Hatolisk cerkven list Danica izhaja t., 10. in 20. dne vnacepa mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečitf XIX. V7 Ljubljani 20. listopada 1866. I Asi 33. Prestave naj lepših himen sv. cerkve. Poslovenuje J. 11 i 1 c. „Glem lan?*."*) Slava, čast in molitev uaj ho Ti, kralj Kristus Zveličar. Ki Ti je hlaga mladost vpila Hosana sveto.**; Kralj si Ti Izraelov, Davida blaga mladika, Ki v imenu Boga bližaš se, blaženi Kralj! Slava itd. Družba nebeška v višavah hvalne Ti pesme prepeva, Ž njo vmerljivi naš rod , in kar stvarjcno je. Slava itd. Narod hebrejski hiti Ti nasproti z vejami palme, Glej, pred Tabo tud mi s prošnjami, s himnami smo. Slava itd. Oni so pred terpljenjem darvali Ti hvalne darila: Mi Ti vladarju damo pesmi slavilne za dAr. Slava itd. Oni so bili Ti všeč, prijetna tud uaša pobožuost Naj Ti bo, vsmiljeni kralj! — dubro Ti ljubo jc vse. Pau^e Ua^ual Pevaj jezik! Pe.vaj jezik pesem blago V čast telesa rešnjega; Slavi tudi kri predrago, Ki jo dal za greh svetA, In prelil je zadnjo srago , Sad telesa čistega. (-ista deva porodila Nam r c s n i c o večno je. Ta pri nas se je mudila, Z mivki grela nam serce. Ko je tek svoj dopolnila, Čuden nam spomin daje. Ko večer poslednji pride, Ko se zadnji dan mraČi, 'L družbo se učencev snide , Da postavo dverši. Sveta groza jih obide: Sebe — hrano jim deli. Glej, meso-beseda: pravi Kruh zdaj spremeni v meso, In s pijače kri napravi. Moti se okus, oko: Vendar vera terdna zdrivi In krepča serce zvesto. Ker skrivnost je tukaj taka, V prahu človek naj kleči; ln podoba stara vsaka Pred resnico naj beži. Vera naša skali enaka Priča naj, kar čut taji. ("ast iu slava razodeva Naj se Očetu Večnemu; Čast iu slava naj odmeva Sinu Njega ljubemu ; Čast in slava naj se peva Duhu trikrat svetemu. ,VexUIa resris, Zastava kralja kaž«- se , Blišči se križeva skrivnost, >Ja njem život je vmorjen bil . Kodila smert življenje je. Hudobnih del prebridki nož Mu grozne rane je zadAl, Da bi oprala madeže, Iz nje teče voda, kri. *) Pravijo, da jo to prekrasno pesem v šesto m eni zložil Avrelian *ki škof v jeČi, ko je videl skoz oknice na cvetno nedeljo procesijo mimo iti; in še dandanes se ona pri procesiji to nedeljo poje. — **) Se ponavlja po vsakem dvostroku. — Kar David v svetih pesmih pel Na tanko se spolnilo je ; K<> ljudstvom je oznanoval: Znad lesa Bog bo kraljeval. Drevo prezalo in svitlo, S kraljevim bliščem žaljšano, Izmed dreves izvoljeno, Dotika svetih udov se! O blagor, k« r od tvojih vej Visela cena je svet:». Postalo trupla tehtnica, Iztergalo si peklu rop. Pozdravljen križ, edini up , O britkega terpljenja dneh. Pravičnim množi milosti, Krivičnim zbriši madeže ! O Trojstvo, ti življenja vir , Naj duhi vsi slavijo Te ! Ki dal si križa zm;.g<> nam , Dodeli tud plačila vene! Spominki iz JTMarife Vele. (Načertal dr. J. Ulaga.) Ni je keršene duše, posebno v Avstrii, ki bi Marije Cele vsaj po imenu ne poznala. Ta božja pot toliko slovi, da si vsak verni otrok Mariin, ako mu le okolišine življenja to dopuščajo, serčno želi obiskati sveti kraj, preden se loči s tega sveta. Je pa tudi tukaj vsega, kar serce razveseluje, povzdiga, tolaži! Hočeš viditi prelepo, velikansko cerkev, tukaj jo najde«, da se je komaj nagledaš. Hočeš v prav živem zaupanji Marii se priporočiti, poklekni pred njen tron v sredi cerkve; tam kleči, moli in vzdihuje s teboj vsako uro čez dan več ali manj pobožnih romarjev, duhovskega kakor svetnega stanu , bogatih in ubozih , iz bližnjih in daljnih krajev! Pogledaš na brezštevilne obljubne tab lice po cerkvenih stenah, po gornjih prehodih ^galerijah) nad stranskimi altarji; stopiš v zakladnico in ogleduješ prelepe, umetne in dragocene darove hvaležnih kristjanov sedanjega in davno preteklega veka, ki so zaželene pomoči v dušnih in telesnih potrebah pri Marii našli; če vse to gledaš in premišljuješ, sc do živega prepričaš, da je Marija zares „m i 1 o s t i polna," — in to vnema tudi v tebi pobožnosti in živega zaupanja sveti plamen. Zato pa tudi tako radi k Marii v Celi romajo kristjani iz vseh krajev obširne Avstrije, in še celo iz druzih dežel, tako da jih nad loo tisoč vsako leto pred tronom Mariiniin svojo pobožnost opravi, čeravno se je število romarjev zadnje leta zavolj pomanjkanja denarjev, letos pa zaradi vojne nadloge zmanjšalo. - Ni mi namen popisovati na tanko slavne božje poti; samo nekoliko naj slovenskim braveem ,,Zg. Danice" popišem začetek Marije Celo, preden jim podam svoje spominke. Začetek božje poti v Marijo Celo sega v polovico 12. stoletja nazaj, in vstanovili sojo menihi s/. Benedikta iz kloštra sv. Lambcrta v gornji Štajerski. Ta klošter je bil 1. 107.'5 poMarkvardu, grofu in po. sestniku na gornjem Štajerskem. pozneje knezu Koro škeni, postavljen in z okrajno A fl en.š k o, kamor je tudi spadala pozneje Marija Cela, podarjen. Čeravno gre posebno sinovom sv. Benedikta hvala, da so povsod okoli svojih kloštrov iz nekdanjih logov in pušav lepe in rodovitne kraje napravili: se jim vendar tukaj zaradi strahovite pustote in silo goratega sveta dolgo ni po sreči udalo. Se le Oton VII, opat šentlambcrški, ves vnet za zveličanje nevednih deželanov in tudi za njih pozemeljski blagor, se poskusi za bolj vspešno obdelo vanje kraja in ljudstva. V ta namen si sprosi od papeža iladrijana VI dovoljenje, da pet menihov iz svojega kloštra za duhovske pastirje postavi tje v Atienz. V gornjih, sila goratih straneh okoli sedanje Marija - Cele je živelo po planinah nekaj pastirjev s svojimi čredami, kterim ni bilo mogoče iz Atlenza duhovsko postreči: toraj jc bil eden onih pet duhovnikov poslan, naj tamo med ubogimi pastirji ostane. Leta 1157 pride odločeni duhovnik, čigar imena nihče ne ve, na svoje mesto, se spravi v kolibico iz d e s k, in postavi na štor leseno podobo M a t c r e H o ž j c, isto, ki se še sedaj vidi na čudežnem altarji sredi cerkve. Tako je postal oddelek kolibicc, v kterem se je častila Marija, prava celica pobožnosti, in to je dalo kraju ime: Marija Cela, ali Marija v Celi. — Pobožni duhovnik jc tukaj pri svoji milostljivi, nebeški Materi v sredi ubozih in nevednih pastirjev živel kot pravi pušavnik, ves goreč za čast Božjo in zveličanje duš. Njegova pobožnost in sveto življenje priprostim ljudem dopade; čedalje bolj prihajajo, besedo Božjo slušat in presveto Mater Gospodovo častit: — tako nastane sčasoma božja pot k Marii v Celi. Kako dolgo da je služabnik Božji tukaj bival in delal, kteri so bili njega nasledniki, ni sporočeno. Verniki od vsih krajev vedno bolj prihajajo na sveto mesto; glas čudapolne Matere Božje v Celi hiti kot blisk od kraja do kraja, ter uter-juje zaupanje do nje, dokler se komaj 5u let po prihodu pervega duhovnika v te kraje v daljni Moravski ne prigodi nekaj, kar je Marije Cele znamenitost za vse čase odločilo. — Vratislav namreč, mejni grot Moravski, in njegova žena sta žc več let za udolomom terpela. Ker po zdravnikih pomoči ne zadobita, si je od Boga toliko serčniše prosita po priprošnji svete bogorodniee in svetega Vaclava. Bog nju usliši in po svetem Vaclavu v snu poduči, da naj sc za to milost pri Marii v Celi zahvalita. Berž se tje obljubita, ozdravita ter hitita veselega serca na pokazano mesto in postavita prav nad št.>r"in, na kterem je stala podoba Mariina, zidano kapelo, ktera še zdaj stoji v sredi cerkve. To se je zgodilo, kakor pričajo tri prav lepo malanc obljubne table na levem prehodu, blezo 1. je toraj ona ka pela že nad let stara. Leta 1727, ko so postavili tam sedanji sreberni altar, je še stal v kapeli stari štor, ki >e je pa o tej priliki odstranil. Ta dogodba je božjo p«»t lako uterdila, da .>o začeli na glasovitcm mestu hiše staviti za romarje, ki so od vseh krajev začeli v Marijo t eh» hoditi. Po starodavnem napisu nad velikimi cerkvenimi vratmi je isti Vratislav postavil tudi pervo cerkev, ali vsaj tlelo pričel. — Kacili 1" » let potem, v sredi štirnajstega stoletja, ->e božja pot k Marii v < 'clo Še bolj povzdigne. Ogcrski kralj Lmlovik I. sestrič kralju poljskega Kazimira, zmaga |»o po>«-bni II »/ji pomoči z malo četo štirikrat večega sovražnika , in v zahvalo t«« zmage da staro cerkev po-divti iu postavi nad kapelo novo in veči cerkev, od ktere je še do sedanjega veka ostal lepi gotiški turu. - Bil j«- Lmlovik poseben častivcc Mariin, ter imel na svojem dvoru doma altar > podobo Matere Božje, ki jo je vselej seboj vzel, ko je šel nad sovražnika. Kavno je imel opraviti z Bosnijaki, ki so ga bili potisnili nazaj. V tej stiski poklekne v bojnem taboru pred podobo Marije Device, moli priserčno in zaspi. V snu se prikaže Marija, ga tolaži in oserčuje, naj pogumno še enkrat sovražnika zgrabi; v znamnje gotove zmage pa najde kralj prebudivši se premilo podobo Mariino na svojih persih. Tako kaže in poveduje zaobljubna tabla z letno številko 1363. — Pričakovaje gotove pomoči iz nebes plane Ludovik pogumno nad sovražnika in ga zares čudežno zmore. V zahvalo tako velike milosti se poda kralj berž na božjo pot k Marii v Celo, postavi novo cerkev, in daruje med drugim svojo in svoje kraljeve žene svatovsko opravo, stremen, ostroge in slavni meč in tudi svojo podobo matere Božje, kar se Še vse vidi v zakladnici, v kteri je tudi altar, ki ga kinča ona zares nepopisljivo mila podoba Marijna, od Ludovika podarjena. Od tega časa je jela božja pot v Marija Celo da leč okrog sloveti; ter ji je bil obstanek za vse čase zagotovljen.— Naj še bo opomnjeno samo to, da je 1.1044 tačasni opat BenediktPirin s pripomočjo cesarja Ferdinanda III vogelni kamen položil novi veliko veči cerkvi, kakor je bila ona pred 280leti od Ludovika postavljena. Dokončana je bila še le 1. 101)1). To je v poglavitnih delih ista cerkev, ki še sedaj stoji in je bila po strašnem ognji 1. 1*27, ki je skoraj ves terg ukon-čal in tudi cerkev poškodval, do poslednje stoletnice 1*57 od znotraj in zunaj mnogo popravljena in olepšana. *) — Ur a (je keršanskih sol. Vodila za šolo. Kakor je pisal častitljivi Janez Kerst. dela Salle vodila in pomočke, s kterimi se imajo novinci njegovega reda «1 u h o v n o obdelovati in prestvarjati pa skerbno vnemati za učenje in keršansko gojenje mladine: ravno tako je iskal ustanoviti vodila in pravila, po kterih se ravnajo bi zaraogel njegov red laglje in zdatnije učiti pa serce in voljo mehčati nadepolnemu zarodu. Pri večletnem učenji je imel žc sam preobilno skušenj, zravno pa jc še opraŠcval in pozvedoval pri modrih in skušenih svojih tovarših, in tako je spisal tudi vodila, po kterih sc imajo uriti in gojiti dobri učitelji za šole in j) o kterih se je ra v natibr atom keršanski h šol o podu če vanj i izročenih učencev. Te vodila za šolo pa niso nespremenljive , ampak so vedno boljšajo in popravljajo. Ima namreč ta red po -iroecm svetu premnogo šol z naj izverstnojšimi učitelji, ki edino za šolo gore in žive. Ti delajo nove skušnje in znajdbo v učilnih zadevah, pa jih naznanjajo svojim vikšiin, da se po njihovem ukazu skušajo po mnozih šolali in naj bistrejših učiteljih. Ako se sploh poterdijo in za koristne spoznajo, sprejmo se v splošnjeni zboru med druge vodila, in veljajo daljo za vse učilnice šolskih bratov po vsem svetu. Do sedaj poterjone vodila so natisnjene v knjigi: Con-duite des Keoles Chrčticnnes, iz kterih čem naj važniši tu postaviti. Skerbna priprava za učiteljski stan. Solo dela dobro samo dober učitelj. To resnico je začetnik Šolskih bratov dobro spoznal, torej je tudi skerbel dobrih učiteljev redu pridobivati ter mu to reč za dušnim obdelovanjem za naj važniše opravilo in prizadevanje izročil. Kakor so novinci pervo leto v no-vieijatu prav skerbno po duhu mikajo in gojijo, tako sc drugo leto poskušajo za šolo, ter vadijo raznih šolskih opravil, poslušajo in posnemajo naj bolje učitelje, dobivajo naj potrebniše opomine, kažejo se jim storjene *) Posneto iz knjižice „Jubilaeums Andenken von M. Z, 1*57.'4 napake in pogreški itd. Kdor v taki preskušnji kaže veselje in nagnjenje do šole pa tudi potreVme zmožnosti in voljnost za delo in pokoršino, odloči se za učitelja, sieer pa za druge dela, ako ostane v redu. Učiteljske pripravnike uče in urijo z vso skerbjo po več let, rabijo in upotrebljajo jih v soli pa pod vodbo navadnega učitelja, da postajajo že dobri učitelji, preden se jim še šola popolno prepušča in zaupa. Zravno znanja potrebnih šolskih tvarin in njih umnega razlaganja morajo šolski bratje še skerbno in vestno pomniti in spolnovati sledečih 12 naukov : 1. Visoko spoštuj šolo ter jo serčno ljubi! Samo tak učitelj, kteri ima zares spoštovanje in ljubezen do šole, se bo trudil in prizadeval pridobiti potrebnih vednost za zdaten in vspešen nauk; kdor pa je merzel in vnemaren za šolo, ostane najemnik in tlačan, ravna po zarezi, ne po duhu. Keršansk učitelj ima pač lahko visoko spoštovanje do šole, ker v duhu sv. vere je pravi namestnik Jezusov, ki je otročiče k sebi klical; on dela in se trudi za zveličanje neumerjočih s kervjo J. K. rešenih duš; to je delo apostolov in mašnikov, ktere ravno podpira. Zato je pa tudi perva njegova dolžnost ta, da uči najpred deco Boga spoznati, njegove zapovedi spolnovati, greha sc varovati, to je, mladino keršansko gojiti, potem pa tudi učiti brati, pisati itd. Ako bi pa se narobe godilo, da bi se zanemarjala keršanska odgoja, Bog bodi milostiv takemu učitelju, ako Šc tako dobro uči! On bi slepil in goljufal red, eerkev, iloržavo, naj bolj pa ubozoga učenca, kteri bi so pogubil in še druge onesrečil. Gorje, gorje takemu učitelju! blagor, blagor pa dobremu, ker zvezdam enako se bodo svetil in lesketal v kraljestvu Božjem. 2. Moli Boga, da ti pomoč da! Vsak dar dohaja le od Boga, zato naj bratje pogosto prosijo, da jim podeli potrebne talente za toliko važni stan učiteljski; izročajo naj se Marii Devici in angelom varhom; iz toga namena naj prejemajo sv. obhajilo, naj molijo, preden gredo v šolo, litanije od deteta Jezusa dopoldne, popoldne pa litanije sv. Jožefa in sv. rožni venec obakrat, da dobč za šolo potrebnega dobrega duha. O, taki učitelji so gotovo blagoslovljeni v svojih delih in opravilih! 3. S polnit j natanko vse šolske predpise in ukaze, ker niso dani po domišljii, ampak po večletnih v šolah naj bistrejših in skerbnejših učiteljev po-terjenih skušnjah. To jc dobro za učence in učitelje, ker o premembi učiteljev ostaja vender le ravno tisti duh v šoli, samo oseba je druga ali soba. 4. Kod, mir in pokoj skerbno ohranil j v šoli! Vender ne bodi prehiter, ako najdeš v Šoli mnogo napak in ne odpravljaj vsih oh onem, kor imel bi vedno kaznovanje, kar pa ni dobro; ampak poglavitno nerodnost najpred, potem pa drugo po versti. O bolj težavnih okolišinah posvetuj sc z bratom ravnateljem ali modrejšim učiteljem. Stopaj v šolo z zaupnostjo do Boga in tudi sobo, ali prederzen in prevzeten zavolj svoje učenosti ne bodi nikar. Nekaka zaupnost dajo človeku lahko in pripravno ravnanje in vedenje, strah in boječ-ljivost ga delata nevkretnega; prevzetnost in povzdigovanje samega sebe pa napravljati zasmehovanje pri otrocih, ker ti kmalo spoznajo slabost učiteljevo. •'». Spoznavaj skerbno lastni j e svoj i h šo-larj ©v! Nekteri so derzni, termasti, terdi; drugi boječi, mehki in voljni; zopet nekteri previdni in skerbni, drugi lahkomišljeni, nenokojni itd. Vsakega moraš po njegovem značaji obdelovati, voditi in gojiti, ako češ kaj dobrega in stanovitnega storiti. 7. Zvesto ubogaj in s p o I n u j opomine svojih prednikov pa inodrejših učiteljev, in hodi svoji šoli lep zgled slušljivosti in pokoršine. 8. Tvoje obličje bodi prijazno, ljubeznjivo in dobrotno! Otroci gledajo zunanje reči pa sodijo po njih ; ako vidijo osorno obličje in čmerno vedenje, bodo kmalo mislili, da so ti zoperni in odveč, bali sc te bodo, nagnjenje in odkritoserčnost ste zapravljeno. Daljo bodo tudi doma tožili in zgubiš veljavo, škoduješ šoli in celemu rodu. Sveti šoli z lepim zgledom! Vsi učenci se ozirajo na učitelja in presojajo njegovo govorjenje in vodenje, pa tudi posnemajo besede in djanje, kakor se sploh nižji radi ravnajo po zgledu svojih vikših. Toraj naj pazi prav skerbno mi-se, posebno v šoli in pretehta«« dolžnost ima prod očmi, da ji sveti z lepim zgledom v besedi, vedenji in djanji. Gorje učitelju, ki hujša mladim«! — Preveč zunanje ljubezni otrokom kazati n. p. z božanjem, objemanjem itd. sc pravi samega sebe zamotovati in utegne škodovati učencu in učitelju, kor kiuah« začne hirati toliko potrebno spoštovanje du vikših. Prijazen obraz , kako znamenje zadovoljnosti, zmerna hvala <» pravom času — to navadnega dobrega otroka že po-vzdiga in podžiga k pridnosti itd. 10. Lči sc vedno! Potrebno je, da učitelj zna vse pravila svojega jezika, da je dobro podučen v šolskih reč«'-h in se skerbno pripravlja, pa vse dobo razlaga brez posebnega lepotičja in kinča: tak nauk bode všeč, bo v serca segal in obilen sad rodil ; pa treba se je zato vedno učiti. 11. Bodi mož beseda! Učitelj naj skerbno spol nuje svoje besedo, obljube ali žuganja, sicer zgubi kmalo vse zaupanje pri otrocih, in zravno jih šo z lastnim zgledom uči napčno ravnati proti svojemu bližnjemu. Otroci so sami po sebi odkritoserčni in resnični, toraj varujmo lepili teh čednost in vse naše besede in dja-nja naj jih uterjajo in krepčajo. Vsak učitelj naj otroke z resnobnim djanjein popolno prepriča, da jim napak nc bode nikoli pregledoval, ako jih nalaš nečej«« opustiti; ako pa sc hočejo poboljšati iu to tudi kažejo s ponižnim spoznanjem in kosanjem, naj močjo ž njimi ravna. 12. Uči brezplačno! Šolski brat ima potrebne reči v svojem ustavu; no sme imeti nobenega prenn«-ženja za-se posebej, pa obljubil jc tudi brezplačno učiti in gojiti mladino, toraj no sme nobenih daril prejemati ne od šolarjev, nc od staršev, ker darila vežejo k hvaležnosti; on pa mora prost hiti, da zamore sebi in celemu redu dobro ime ohraniti. Te nauke morajo učitelji mladim pripravnikom prav globoko v spomin iu serce vtisniti, da jih potem v življenji še pogosto premišljujejo in skerbno pa vestno po njih ravnajo. Tri me*re na •Juiraretn. (Konce oddelka IX., Pri svojem poslopju ima zmiraj delavce, mislim, žo več let. Zraven samostana bode cerkev, in v veliki altar pride ravno prostor mod dvema še stoječima stebroma, nad kterima jo bil tisti glasoviti mostov*, s kterega jo bil Pilat razbičanega Zveličarja pokazal ter«lo serčni judovski derhali, rekoč: ,,Ecee bomo! Glej, človek!" Čez vse pa sem so začudil, k«« nam jo Katisbon pokazal na teh starih iz podertin izkopanih dveh stebrih staro staro pisanje, ki so ravno komej še razloči, da je beseda „Tolle" na enem, in zopet na drugem „Tolle," tedaj ravno judovski krič: „Prcč, preč" z njim, kar jo zanesljivo eden pervih kristjanov v kamen za-čertal v vodni spomin, kaj so je tu godilo. Te reči nam ic Ratisbon razlagal z neko živo gorečnostjo, da je bilo veselje, in meni se je vse tako očitno zdelo, da se ne da dvomiti. — Kakor tukaj, tako se po drugih prostorih več starih znamenitost iz zemlje izkopuje. Opomniti moram pa tukaj, kar so nam tudi tamkaj večkrat razlagavci ponavljali, da besede „kamen na kamnu ne bo ostal" niso tako po čerki misliti, kakor da bi res noden kamen na drugem ne ostal, ampak pomenijo le sploh veliko razdjanje in strašne podertije; ker tako je na Jutro vem navada govoriti. Ko so za cerkveno dno kopali, so tudi precej skerlavk od tega oboka od-lušili, kakoršnih nekaj je tudi meni dala ena „sionskih hčer," ki so že imele napis „Lithostrotos." To so gotovo imenitni spominki, kterih nekaj se je že tudi vzidalo v podstavo nekterih novih cerkev na Kranjskem. Naj imenitniši cerkev pa bo tam na mestu samem; Bog daj Ratisbonu še dolgo življenje (zdaj mora imeti nekaj čez 50 let; in pa dosti pomočkov, da bi mogel svoje delo dokončati in še imenitniši nalogo doveršiti. Dozdaj se vidi podzemeljska prelepa kapelica narejena in pa kaj prijazne rake za sijonske hčere, v ktere djanun biti jih gotovo nc bode groza po spolnjenem tako lepem poklicu, kakor ga imajo. Opomniti moram še druge reči, ktera me ni dosti manj osupnila. Peljal nas je bil Ratisbon v podzemeljsko obokovino, menda od Heroda ali koga druzega narejeno. To je obširna in dolga pot pod zemljo, ki derži kdo ve kam in kako deleč, ki je bila vsa zasuta, Ratisbon a je deleč tje spod zemlje dal perst in posipline iz-opati, na stran spraviti in iznesti, in kar jo naj imenitniši, naletel je v teh prostorih na tekoč studenec, kteri je edini v Jeruzalemu. Take znamenitosti Ratisbonovemu posestvu dajejo neprecenljivo vrednost in silno znamenitost. Vse je skupaj derlo te čuda ogledovat; naj bolj pa »o stermcli judje. In zakaj ? To nesrečno ljudstvo ima lastno izročilo , da je Ecehija neki studenec v Jeruzalemu pokril (nekdo je rekel, da imata biti dva ali celo trije taki studenci), in kadar ta na dan pride, ta krat bo prišel od njih še zmiraj pričakovani mesija. Kdo se bo torej čudil, da so judje o tej novici vsi zavzeti skupaj vreli to novo iznajdenje gledat in se v svojem upanji poživljat. Ratisbon ]>a jim je nekoliko oso Ijeno razlagal, da je vse res tako; — prišel jc Mesija, in tu naj se dajo v najdenem studencu kerstiti, pa se bodo vdeležili Njegovega kraljestva itd.— Ob koncu svojega posestva je Ratisbon dal to podzemeljsko pot zazidati, po kteri so sc mogle cele trume iz enega kraja v druzega kar naglo preseliti, naj berže tudi kje iz mesta udariti pod mestnim zidom, akoravno so mu prigovarjali, da naj še dalje koplje. Rekel je namreč: Moj namen je vse kaj druzega kakor pa za st arinarni broditi. Vidili smo tudi šolske otročiče, male rejenke, ki se sprejemliejo iz vsih verstev, — tudi turkinje, kterih nekaj je bilo vmes. Posebno veliko pa je bilo malih Maronitovk, kterih starše so neusmiljeni Druži o znanem klanji pred nekaj leti pomorili. Na vse strani po vstavili in samostanih so bili potem ubogi katoliški sirotki in sirotke oddajani; tudi protestantom jih je kaj v prišlo. Ktere starši sionskim hčeram v odrejo dajo, jih potem domu vzamejo, ko so lepo izučene, naj si bodo kakoršne koli vere. Zastran vere sc jim nc dela sila. akoravno se tudi turkinje s katoliškimi moljkati učijo. Ljubezen, ktera se jim skazuje, pozneje utegne roditi dobro some. Naj pristavim tukaj naznanilo iz Jeruzalema, ki ga 1«. vinot. I8t>(> razglaša novojorški cerkveni list tako lc: Vkljub pičlim potnočkom vender veselo napredva od Altonsa Ratisbona vstanovljeni samostan sionskih hčeri. Sto in deset sirot odrejajo redovnice v Jeruzalemu in št. Ivanu v hribu, med njimi 10 mohemedanskih dekličev. Naprava bi lahko sprejela 300Birot, ako bi bili pomočki.*) Vojska, kolera, kobilice, vse stiske, je viditi, si roke podajajo množit revsino jutrodeželskih kristjanov. Patriarhov dvor se hitro dviguje in bode dodelan morebiti še to leto. Stolnica bo zanesljivo doveršena prihodnje leto. Katoličanstvo dan na dan več duhovne moči dobiva. Več hčer protestanških deržin ima sklep nasledvati gospodičino Sandretzko (hčer protestanškega misijonarja Sandretzkega), ki se je spreobernila, kakor jc znano, in stopila v red sionskih hčer. Spreobračanja so pogoste .. . Preden smo to priserčno napravo zapustili, nam je gosp. Ratisbon dal postreči s kavo in z drugimi oblizki, kakor je navada na Jutru. Eden naših ni maral svojega oddelka izpiti, Ratisbon pa mu Čversto zagermi: „Sie miissen trinken!" Govori namreč tudi nekaj nemško, naj rajši pa francosko. Pred odhodom smo se vsi zapisali v spominske bukve in kaj zadovoljni smo šli v nospic kosit, kamor je lc nekaj stopinj od sionskega samostana. tPgteti po Staven* ketn ta an.u rado to opravi. Vr. spačen dijak, kedar se zmoti. Huda uiraa je za žlahto. Očetu in materi beraško palico prinese, bratom in sestram suknjo sleče, in poslednjič sam za na njimi beračit gre. Res velika kuga so sprideni ,,študentj e," kterih nas Slovence Bog varuj, in z Bogom naj varujejo našo šolsko mladino modri, pravični in bogoljubni učeniki s primernim podučevanjem in posebno z lastnim keršanskim in spodbudnim vedenjem pomljivi, da se globokeje v serce vtisne mladini to, kar vidijo, od tega, kar le slišijo, in sami nagnjeni k slabemu slabo tudi hitreje posnemajo. Ljubljanska gimnazija šteje vender še tudi letos čez 700 učencev, in je torej izmed naj številniših v našem cesarstvu. Iz tega se vidi imenitna naloga, ktero ima ravnatelj na tako množnem vstavu. Po-terjen je za ravnatelja sedaj rojak naš g. prof. Jak. Smolej, in upati je, da bode skerbel iz vseh moči za pravo umsko in versko omiko šolske mladosti, in da bode pravičen podpornik ravnopravnosti slovenske. Novih učiteljev sicer letos vni razun namestnega učitelja g. Kunsteka, po rodu Stajarca, razrednika v pervi latinski šoli, kjer bi res lo Slovenci mogli podučevati, ne pa terdi Nemci, kteri naših slovenskih učencev šo razumeti ne morejo. — 15. t. m. je imel odbor slov. matice 5 sejo, v kteri je bilo dosedanje vodstvo in opravništvo spet voljeno, in tudi tajništvo bodo oskerbovali prihodnje leto odborniki, kteri so ga doslej, brez plačila. Ker sc je odbornik g. Terpinec bil odpovedal, je stopil na njegovo mesto g. Gorjup. Berž ko sc dobijo narodne sliko za „letne čase,4< ktere je poslovenil g. pi'of. Tušek, gre delo to v tisk, in ravno tako tudi mineralogija g. prof. Erjavca. Ako dojde dosti tvarinc, hoče Matica dati na svetlo „letnik," sicer pa le koledar s podučnirai spisi, kakor letos. — Postavi, Danica, majhen spominek vcrlemu Ant. Kukcu Kurentovemu, ki ga jo to dni nemila smert pobrala. Bil jo on priden in natančen v spolnovanju svojih dolžnosti kakor učenik v šolah gospod \Yaldherrja, pa pri tem tudi pobožen mladeneč, ki se je kakor pravi kristjan kazal povsod, nar bolj pa v cerkvi, kamor jo večkrat skrivaj pritekel in je pred Najsvetejšim natihoma svoje serce izlival. Iskal pa je s tom lo večnega plačila pri Bogu, in ne hvale pri ljudeh. Ljubil je pošteno potje in čedne glasbino reči ter je bil sam kaj dober pevec. Postavil jc tudi sam snopič slovenskih napevov za petje in glasovir, s čimur bo pri slovenskem narodu v spominu ostal, ker skerbeli bodo njegovi prijatli, da pridejo ti napevi v natis. Priporočen naj bode v blagi spomin in molitev njegovim součcncera in prijatlom. Zaspal je ves vdan v voljo Božjo za kervno sušico 14. t. m. in 16. t. m. je bil slovesni pogreb, pcie ste se mu pred hišo in na grobu dve slovenski nadgrobnici. Naj v miru počiva! — Včeraj se je zopet pričel deželni zbor. — 7. list. je v. č. konsistorijalni odbor poterdil za učenjo v lju-ških šolah tisti predlog, kterega je bil slavni deželni odbor v deželnem zboru priporočil. C. kr. ministerstvo jo namreč ta predlog v. č. kn. škof. konsistorii v prevda-rek poslalo. — „Novice" pravijo, da so v Ljubljani snuje dramatično društvo, ktero naj bi obsegalo vse slovensko pokrajine. Vošimo odboru za tako djanje previdnost in poseben ozir na nravni stan Slovencev, zakaj dramatične dela imajo velik vpliv na narod, in ako bi se posnemale preveč tako imenovane „kulturc" druzih narodov, utegne biti to našemu narodu v kvar in ne v oliko. Gledati jc pri dramah, česa naš narod potrebuje, da se čedno odreja, ter sc zmožnosti hude in čutja meče k dobremu; ne pa le s snubitvami, možitvami , ženitvami itd. radovednosti pasti in škodljivih strat buditi — brez vsacega pravega namena, kar se dostikrat godi. — (Zastran društva sv. Mohorja.) Po deka nijskem poslu bodem častitiin gosp. tarmanom v kratkem poslal vabilo in vpisno polo Mohorjeve družbe. To dajem čast. duhovščini na znanje s prošnjo, da bla govoli svojim farmanom blagi namen imenovane tlružbe kmalo razjasniti in k pristopu povabiti. Ta družba nima le namena, da izdaja mnogo dobrih bukev, ampak ona je tudi bratovščina, ktero so sv. Očo papež Pij IX poter dili in obdarovali z obilnimi odpustki. Pristopi se k njej z enim goldinarjem na leto. Anton Lesar, poverjenik ljubljanske dekanije. Iz Gorice, 14. listop. Ljudske duhovno vaic so se v naši mestni farni cerkvi sv. Ignacija kaj dobro ob nesle. Vodili so jih trije vv. čč. oo. Jezuiti: Doljak v slovenskem jeziku zjutraj, Quarella v laškem ob desetih in Bankič v friulskcm popoldne ob 5. Od dne do dne jo več ljudstva skupej vrelo; posebno pa je bila polna cerkev pri zjutranjera slovenskem govoru. Podučcval je vsaki imenovanih očetov ljudstvo o zakramentu sv. pokore, od ostudnosti naj boli navadnih pregreh in lepote nasprotnih čednost. Ljudstva splošnega, kakor tudi gospode je bilo veliko pričujoče nc lc pri poduku, ampak tudi okoli spo vednic, in vidilo so jc, da je Gorica še dobro katoliško mesto. Da so se ljudske vaje v trojnem, nc pa v enem jeziku obhajale, kakor je bilo naznanjeno, tega vzrok so bili Goričani sami, kteri so prosili, da bi tudi kar jih je lahov in friulancev, duhovnih vaj so vdeležili, ker so bilo ljudske vaje le za Gorico, v Gorici pa prebivajo ljudje trojnega jezika; dalje — ker jc treba, da prec od začetka svojega bivanja v našem mestu oo. Jo zuiti vsem vstrežejo in zaupanje vsih obudč, se nam zdi, da so v. č. g. fajmošter mestne faro sv. Ignacija prav primerno tako vravnali, da so bile vaje v treh jezicih. Tudi naš mil. knez in nadškof so bili enekrati pri govorili pričujoč, h koncu vaj, to jo, vseh Svetnikov dan popoldne so pa ljudstvu, ktero sc jih jc udeležilo, v cerkvi sv. Ignacija podelili papežev blagoslov sklenjen s popolnoma odpustki ter po tem s pričujočo duhovšino zahvalno pesem peli. S tem so bile duhovne vaje dokončane. Tako so oo. Jezuiti prav lepo svojo duhovno delo pri nas v Gorici pričeli in zdi so nam, da je njih vstanovljenjo v našem mestu tukajšnjemu ljudstvu velik dobiček. Posebno dobro jo, da smo znanega o. Jožefa Klin kowstroma k nam dobili; poslan je namreč sem kakor nemški govornik; vse ga rado posluša, in kakor je re» nično velika in prostorna cerkev sv. Ignacija, jc vender vselej polna, kadar je (»n na lcci. Sc ve, da marsikaki nevernik gerdo na Jezuite gleda, toda to njim nič ne škoduje; cerkev bo zmerom polna, kadar nas bodo oni podučevali, in okoli njih spovednic bo tudi vse natla čeno. Goričan je dober katoličan in dobre duhovne, ka kor dobre redovnike ljubi in sc sovražnikom vere \ svojem duhovnem prepričanju motiti no da. Zdaj šc pri čakujemo kakega Jezuita slovenskega jezika (o. I)o ljak je prišel lc zavolj duhovnih vaj) in upamo, da ga gotovo dobimo, ker smo za-nj prosili. Po tem šo lo, ko se nekoliko vstanovč, mislimo enkrat samo v laškem, drugikrat v slovenskem, in tretjikrat v nemškem jeziku napraviti ljudske vaje. „Festina lentc" pravi pregovor in po njem se ravnamo. Bog daj našim željam in skle pom vspeh in blagoslov! Od *v. Petra bliio Maribora, 2*. vinot. Danes smo imeli tukaj v podružnici, lepi in častitljivi cerkvi Matere Božjo na Gori, lepo slovesnost. Naši vojaki, in nekaj tudi iz bližnjih sosednjih krajev, ki so srečno se nazaj vernili iz letošnje hude vojske, so se prišli zahvalit Mariji, kteri so se že pri odhodu od doma, in pa tam v strašni bitvi priporočali in obljube delali, da jih je obvarovala! Ali dobro spoznavši, da Bog veče dopadenje ima nad našo prošnjo in zahvalo, ako pride iz skesanega serea, so očistili svojo vest v sv. spovedi Viditi je bilo posebno veselje na licih očetov in mater, bratov in sester, ko so videli svojce pred oltarjem „Ma-tere Gorske" z gorečimi svečami v rokah med veliko sv. mašo klečati in moliti, — ene iz bukvic, druge pa na svojih roženkrančekih! — Za celi svet bi ne dal veselja in tolažbe, ktero občuti scrce duhovnega pastirja o takih priložnostih! Obhajali so jih občespoštovani g. dr. I.. Vogrin, kanonik in viši šolski oglednik, med sv. mašo! Bila nam jc vsem živa pridiga Bogu dolžne zahvale, ki nas toliko hudega obvaruje in nam še toliko dobrega daje. Slovesnosti primerna bila jc tudi pridiga g. P—a. Kakor slavnoznani škof Orleanski Doupanloup— v poslednjem svojem past. listu resnično in jedernato razlaga in tako rekoč z živimi barvami risa sedanje stoletje v njegovem potopu in nravni gnjilobi, tako so razložili g. pridigar — naslanjajo se na omenjene resnice: Kako Bog človeka sploh obiskuje, kako tepe cele dežele in ljudstva, kteri je namen Božjih šib, kako si more človek to obiskan je Božje v <1 ušn i pri d oberniti. G o to v o ena naj strašnej-š i h š i b Bo ž j i h j c v o j s k a, k i hude in skeleče rane vseka cesarstvu, deželam, mestom, vasem, de rž i nam ter staršem in otrokom itd. II koncu: Čudežno jc usmiljenje večnega Boga, ki vas je zdravih nazaj pripeljal; — kdo bi tega ne spoznal in se ne zahvalil? Ali zahvala, da bo Bogu dopadljiva, ni le v besedah, — naj se kaže tudi v djanji, v življenji. Naj bo tedaj vaše m 1 a d o življenje za na p rej v e d n a z a h v a 1 a! Bodite ponižni, ne bahači, češ, da ste toliko prestali; bodite pokorni staršem, ki so v solzah tolikokrat k Mariji za Vas v molitvi roke povzdigovali, med tem ko ste vi bili v nevarnosti itd. itd. Več kakor :"»<> vojakov ima sedaj Št. peterska tara. Z. malini izločkom so bili vsi pri večjih bitvah , nekteri toril. Gotovo, ko bi še živel tu nazoč, klečijoč bil bi Mrl »»koli altarja Matere Božje. Ker je bil veri mladeneč, smemo upati. da njega smert ni bila nesrečna. — Po -luž bi Božji smo se pri kosilu v duhovski hiši ž njimi veselili in pogovarjali o prestanih težavah na vojski. \ sak je vedel kaj zanimivega povedati. Bili smo med njimi kakor oča in mati pri vcrlili otrocih, — bilo je kakor v očetovi hiši. Škoda, da niso mogli vsi vsi se vdeležiti dnešnjc slovestnosti, ker veliko, blizo jih je -e pri svojih polkih regimentih). Ali prepričani smo, da so tovarši nazoči za svoje nenazoče prijatelje pri Mariji zahvalo naznanovali. Naša serčna želja in proš-nja pa je: Marija! varuj nam naše mladenče po prestani telesni vojski tudi v duhovni vojski zoper zapeljivost hudobnega sveta, da pušice strasti njih duš ne umorijo! — Ne dolgo — se je tukaj na Dravi brodnar utopil! Mlad. nadepoln in obče ljubljen mladeneč, ki je že do- stikrat v veliki vodi srečno ljudi prepeljal, je v plitvi vodi kakor je zdaj, se utopil v noči. Blizo Ptuja so dobili ladijo, za njegovo truplo pa se še ne vč, kara ga je voda zanesla! — Človek ne ve ure ne dneva svoje smerti, — naj je mlad ali star, smert ga le prehitro zasledi. — Danes smo k tukajšnji novi šoli temeljni kamen slovesno položili! Iz Tersta. X. Sedmi dan tekočega mesca, ko je Viktor Kmanvel, kakor laški časniki govore, prišel Be-nedke s svojo pričujočnostjo osrečit, je tudi Tcržaščanov skorej nagnjetene tri parobrode tje jadralo, kjer je, z Marijo Stuartovo reči, „vedno njih serce bilo," solnčit sc na novem solneu, ki jc čez mesto svetega Marka zasijalo. Posebno čuda jc bilo med temi romarji nekega dobro znanega semena. To pa ni Teržaščanom sploh prijetno v serce segalo, temuč pomislivši, kako nepristojno da so ravnali Benečani z nekterirai avstrijanskimi narodniki, kader so se od tara selili, se jih nevolja poprime, in že precej drugi in tretji dan se zbirajo narodni delavci in tirjajo, da naj se laški dninarji iz Tersta poberejo, in kar je še več, sc tudi sera ter tje ž njimi spriraejo, pa hvala Bogu! do kervi ni prišlo. Nadjamo se, da sc bo ta nevihta kmali pomirila; dobro bi pa vender bilo, ako bi se nektere osebe, ki vedno na skrivnem sovražni ogenj pobezujejo, za vselej od tod odpravile. Pa tudi med „Priraorjanom" in ,,Ljudorailom" jc zavihrala černa vojska. To gotovo nobenemu pravemu Slovencu ne more drago biti, torej bi svetovali njima, sc spomniti zlatih besed Salustovih, ki pravi: „Concordia parvae res crescunt, diseordia maximac dilabuntur." *) Iz fcafed-a**) nad Tiberijo v Galileji 30. kim. 18Gti. To poletje se tukaj ni godilo naj bolje. Precej po vašem odhodu jc v Tibcrii zrojila kolera, kjer jc žalibog pobrala 134 ljudi (silo veliko za malo mcstice). V Sa-fedu (mestu v gorah) pa jih je bilo le samo Šest napadenih. Nato so jelo kobilice tako neusmiljeno zdelovati, da v mojem okrožji ne en vert in ne eno samo drevo ni ostalo zeleno. S tem pa jc vstala velika dragina. Tudi meni sc je slaba godila. Drugi dan po vašem odhodu (11. majnika) sem dobil merzlico, in ko je nisem mogel z nikakoršnim zdravilom pregnati, sera šel pred nekimi dnevi v vas Jeron obnebje ali zrak pre-raenit... Neko tiho jutro sedim z maroniškim duhovnom pod z mahom obrašenirai podertinami nekdanjega mesta Jeron a in z njim krcmljam o lepi okrajini, kar pride sel s pismi iz Bejruta, ki mi ob enem izroči tudi vaše drago pismo od 12. vel. serp. iz Ljubljane. To spomina vredno naključje mi jc napravilo veliko veselja, zlasti ko sem duhovnu pravil, da sera od Joron-a v Jeron-u dobil pismo. (Za eno čerkico je sicer razloček. Vr.) Duhoven je bil te misli, da ta prigodek ima ta pomen, da sc bode nekdanje mesto Jeron zopet zidalo, in ga bodetc tudi Vi še obiskali! Potem takem je treba, da kmali sem pridete podstavni kamen vložit!! i Serčno rad , ali treba bi ga bilo s srebrom in zlatom uterditi. Vr.) *i Kavno naznanujc Ljudomil, da bo nehal izhajati; torej, „Pri-morjan," „de mortuis nil, nisi bene." Pis. — Pristaviti moramo, da je tudi nas taka borba hudo v seree zabolela; čemu to? in |>a »e v mestu, kjer je slovenskih časnikov tako potreba, ka-kar oči v plavi! Kaj ko bi se častito duhovstvo z nekterimi modrimi druzimi gospodi zedinilo in bi čverst in dober časnik v navadni m slovenskem jeziku saj po dvakrat ali trikrat na tod»-n na svitlo dajali. V majhnem Celovcu izhajajo trije slovenji časniki in .,Slovenec'4 se napoveduje že na prihodnji mesec po .Hkrat na teden; ali hoče Terst zadej biti V Gospoda G. in C. naj bi si pri poliču ola v novi pivarnici po slovensko roke podala in „unitis viribus4' naprej delala. Vr. **) Komantično pismo, iz kterega tukaj nekaj posnamemo , smo prejeli od blagorod. g. Jož. Miklasievicz-a, Poljaka, ki je c. kr. avstr. poročnik v Safed-u, po nekterih nekdanji Uetulii. Vr. GreŠko katoliški duhoven Huri ^ Pater) Konstantin v Safed-u in častitljivi o. Bernardin v Tiberii (frančiškan) vas tudi prijazno pozdravita. S pošiljanjem sv. podobe (M. D. za cerkev v Satedu) blagovolite do spomladi še poterpeti, ker je zima blizo in morje bo začenjalo viharno biti, in tudi po suheui od Bejruta sc v deževnem vremenu ne d& prenašati. Neki Huri Josef, maroniški duhoven v vasi Giš vas prijazno pozdravlja in prosi, naj bi bili tako dobri in mu poslali podobo začetnika njegovega reda, sv. Maron-a. liogovilstvo s Prusom je tudi mene hudo užalilo: prišel pa bode še čas, da bodo naši sovražniki, posebno cerkveni roparji, Njih veličanstvu našemu preavitlemn cesarju in gospodu pred kolena padali. (Ps. 21). Daljo prav mično popisuje priljudni gospod ondotno okraj ino in pa kako pripraven je ta kraj za naselbe iz Evrope, kar pa za popotvanje prihranim in bom ondi vverstil, kadar do tje pripišem. Binl Je ket/ novega po širokem sveta? Heliogabal cesar je bil sicer mogočen mož, ki jc znal šobe, nos in lase dobro vihati; boječ pa tako, da je s svojo materjo v skrivališč bežal, ko so se sovražniki bližali, in je ravno tam prav reven konec storil. Abraham a sankta Klara ga torej vverstuje med nekako množico, ki ji ne prilastuje posebno častnega imena. Tudi dandanašnji je zajcev boječnikov brez števila! Zadolženi sc bojč svojih upnikov: nc bo ti ga z lepo pred oči, kteri te jc za kake petice oplahtal! Srenjski odbori po več mestih se boje jezuitov; — časnikarji sc boje konkordata, in zdaj naj poslednjič papeževega nagovora; — Viktor Emanvel se boji papeževih vojakov: kajti IJO.IJOO mož je poslal na meje papeževe zemljičice: — Velikorus sc boji Poljakov in katoliško vere: torej sili katoličane v razkolništvo in naše škofe v Sibirijo tira; — „Gran-turko" sc boji Mahoraeta, ako bi s kristjani enako delal kakor s turčini; — laški gospodje ^svobodni cerkovniki v svobodni deržavi" se boje katoliških škofov in samostanov, nc pa njih premoženja; — zmagoviti Prusi sc boje avstrijanskih katoličanov in še zdaj vreše po časnikih zoper njih vero: niso se pa bali njih smodk, vina in beeov; — ponemčevavci se boje čitalnic: — Slovani se boje dualizma, Ilervatje madžarizma; -- prostomavtarji sc lioje „ultramontanov;" — svobodo-misniki se bojo velikonočne spovedi in bivšega misijona v Smledniku: ne boje sc pa petka, ker ga tako nc spoštujejo; — hudimanič se boji križa: grešnik se boji smerti. Vsak živi duh se kaj boji: samo Pij IX se v sredi svojih sovražnikov ne boji nikogar in ničesar. Živio serčni Pij IX! — Užaljena \čst je vzrok tolikim bojazljivecm in bav-bavom na svetu. Dobra vest pa jc škit zoper vse in sc ne boji ničesar. Sv. Makarij si je bil neki večer prenočišč izvolil na pokopališu in blazina mu je bil lucrlič, ki jc imel še le drugi dan pokopan biti: pa se ni prav nič bal. — Po pravici sc ima tudi Avstrija bati Prusi je , Rusije in Italije, ki je komaj dobila Benečijo iu že se sliši, kako italijanissimi merijo na to, da bi ugrabili tudi Terst, < i urico, Istri jo, Dalmacijo, južno Tirolsko. Treba jc torej Avstrii iskati škitov zoper kakoršne koli napade. Taki Škit ima biti poklicanje nrotestanškega gr. Beusta za ministra zunanjstva: čc bo bolj srečen kot je bil protestanški vikši vojvoda zoper Pruse, bo nasledek pokazal. — Pogosto sc govori od obujevanja Polonije in o zvezi s Francijo. Na Napoleona se iz več ozirov morebiti ni preveč zanašati. Enkrat in drujikrat na koga mahati, potlej ga pa božati in objemati, — kaj je to? Zraven tega bi Italija v kaki vojski berže ua novo s Prusom kakor s Francijo potegnila in Avstrii zopet v njeno lastino segala. Na Napoleona so brez tega Lahi hudi zato, ker jim je Nieo odnektiral. Amerikanci Francije blezo ne vidijo radi zavoljo Mehike: in U rekom sc je Nupolcon o vstaji na Kaudii zameril, ker je Turkom na roko delal. Koliko prijatlov bi tedaj Av-slrii s Franci jo ostalo zoper Rusa, Prusa, Italijana, Ureka in zvezne deržave? — Ne vemo pa potov Božje previdnosti, — Njemu je vse mogoče. Kakošen >kit pa jo t »ko imenovani dualizem, po kterem bi sami Nemci in Ma djari nad drugimi narodi v Avstrii gospodovali? Po vsih slovanskih listih jc žc dolgo časa šum zoper tako na-redbo, ki se je boji 17 milijonov Slovanov iu '■> milijone Romunov. — Rusini v Galiciji prav pogosto tožijo, da jim Poljaki svoje narečje v njih vradc vsilujejo. Jezik ali pa vero komu vsilovati, kakor Rusi delajo, je dandanašnji nevarno orožje! Poljaki pa, ki sami terpe od Rusov zatiranje svoje mile poljščine, bi mogli vender spoznati, kako je to zoper ljubezen in pravico. Gotovo pride še čas. da se bode Rusija za enake nasilstva za ušesi praskala. in Emanvelu jc ne mara šiba šc bližej za petami. Zaupajmo, da zdaj zdaj pride čas, ali je že tu. ko bo jela zopet pravica zmagovati in sc tamkaj moč razodevati, kjer se bode delalo z Bogom in s katoli-ko Cerkvijo, 'če bi bile tudi majhne moči zoper toliko sovražnikov, kolikor je listja in trave. Bog, vera. pravica bodi naš škit! Exsurgat Deus, et disipentur ini-mici! — ..Politik" v Pragi sc tudi boji papeževega nagovora in menila je, ktero o njem ziniti. Zinila je pa ,,staro pesmico češ, da sc na rimskem dvoru šc zmiraj nočejo ločiti od sanjarij po starodavnih časih, ko jc rimska besedna moč velike kraljestva razdevala (ktere neki?» —, pa da papeževa svetna moč jc liri kraju, ko jo v mah« tednih trancoski baganeti ne bodo več podpirali. — < V-nikarske koklje so le prepogosto izmed tisti!, prerokinj, ki so rezanieo zobale: upajmo, da bode tudi ,,Politik** rptasi una ex cis —celo še potlej, če la-ki tolovaji Rim za čas ugrabijo. Papeži namreč iz Rima gredo, pa se zopet v Rim povernejo; tako se je godilo žc Piju IX, pa tudi njegovim prednikom. Med tem pa ravno šumi i/. Rima naznanilo, ki zvitemu Napoleonu in grabežljivemu Emanvelu morebiti ue bo preveč vš"č. Pruski poslanec Arniiu je namreč sv. Očetu zaterdil, da pruski kralj Vilhehn spoznava po pridoldjevanji zmiraj več katoliških podložnikov tudi posebne dolžnosti do njih. pa da on ljubi in spoštuje Pija IX in je pripravljen, kai jc v njegovi moči, vse storiti za ohranjanje papeževega sedeža. Se ve, čudno je: Rusija in Prusija, pa Pru-ija in Rim, ali dandanašnji je vse mogočo. Cotovo je, da Bog vlada: in pa da se krivičnim ne more poslednjič po volji iziti, kakor se še nikoli ni. Eden dunajskih listov prosi pri sovražnih li>tih za katoliško Cerkev saj toliko „gnado4* in svobode koliko! se je dovoluje protestantom, judoin in ii<»v<-riiikom. Mi pa pravilno, da pri tatovih, frajmavrarjih iu brez božuih časnikih se s prošnjo celo iu čisto nič ne opravi. .\a Dunaj H, kakor „Volkstrd." pi-e, je i»il pred sodnijo grozovite/. Herman K., ki je s samokresom v neki križ na polji streljal in zadel je Zveličarjevo po dobo v persi iu v ledje, tretja krogla pa je -la v kri Zev pa ž. Naj vikši sodnija je o>tudneža na -est ted nov v ječo obsodila. Ker nejeverni časniki s tako malo spo-tovanjem oo vere in cerkvenih svetost pišejo, ker tudi drugi pi savci zoper drugo Božjo zapoved v pesmi in prozi tako pogosto greše, torej se ni čuditi, da sc sem ter tje marsiktere žalostne bogoskninstva slišijo. Ne bom o tacih pisal, temuč samo en zgled želim povedati, kako Bog gum že na tem svetu takim dostikrat povračuje, kteri so vse poštenje, vso spodobnost, vso sramožljivost celo tako zavergli, da se samega „Križanega" lotijo. Po prekucijstvu k koncu prejšnjega stoletja je bil vojaški bolniški duhoven poklican k hudo ranjenemu vojaku. Duhoven najde človeka, kterega obličje pa ni kazalo, da bi kaj posebno hudega terpel. Reče tedaj bolniku: ..Prijatel, pravili so mi, da ste hudo hudo ranjeni!" Užaljeno nasmehljavši se, reče vojak: častitljivi gospod, prizdignite malo odejo!" Duhoven jo vzdigne in prestrašen se umakne; zakaj sovražne krogle so bile vojaku obe roki odtergale. — „Kaj? prestrašeni se umikujete zavoljo tc male reči," reče vojak. „Privzdignite odejo v znožji!" Duhoven jo vzdigne in vidi, da ste mu tudi nogi odtergani. „0, preljubi!" mu reče mašnik ves usmiljen, „kako se mi smilite!"—„Ne ne," odgovori ranjenec, „jest terpim le samo to, kar sem si zaslužil. Nekdaj v slepi togoti sem bil britki martri i razpelu) roke in noge poterl, tako da je na tla padla; precej v pervem boju potem pa so meni topovske krogle roke in noge odtergale! Kakor jaz Njemu, tako On meni! Pa hvaljen bodi Bog, da je moje bogo-skrunstvo na tem svetu kaznoval, aa bi mi tamkaj pri-zanesel, kar upam od njegovega velikega usmiljenja!" Naj pa ne mislijo tudi tisti, da je njih pregreha majhna, kteri Zveličarja z jezikom, s peresom tako za-sramujejo, kakor se je v teh dogodbah godilo z djanjem. Nagovor sv. Očeta. 21). vinotoka je tako imeniten in tehten, tolikega obsega, tako pojasnovaven sedanji stan, da bi Danica dolžnosti ne spolnila, ako bi ga saj po večne razglasila častitim bravcem. Namestnik Kristusov tako-le govorč. „Castitljivi bratje! Že večkrat smo po dolžnosti svoje apostolske službe tožili v očitnem pisanji in tudi v raznih nagovorih v Vasem svitlcra zboru, kako piemon-ška vlada pridu naše presvete vere škodo dela in kako hude krivice je storila Nam in apostolskemu stolu. Lahko spreumete, kolika britkost nas napolnuje dan na dan, ker vidimo, da ta vlada, vsak dan neprenehoma z veči silo maha po katoliški cerkvi, njenih zveličavnih postavah in posvečenih služabnikih. .Škofe in naj boljši može svetnega in klošterskega duhovstva in druge časti vredne katoliško občane brez ozira na vero, pravico in celo na človečnost imenovana vlada dan na dan obilniše v pregnanstvo goni, v ječe meče ali pa v kako prisiljeno prebivališe obsojuje in terpinči po vsaki nespodobni poti. Škofijam v veliko škodo dušnega zveličanja njih pastirje grabi, Bogu posvečene device preganja iz kloštrov, ki so njih lastina, in jih sili ob milošnji živeti, tempeljne Božje oskrunuje, škofovske semeniša zapira, učenje mladine izterguje keršanskemu uku in zročuje jo učen i kom zmote in zlega, cerkveno premoženje ropa in zadeguje." ,,Imenovana vlada , zaničevaje cerkvene kazni (cenzuro , zaničevaje Naše in italijanskih škofov pravične pritožbe, je že dala več postav, ki so sovražne katoliški Cerkvi, njenemu nauku in njenim pravicam, in ki smo jih tore j zavergli; ni pa pomišljevata razglasiti tudi postave za posvetni zakon, kteri nc le katoliškemu uku, ampak tudi občinski družbi naj silniše nasprotva. S to postavo se čast in svetost zakramenta zakona z nogami tepta, njegov namen pod kopava in naj sramotniši prilo-štvo pospešuje. Zakaj med neverniki ne more obstati nikakoršen zakon, kteri ni ob enem zakrament, in torej gre vseskozi Cerkvi pravica zastran vsega razsoje-vati, kar se zamore s zakramentom zakonom strinjati." (Konec nasl.) Ii Amerike. „Zagr. K. L." piše naslednjo dogodbo: V Pittsburgu (sev. Am.) zadel je mertud nekega v ječi zapertega Tompsona ali Holmesa; komaj izreče grozo-vitno bogokletev, že drugi dan leži mertev. Ta slučaj se jim je tako čuden zdel, da so ga vse novine razglasile in povsod strah napravile. Tompson, že 4 ali 5 let v ječi, je bil zarobljen, čokast, razumen, ali brez vere, tako da je pri vsaki priliki govoril grešno in bogomerzko. Čevljarske dela je v kaznilnici opravljal, in v sobi je imel samo enega tovarša, po veri protestanta. Dne 13. kiraov. pogovarjata se o verskih rečeh in Tompson vpraša tovarša, je li mu mati kristjanska. Na odgovor da je, reče on, da je keršanstvo sleparija; na to drugi, da se resnica kerščanstva more dokazati dovoljno s svetim pismom. Ali Tompson bersne psovko, da so sv. ismo stare gosli, na kterih moreš izgosti kakoršen glas očes. Ko mu naposled tovarš reče, da je v sv. pismu Jasno dokazano božtvo njegovega začetnika, v peklenski jezi opsuje Tompson Jezusa in deviško njegovo Mater; ali komaj izreče kletvino, zruši se raz stolca, da se ne more ne makniti ne besede pregovoriti. Naglo pošljejo po zdravnika, ali brez koristi. Z izbuljenimi očmi, z otečenim iz ust visečim jezikom, in skerčen ležal je nesrečnik 24 ur, dokler ga k sebi ne pokliče razžaljeni Sodnik. — Glejte, kako ojstro kaznuje Bog onega, ki ga preklinja. Tudi med nami se čuje mnogo kletvine, ali vedite, da Bog nikomur dolžen ne ostane. T—k. V Floreneii naznanja vradni list, da vsi škofje, ki so zunaj škofij, se smejo domu verniti. V Stražišu pri Kranji je bil pretečeno nedeljo po polnoči strašen ogenj; 90 hiš in več druzih poslopij je pokončanih, — tudi se govori, da jc nekaj ljudi zgorelo. Duhovske spremembe* V goriški nadškofli. Naslednji gg. so tako-le postavljeni: J. Galli, vik. v Pieris-u, gre namesti v Ver-megliano, za administ. v Belvedere; Jan. Ferlat ostane 1. kapi. v Gradi, in 2. kapi. bo tamkej novoposv. J a n. Mantoessi; Angclik Centazzo, novoposv., gre za kapi. v Komen; Ant. Gruzovin, kapi. v Komnu, za vik. v Doberdob; Fr. Vidmar, vik. v Seduli, za vik. v Tcrnovo (Bovško); namesto njega gre za vik. v Sedulo Pet. K o b a 1, kapi. Volčanski; v Volče And. Makarovič iz Kanala; Tminski kapi. Ant. Qualizza postane vik. v Logu pod Mangertom; namesti njega v Tmin za kapi. Serpeniški kapi. Ant. Lazar. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta Pija IX. 2 gold. sr. „Sv. Oče! prosite mi za ljubo zdravje, ako mi je k dušnimu zveličanju , — pa za srečno zadnjo uro.41 J. P ... na G. *) — Iz Loke kerS. mati in druge dobre duše: 2 gl. pap., 2 po 33 kr. st. den., 3 po 10 kr. — M. V. kuharica prosi za srečno zadnjo uro 1 tol. 1'/, gold. — G. L. G. 5 dvajsetic sr. Za pogorelcev Hotederšici. Neimenovan 80 gold. — — G. B. B. 5 gld. — G. J. V. 1 gold. — G. J. O. Lep. 1 gld. — Za pogorelee na Volčah na Goriškem. Neimenovan 20 gold. — G. J. V. 1 gold. Za afrik. misijon. 1 gld. 50 kr. J. P.... na G. Pogovori z gg. tiopisovavei. G. Jož. Orešnik-u v Meh.: 12. t. m. smo na poŠto dali za Vaše pogorelee nabranih 19 gld. 50. kr.; 17. t. m. bi jih bili mogli v rokah imeti. Poprašajte na pošti in naznanite. *) Ta blagi gospod „J. Pec." so ravno v noči od sabote na nedeljo dosegli „zadnjo uro" — Bog daj „srečno !44 — v ljublj. bolnišnici, kamor so se bili prišli zdravit. Vred.