati ne živi v hiši. Vzela sem i otroka in ga dala v zavetišče. Zave* | zala sem sc, da bom place vala zanj. I Mislila sem, da bo lepo končal I vsaj ta dan v letu. Božja Usoda je drugače odrnerila. Naj me tepe, v svctlih trenutkih mi. je celo v olaj* šavo, da trpim pravično kazen. Zve* dela sem, da živi moj oče v neki skalni duplji ob Rečini. Domaeija ga ni sprejela, a on se je je trdno oklenil. Nekaj časa je živel neznan kot kozar pri nekem seljaku. Zdaj je onernogeT in ga je seljak odslovil. Dobri Ijudje nosijo kaj inalega hra^* np »starcu ob Reeini« kot ga zovejo v kraju. Sprva ni hotel vzeti nikake rniloščine. Jutri ga grem obiskat. Najhuje mi je, da. je zxedel za mo* je življenje. Ne, n^ more zavreči! Ce je vse zgubil, cejo dom, bo spi>znal, dg je otrokova Ijubezen tydi močna. Zanj me je gnalo, da si hočcm prislužiti na tak način, da ga rešim. Živci mi odpovedujejo; vidim ravno pot, kodcr bi morala, a hodim po krivi. Oče me bo rešil.. . Jutri grem k njemu ... Strta sem. Oče umira. Od mene ni hotel nič sprejeti. Sele ko sem ga na kolcnih goreče prosila, naj se me usmili in pusti, da mu pomagam, se je udail otrokovi prošnji. Bojim se, da je moja skrivnost in skrivnost »starca ob Reeini« iz* dana. Neki poročnik je dupljo iz* sledil... Nekaj listov iz dnevnika tukaj manjka. Ko sem odprl pismo, je najprej padla iz njega drobno po* pisana pola: ... Očetu sem na smrtni postelji prisegla, da pustim svoje življenje, tudi če umrem lakote. Oče me je tedaj blagoslovil; zdel se mi je svet* qik, ko je dvignil uvelo desnico, da naredi znamenje križa. Živela sva ob rnojih prihrankih do njegove smrti. — Ostala sem sama, a imela sesm njegov blagoslov. »GOKIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Pij X. o katoliškem tisku. Papež Pij X. je rekel o katoli* ! škcm tisku sledeče: »Zastonj boste gradili cerkve, prirejali misijone, ustanavljali šole; vsa vaša dela bo* do uničena, vsi napori zaman, ako i ne boste istočasno znali uporabljati obrambno in napadalno orožje kr* ščanskega tiska.« Zopet čudeži v Lurdu. Zdravniška komisi.ja v Lurdu je i zopet zapisala tri ozdravitve, ki si jih nc more razlagati na naraven na* čin. 25 letni orožnik Henri Voeds iz Bruslja je imel jetiko v zadnji stopnji. 17 letni rudar Marice Bcur* riot je bil neozdravliiyo bolan. Imel ie neko zelo nevarno kožno bole* zen. 24 letni Marjeti Bully so odpo* vedale kosti. Vsi trijc so čisto ozdravili. Neverni Tomaži seveda govorijo o nerazložljivih slučajih, da bi se spomnili na božje po* sredovanje, pa nikpmur niti od da* leč ne pride na um. D'Annunzio na indeksu. Papež je potrdil sklep svete kon* gregaeije, s katerim so bile vse knji* ge pesnika D'Annunzia brez izjeme vpisane v seznam prepovedanih knjig (indeks). Nobcn katoličan jih torei ne sme brati, ako si noče oma« dežcvati duše z grehom. 400 letnica kapucinov. 3. iulija je minulo 400 let, odkar je papaž Klement VII. potrdil pra* vila novega reda kapucinov. Pra* yila ie predložil frančiškan Matteo de Bascio. V teku 400 let so imeli kapucini pet svetnikov in devet bla* ženih. Mnojjo znamenitih kardina* lov in drugih cerkvenih dostojanst* venikov je pripadalo temu redu. Danes iraa kapucinski red 10.000 elanov. Med njimi je 30 škofov in nadškofov. Katolicizem v Avstraliji. V avstralskem mestu Sidney, kjer se bo vršil prihodnji svetovni ev* haristieni kongres, so sezidali veli* ko cerkev, ki je posveeena Devici Mariji. Cerkev je stala 63 milijonov lir. Sploh smatrajo Avstralci evhari* stieni kongres za zelo važno stvar. K ander univerze v Sidneyu Wil* Harn Güllen je pozdravil kongres kot uničuioč udarcc proti materia* lizmu v duševnem življcnju Av* stralije. Znanstveniki o veri in vedi. Ameriški profesor fizike dr. Mil* likan, svetovnoznan ueenjak in no* silec Nobelovc nagrade, je v preda* vanju o »Razvoju v veri in znano* sti« poudaril velikansko važnost vere v življenju eloveštva. Izjavil je, da med vero in znanost jo ne more biti sovraštva ali nasprotja. Vera in veda morata vzajemno de* lovati pri spoznavanju vesoljstva in zivljcnjskih skrivnosti. — Angle* ški ueenjak dr. Hill, ki je tudi nosi* lec Nobelove nagrade, pa je v ena* kern predavanju zatrdil, da je na* predek znanosti mogoe le v zvezi s poglobitvijo v onostranost. Kdor dvomi o višjih eil jih eloveka, je po* doben norcu. Dr. Hill je prepriean, da je osnovna misel vere, iskanje in hrepenenje po neki zadnji resnici onstran tega sveta enaka nagonu učenjaka. ki hoee vedno globlje prodreti v znanost. Tako črpata znanost in vera iz iste sile . člove* žke duše in stremita za istimi cilji. »Čas«. Zadnja številka »Casa« je posvc* eena drju Alešu Ušeničniku. Prof. dr. J. Fabijan opisuje Ušenienika kot filozofa in apologeta, dr. Jancz Ahein razpravlja o Ušenieniku — sociologu in Tine Dcbeljak pa raz* iskuje Ušcnienikovo slovstveno delo. Na koncu stoji vest, da je Leonova družba izvolila Ušenieni* ka za svojega eastnega člana. V zapji slave in sinrti... Nobile poroča. General Nobile je poslal obširno poročilo o ncsreči »Italije«. V poroeilu pravi, da se mu jc malo pred nesreeo zazdelo, da zaklopke za plin niso zaprte. Zato je poslal Alcssandrinija gledat, kje je napa* ka. Komaj je Alcssandrini odšel, je zrakoplov butnil ob tla, da je ladij* ca odletela. Nato se je zopet dvig* nil in odplaval s hitrostjo 60 km na uro proti vzhodu. Alessandrini je pri tern gotovo ohranil hladno kri in pristal z zrakoplovom. Ako bi se bil zrakoplov vnel, bi se ognjeni steber gotovo videl. Tisti dim, ki so ga nekateri videli, pa gotovo ni pri* šel od zrakoplova. Nobile je prepri* can, da so tisti, ki so ostali v ogrodju zračne ladje, šc živi. Takšno je No* bilejevo porpčilo o nesreči. Lundborg rešen. Švcdski letalec Sehyberg je pri* stal pri skupini Viglieri in vzel s se* boj poročnika Lundborga, ki je pred dnevi rešil Nobileja in se pri drugem poletu ponesreeil. Lund- borg je zdrav in vcsel dospel na švedsko ladjo »Quest«. Svcdski le* talci bodo skušali rešiti še članc skupine Viglieri. Polet Rim — Brazilija. Letalca Ferrarin in Del Prete sta srečno prispela v juzno Ameriko. Delala sem kot dclavka v tobaeni tovarni. Sprva so se mi vsi posme>* hovali radi belih rok, toda v spomi* nu na očeta sem bila močna. Leto dni, po ocetovi smrti je pri* šla na dan njegova nedolžnost. Ban* ka je izplačala veliko odškodnino, oblastva so vrnila zaplenjeno pre* mcžcnjc. Vse je pripadlo meni. Stari Jako, ki upravlja premoženje, pravi, da sem miljonarka. Zdaj me to več ne zanima. Vee mi je oeetov blagoslov in svetinjica gospoda To* bije kot ves blise, ki me odeva. Sklenila sem, da'grcmo z Jakom in Vando spct v Ameriko, da pomolim na maminem grobu na »pokopališču zapuščenih« in da ljudje zabijo na^ me. Z maminim truplom se bom vrnila v domovino in živela spornt nu svojih dragih.« Tu preneha Vladin dnevnik. V priloženeni pismu je bilo zame po* obJastilo, da dvignem par preceje šnjih svot v Vladinem imenu in jih ra.zdclim med sorodnike, v soseski ter v dobre namene. Mesec dni po Vladinem odhodu sem šel do Grobnika. Potrkal sem v župnišču. Služkinja gre po gospoda, Preletela sta 7150 km ne da bi kaj pristala. Polet je trajal 51 ur. Letal* ca sta pristala v bližini mesta Tou* ros, 80 km od mesta Port Natal na severni obali Brazilije. Letalo se ji* ma je pri pristanku nekaj pokvari* lo. Ko ga bosta popravila, bosta od* letela proti Rio de Janeiro. Ferrarin in Del Prete sta postavila nov sve* tovni rekord v poletih brcz vmesnih postaj. Prejšnji rekord je imel Amerikanec Chamberlin, ki je iz Amerike v Evropo prevozil 6250 ki* lometrov. Uspeh obeh pogumnih italijan* skih letalcev je vzbudil doma in v ostalem svetu vcliko navdušcnje, priznanje in občudovanje. Od če* trtka 5. t. m., ko se je zaznalo za srečni izid drznega poleta, do da* nes priobčujejo italijanski listi v dolgih stolpcih podrobnosti o pole* tu, letalu in letalcih ter popisujejo silno navdušenje, ki je zavladalo vsled tega dogodka v vsej državi. ri'udi v Braziliii in ostali južni Ame* riki je vsa javnost z veliko mdostjo ki sc jc pravkar vračal s pokopai* lišča. Pod pezo življcnja svojih ovčic sklonjen se mi je zdel mili, beli starcek, ko mi je prožil desnico. Poznal me jc že iz enega Vladinih pisem. Dolgo v noč sva v izbi ure* jevala Viadino oporoko. Načrt za nagrobni kamen svojemu očetu je sama narisala. Napisala je nanj: wMir Gospodov »starcu ob Rečini«, strtemu v življenja borbah.« Z gospodom Tobijo sva ostala v pomenku, dokler se ni začelo na Učki škrlatiti. Zivo sem se spomnil tiste noči in jutra ob Rečini. Gospo^ du Tobiji sem še to pripovedoval, ko me je sprcmljal v zgornjico h kratkemu počitku. On se je priprav« ljal da odmoli jutranjice. V zgod* njih urah je imel brati mašo za duš* ni pokoj »starca ob Rečini«. »Nje* gova zgodba pravi,« je še menil go^ spod Tobijti odhajaje iz ilzbe, »o prcčudnih potah življenja, ki je Je v ljubezni, v dvojni ljubezni,« in stegnil je desnico proti Trsatu in proti njivam pod vasjo, odkoder se je kot kadilo dvigala iz vlažne zemlje proti, ne]t>u p^va jutrania s^ para. (Koncc.) pozdravila zmagovita letalca. V Port Natalu jima je občinstvo pri* redilo naravnost triumfalen spre* jem. Enako se tudi časopisje vseh ostalih narodov zelo priznalno iz* raža o tern letalskem uspehu in je bilo v tch dnch zapisanih mnogo pohvalnih besed na naslov italijan* skega zrakoplovstva. Tudi mi se ve* selimo novega uspeha človeške vo* lje in razuma in želimo, da bi ncu* strašcnima letalccma tudi pri na* dalnjih podjetjih bila srcča mila. Njuni imeni bosta zavzemali v zgodovini letalstva častno mesto, Italija jih pa mora prištevati med svoje najodličnejše sinove, kajti s svojim dejanjem sta krepko dvig* nila njen ugled. Tudi nemški letalci so se postavili, Risticz in Zimmer* man sta potolkla rekord italijan* skega letalca Ferrarina v trajnosti poleta. Ferrarin je ostal v zraku 58 I ur 37 ininut, Risticz in Zimmer* mann pa 65 ur 31 minut. Kaj je novega na deželi? Števerjan. V ponedeljek 9. t. m. zvečer je umrl tukajšnji posestnik Anton Klanjšček, star 66 let. Bil je spošto* van mož in skrben družinski oče. Več let je bil podžupan. Kot zaved* nega Slovenca in moža*poštenjaka ga bomo ohranili v častnem spomi* nu. Pokoj njegovi duši, družini na* še sožalje. Kamno. Zadnjo soboto popoldne bi bila doletela našo vas lahko uničujoča nesreča. Vsled košnje in drugega poljskega dela ni bilo skoro nobe* nega eloveka doma, samo otroci so se igrali po vaških poteh. Naenkrat, okrog 4 urc popoldne, je začcla go* reti Levičarjeva hišo. Otroci so me* tali ogofkc ko rakete v zrak in po* nesreči zanetili ogenj v podstresju imenovane hiše. Prihitcli so pa na lice mesta takoj nekateri domačini in delavci, ki grade novi most čez Sočo, in omejili ogenj. Rešili so na ta način sosedne hiše, med katcrimi je bil farovž najbolj v nevarnosti. Levičarjeva hiša — tako jo imenu* iemo po domače — ie skoro docela zgorela in je njen gospodar, ki ima zelo številno družino, zelo občutno prizadet, zhisti še, ker je bil nizko zavarovan. O požaru so bili obve* ščeni tudi kobariški ognjegasci. ki so ncmudoma prišli s svojo brizgal* no na pomoč. K sreči niso imeli več dcla. Ustje. Dne 5. t. m. ob 10. uri zvečer je na doslej nepojasnjen način nastal po* žar v poslopju za seno tukajšnjega posestnika Bratina h. št. 3. Komaj meter proč stoji župnišče in bila je velika ncvarnost, da bi se po* žar razširil na to in druga sosedna poslopja. A vztrajnemu naporu prebivalstva se jc posrečilo ogenj omejiti. Prihitcli so na pomoč ogniegasci iz Ajdovščine, dalje mi* ličniki, orožniki infinančni stražniki iz Ajdovščinc in so delovali z vse* mi moemi pri gašenju, za kar jim bodi tu izrečena najtoplejša zahva* la. Požarna bramba bi tern lažje de* lo.vala, če bi imel naš vodovod hi* drante na več krajih. Zato se obra* čamo na našo občinsko oblastvo, da bi nam oskrbelo, če mogoče, hidran* te, kar itak nc bi dosti stalo, a bi bilo v veliko korist naši podobčini. Stržišče — Kai. Zadnji petek proti večeru sq je zgodila pri nas težka nesreča, 4Q;\$U n,a prančiška Bizjak, p. d. Hintner* ca, je delala na nckem bolj strmem pobočju. Imela je nesreeo, da ji je spodrsnilo in je padla po strmini čez 10 m globoko v neki j.arok. Pri tern se je močno potolkla in zlomila hrtenico. V soboto smo jo spravili do Hudajužne, odkoder jo je odpe* ljal v goriško bolnišnico Zeleni križ. Kmalu po odhodu v Gorico je pa rcvica izdihnila. Zapušča moža in 3 neprcskrbljenc otročiče, kate* re naj ob težki izgubi iolaži Bog. Izmučeni trpinki naj sveti veena luč! Planina pri Vipavi. Tako nas je ogrelo toplo solnce, da smo postali malomarni celö za pisanjc, čcprav nam vsak teden pri* nese kaj posebnega. Včasih smo vedno plesali, a zadnje case obla* stva ne dovolijo brez dovoljenja. Vseeno smo imeli v tern letu nad 12 zakotnih plcsov. Zlasti se čudimo prireditelju predzadnjega, ki se jc vršil v vasi Koboli. 13a skrbi za vz* gojo mladinc, jc umljivo. Da pa je njegova ljubezen do mlaidine res tako velika, nismo verjeli. — Naši orožniki so v sredo 3. t. m. napra* vili hišno preiskavo v hiši Janeza Kete*ja iz Dolenj, h. St. 29. Po dve* urncm pregledu časopisov in knjig so odnesli eno pismo napisano pri* jatelju. Kot smo izvedcli, so se to pismo še isti dan vrnili. Sodba jim je bila pač lahka, da je družina vncta za čitanje in samoizobrazbo. — Suša močno pritiska na vse pri* del'ke, samo trta jo do sedaj še ne občuti. — Pretcklo ncdeljo popol* dne smo imeli procesijo k Sv. Pav* lu, da nam bi Bog naklonil potreb* nega dežja. Udeležba je bila nad vse velika. Sv. Višarje. Kakor zadnja leta smo tudi letos otvorili božjo pot na sv. Janez. Ne* kaj romarjev se je zbralo že na predvečer, večinoma pa 24 jun. zju* traj. Na ta dan je tudi vsakoletna redna procesija iz Žabnic, Ukev in Ovčje vasi. Vseh romarjev je bilo okrog 300. Bilo je napovedanih tudi 270 romarjev iz Preddvora pri Kra* nju, ki redno prihajajo vsako drugo leto na ta dan. Letos pa vsled poli* tičnih dogoxikov niso mogli priti. — Vreme imamo še lepo, le dan pred sv. Petrom je delal izjemo, ker je snežilo. Kot posebnost je trcba omeniti poroko dveh iz Gozdanj v j Avstriji, ki se je vršila 2. jul. To je že druga poroka na Sv. Višarjah po vojni. — Kmalu dobimo novi re* lijcf svetega Jožefa z Jezusom. ^ za stranski oltar, ki ga je iz* [ vršil kipar Rampogna v Vid* mu. Pobimp tudi nov lep, križev j pot, katerejga, slika v Ljubljani sli* kar Klemenpic iz Gorice. — Tekom zime je nekdo vlojnil v Ptxarjevo gostilno, kj,er se je pokrepcal in si pogasil žejo. Bržfcone je bü le ne* deljski loyec,. ki druge sreče ni imel tisti dan. Stran 4 »GOKISKA STRAZA« Deskle. (Novi zvonovi.) Dnc 9. t. m. je prevzvišeni knezonadškof posvetil v Gorici novc zvonovc za ccrkev sv. Jurija v Desklah. Trije zvonovi tehtajo 24 kvintalov. Liti so v Lucci. Strokovna, ocena zvonov se šcle izs vrši; na prvi polled ni preveč uga^ jala dekorativna stran, ki je zelo površnc izdelana. Glasovno kažejo biti zvonovi prav dobri. — Desklani so z veliikim navdušenjem sprcjcli vest o> novih zvonovih. V pondeljek so došli v Gorico z domačhn dušnim pastirjem g. Mežanom ključarji, de* vet botrov in bot re ter oerkveni pevski zbor. Po koneani posvetitvi je zbor zapel nov, od g. V. Vodo* pivca nalašč za to priliko komponi? ran slavo:-:ipcv na cast novih zvonov. Na splošno željo mnogoštevilnega navzočega občinstva se je morala peisem ponoviti. Na vozovih, ki »o jih vrla desklanska deklcta lepo okrasila, so zvonove odpeljali v Deskle, kjcr jih je številno občin* stvoi sprejelo z izredno slovesnost* jo. S kratkim nagovorom kanalske* ga dekana in zahvalno pesmijo se je lep dan zaključil v domači cerkvi. Sv. Križ na Vipavskem. Gospod urednik! Same vesele re* či! Minulo nedeljo so plesali do- bravski iantje za balilo, v nedeljo bodo pa kriški. Kajne, da smo res veseli? Pred štirinajstimi dnevi smo imeli sv. birmo. Tudi te smo bili kriški župljani veseli. Saj smo vide= li in slišali, kako sta naš g. občinski naeelnik in pa g. predsednik fašija iz Skriij navdušeno pozdravljala kneza nadškofa, češ, da morate cer= kvena in posvetna oblast vzajemno delati za moralno blaginjo ljudstva. »Hvala Bogu!« smo rekli ocetjc kri- ške župniie. Vendar ste se enkrat nasli cerkev in sola! Saj naš občin? ski naeelnik je didaktieni ravnatelj g. Semich in tudi predstojnik fašija je ueitelj. Zdaj se bo moralna blagi* nja ljudstva z združenimi močmi pospeševala. Javnih plesov v občini bo zdaj konec! Sai ni le glas kneza nausko* la, ki je tolikrat klieal, da so ti plesi izmed poglavitnih škodljivcev jav= ne in zasebne nravnosti, ampak so= glaša v tern že vsa javnost, sloven? ska in italijanska. Zato plesi ne bo* do vee zbirališea šolskih otrok. Ta- ko je bilo, a zdaj ne bo vee, ko cerkvena in obeinska in šolska oblast tako lepo vštric korakajo. Naš g. občinski naeelnik in di* daktieni ravnatelj je znan za veli* kega nasprotnika takih nevzgojnih prireditev kakor so javni plesi. Za= to mu gotovo ni bilo pomisli, da so Dobravci plesali v nedeljo, da ho? eejo zdaj spet Križani plesati in da že Cestarji iseejo kakega ob* činsko=šolskega patrona, pod cigar zaščito hi plesali. V izraz tesne zveze med eerkvijo in tistimi faktorji, kateri take reei urejujejo, je tudi okolišeina, da se bo menda kriško pksišče nastavilo pred samostansko eerkvijo, ali vsaj neposredno na pot, ki tja vodi. G. urednik! Ko poročate skoraj o samih smrtih in nesreeah, smo po* nosni, da smo mi sporoeili same ve- selice. Pri nas se namrec lc smeje* mo svojim vzgojnim metodam, svoji nehlinjeni odkritosrenosti in svoji dosledni znaeajnosti. Zdrav* stvujte, g. urednik, in bodite nas ve? seli! Ledine. Precej easa se že nismo nie ogla* sili v naši »Straža«. Pa ne mislite, da smo postali tako brezbrižni. O ne! Z zanimanjem zasledujemo vse, kar se godi tu in drugod. Le obilno delo nas zadržuje, da ni bilo toliko easa nobenega dopisa od nas. — Sedaj kosimo in spravljamo seno, ki ga bo letos vsled mrzle spomladi precej manj ko druga leta. A bo to tern boljše, ker bo spravljeno v ta- ko lepem vremenu. Imamo žc delj časa zelo lepe in vroee dneve, in teh je naš kmet vesel, da more ne= ovirano delati. Kogar veseli videti^ kakšno je življenje na kmetih, naj se sedaj potrudi ogledati kako se tu pri nas dela. Kako vse mrgoli po naših travnikih in senožetih. Od zgodnje jutranje ure pa do veeera gLe vse — mlado in staro — za svo* jim delom, ne menee se za znoj, ki curlja od eela. Saj vsakdo ve, da brez truda in dela se nie ne pridela. — Težko prieakujemo novih zvo- nov, ki so nam bili obljubljeni že za mesec junij. Fantje so že pred štirinajstimi dnevi nastavili mlaje, dekleta pa so jih okrasila z venci, a sc bo vse prej posušilo kot jih bo- mo dobili. — Še nekaj! Naša vas se je letos za cno poslopje povceala. Posestnik Ivan Bogataj si jc zgradil nov hlev. Lepa stavba, ki je moj? strsko delo g. Velikonja od Sv. Lu= cije, bo v vesel je in ponos lastniku in tudi drugim vašeariom. Iz širahega sveta. Proces proti doneškim zarotnikom se je zakljueil. Sodiščc je enajst ob? toženeev obsodilo na smrt; nekate* ri inženirji so dobili po vee let jeee. Znano je, da so bili v proces zapie* teni tudi trije Nemci. Dva sta bila popolnoma oprošeena, eden pa je bil pogojno obsojen na eno leto ieče. Judovski molitveniki zaplenjeni. Čehoslovaške oblasti so na Slova* škem zaplenile velike množine ju- dovsikih molitvenikov, ki so bili ti* skani na Ogrskem. Knjižice so nam? ree vscbovale tudi molitve za osvo* boditev Slovaške izpod eeskega jarma in za obnovo stare ogrske države. Klofute v francoskem parlamentu. Med alžirskima poslancema Mol? ledern in Roux Freising?om je pre? tekli eetrtek prišlo v zbornici do hudih nesoglasij, ki sta jih posku? šala poravnati s prepirom in kriea? njem. Ker ni šlo, sta hotela drug drugemu s pestmi dokazati zmoto. Padlo je par zaušnic. Drugi po* slanci so pritekli in loeili vroeekrv* neža. Velika nesreča v rudniku. V nekem premogovniku rudar? skega okrožja Saint=Etienne v Fran? ciji je pretekli teden nastal požar. V rudniku jc delalo 570 rudarjev. 52 rudarjev je mrtvih, mnogo pa jih je zastrupljenih s plini. Ogenj ie unieil opore, tako da se je vee ro? vov posulo. Ognjišee požara je v globini 320 m. Mirovni kongres pred 2000 leti. Ncmški profesor Franke je po starokitaj skih tekstih dognal, da se je 1. 546. pred Kr. r. vršil na Kitaj? skem kongrts vseh takratnih kitaj« skih držav. Zanimivo je. da so že takrat govorili o odpravi vojne in o Zvezi narodov. V žogi črez Niagaro. Niagarski slap je najveeji na sve? tu. Pred kratkim je neki Janez Lus? sicr prišel živ in zdrav prcko slapa. To ig pa takole naredil. Dal se je zapreti v veliko gumijasto žogo in se vreei v vodo. Ko je prišel v glo? bino, ga je neki ribie ujel. Lussier je bil eisto ncpoškodovan. Ameri* ka šteie eno junaško dejanje vee. Največja ura. Najveejo uro na svetu imajo v Amerjki na nekem nebotieniku v Jersey City. Plošea, kjer so števil? ke, ima 15 m v premeru. Kazalea tchtata 750 kg. Skromen predsednik. Predsednik angleške poslanske zborniee Whithley je odstopil. V Angliji je taka navada da kralj vsakega odstopivšega predsednika imenuje za lorda. Tudi Whithley?ja je imenoval. Whithley pa je izja? vil, da ostane rajši navaden posla? nee. Ta njegova odloeitev je vzbu? dila precejšnje zaeudenje. Kaj ta? kega se že 2(X) let ni zgodilo. ünjizLTOsi in umetnost. Dr. Ožbolt Ilaunig: Slednji vitez Rebei can. Zgodovinska povest. Iz? dalo Politicno in gospodarsko društ? vo za Slovence na Koroškem. Ccna 20 Din s poštnino. — Ta zgodovin? ska povest se vrsi v prvi polovici 1. stoletja na Koroškem. Glavno de? janje je zgodba o dveh mladih lju* deh, ki sta se rada imela, pa jima jc smrt prepreeila zcmeljsko srečo. Povest govori tudi o žalostnem kon? cu zadnjega celjskega grofa, ki so ga 1. 1456, v Belgradu umorili ogrski zarotniki. Dejanje se lepo razvija, samo jezik hi bil lahko čistejši. Knjigo priporoeamo. Zgubljeno. Zgubila se je svota lir 235.— in zlata verižica na potu od Žalošč pri Dornbergu do Stesk (gostilna). Ker je verižica drag spomin, je pošten najditelj naprošen, da zgubljeno vrne proti dobri nagradi. Zglaisi naj se pri e. g. župniku v Dornber? gu ali v Ri-hemberku. Darovi. Za Alojzijevišee: SI. Kmeeka po? sojilnica Kozana?Vipolze 50 L; A. B. 10 L. — Prisrena hvala! Listnica uredništva. C. K., Sv. Lucija: Smo prejeli. Po? zdravljeni. Valuta. Dne 10. julija si dobil: za 100 franc, frankov 74.55 do 74.85 Lir za 100 belg. frankov 264 — do 268. za 100 švic. frankov 3M.25 do 368 25 „ za 100 češ.-slov. kron 56.30 do 50.60 „ za MO dinarjev 33.41 do 33 71 „ za 100 nemških mark 451.75 do 457 75 „ za 1 sterling 92.74 do „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 265 50 do 271.50 „ Benečijske obveznice dne 10. julija 1928: 76. PREKLIC! Podnisani Švagelj Josip, po do? mace »Bostjanov«- iz Štanjela št. 8, preklicujem in obžalujem vse ža? Ijive besede, ki sem jih izrekel pro? ti g. Kobalu Antonu, pok. Antona iz Stanjela St. 14, ter se mu zahva? ljujem, da je odstopil od kazenske? ga postopanja proti meni. Stanjel, dne 8_. julija 1928. Švagelj Jožef. Vipavsko vino. Kmetijsko dru? štvo v Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domaeega namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Učenca iz dobre hiše, poštenih staršev, s primcrno šolsko izobraz? bo, zdravega sprcjme takoj trgovi? na z mešanim blagom. Kje, pove uprava »Straže« Prašiča plemenjaka, 9 mesecev starega. ogrske pasme ima na raz? polago Kanalec Terezija, Tolmin36. Odlikovana krojačnica. Podpisa? na se priporoeava slav. obeinstvu v mestu in na deželi, poscbej pree. duhovšeni za obila naroeila, katera izvršiva natančno, trpcžno in po želji naročnika. Gene zmerne. — A. Krušič & sin, krojaška mojstra, Gorica, Corso Vitt. Em. St. 37. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme? tov izvršujem z jamstvom in hitro. Ku|Hijem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Velika zaloga mrtvaških potrebs ščin: kompletne pogrebne opreme 1. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir, otroeji po* grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Na prodaj je po ugodni ceni po* sestvo obstoječe iz 13 johov zemlji* šea. t. j. njiv, travnikov in gozda. Poslopje je v zelo dobrcm stanju; njive in travniki prav v bližini hiše. Vee se izve pri Gospodarski zadru* gi na Reki pri Ccrknem. Prodam stiskalnico za slamo in seno v dobrem stanju in skoro novi avtomatieni stroj za lušeenje jcč* mena (za kašo) v Škrbini pri Kom* nu. Nataneen naslov pove uprava »Goriske Straže«. Na Volčjidragi je na prodaj hiša in zemljišče z vojno odškodnino, blizu postaje in glavne ceste. Zem? ljišee meri približno 30 njiv za vi* nograde, senožeti in kar treba za kmetijstvo. Natančne informacije se dobe pri lastniku Petru Rijavec, Volčjadraga št. 94. Zdravnik za zobe in uste Dr. LOJZ KRAI6H1S sprejema V GORICI Piazza della Vittori« §tev. 20 in v svoji podružnici pri SV. EUCIJI gtev. 3»ct KURJA OČESA i (KALI) ; lzglnefo brezpo- j 0OJB1O as uporabo mazUa iz založbe !ekarne SPONZA, Trst, Yia Tor S PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbami. V vsoh lekarnah po zni^si ceni L. 3 LjiibljanshE hpeditne k\tk * Mm TeJefon številka rM Brzojavni n^siov: LjubiJ/risk.s }'.?n>.» duk 5o,(mooo CßfitrHI9 LjuaLJÜlii Dm.iamooc Pcdružnice in ngeticlle : Brcžicc, Celje, Črnomelj, Gcrica, Kranj, Lopatec, Maribor, Mctkovic, Novi Sad, Novoniesto, Ptuj, Prcvalie, Rakek, Sarajevo, Slcvenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vlogc n® kirejsžice po 4 %. Vloge v tekcčem pačunu lir ali dinarjev, (n,:;Ugodnc':,r obrestne mere). Nafeup vaS^t, čekov, devix in obCigsBrJj vojnc o