PRH 8554 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER 60100200 3KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale l grupoi Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 60 (9668) TRST, četrtek, 17. marca 1977 are rars r. mssss DELAVCI, ŽENSKE IN MLADINA SO PRIŠLI IZ CELE EMILIJE • ROMflGNE Na shodu v Bologni je dvesto tisoč ljudi HUD ZLOČIN LIBANONSKE POLITIČNE DESNICE VODITELJ LEVICE JUMBLATT ZAHRBTNO UBIT IZ ZASEDE JumblaU je bil odlomi bojevnik za pravire libanonskega in palestinskega naroda BEJRUT. 16. — Voditelj libanonske levice Kamal Zumblatt je postal danes žrtev zahrbtnega atentata. Ko se je z avtomobilom vozil iz Bejruta na območje, kjer so nastanjene njegove oborožene sile, kakih 55 km južno - vzhodno od prestolnice, so neznanci streljali nanj z brzostrelko in ga ubili. Z nj'm je bil ubit tudi šofer. Jumb-latt je bil voditelj socialistične progresivne stranke in ena največjih osebnosti libanonskega revolucionarnega boja proti reakcionarnim silam in proti izraelski napadalnosti na Blžnjem vzhodu. ' Bij je zelo vidna politična osebnost in je imel neposredna stike z najvišjimi predstavniki libanonskih oblasti, zlasti pa še z muslimansko skupnostjo. Poleg tega j« bil Jumblatt eden od pobudnikov palest nsko - napredne koalicije, ki je nedavno vodila boj proti vdoru sirskih oboroženih sil v Libanon. Kamal Jumblatt se je rodil leta 1917 v hribov tem območju jugovzhodno od Bejruta. Ko je bil še otrok so mu ubili očeta, ki je tedaj vodil veliko fevdalno družino. Jumblatt je v mladih letih študiral v zavodu nazaretskih misiona-jev in je leta 1942 diplomiral v pravnih vedah pri Jezuit h v Bejrutu. Kmalu nato je Jumblatt začel politično dejavnost in je bil izvoljen za poslanca v njegovi rodni pokrajini. Leta 1946 je bil minister za gospodarstvo in kmetijstvo leta 1949 pa je ustanovil napredno libanonsko socialist eno stranko, ki ji je načeloval do svoje smrti. Razvoj politične'a položaja na Bližnjem vzhodu, zla 'ti pa še v Libanonu. ga je prep ič'l. da je treba zavzeti odločno stališče proti vsem domačim reakcionarnim silam in se pridružiti vsem naprednim in komunističnim oboroženim ■skupin1'm, ki so se skupno s Pa'estinci bojevale proti Izraelcem. Po arabsko izieael-ski vojni 1937 je Jumblatt postal odločen zagovornik pal’s'.irs' ega odporniškega gibanja, ki ga je imel za naravnega zaveznika libanonske levice. Ko je bil notranji m'nister so ga pooblastili, da je sestavi listino o ureditvi vpraša"ji p lest n-ske navzočnosti v Libanonu, (s.) Italijanska parlamentoma' delegacija v SZ RIM, 16. — De'egacija italijin-skih parlamentarcev, ki jo v.d. t.j-nik združenja Italija - SZ poslar.ee Vincema Corghi (KPI), ja danes odpotovala na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo ostala teden d ji. Italijanski parlamentarci bedo imeli io-govore o političnih in kultu rnih odnosih med državama. V Moskvi se bodo srečali s sovjetskimi državniki, nakar bodo odpo ovali na obisk v Uzbekistan. Pred zaključkom obiska bo italijanska parlamentarna delegacija podp sala v Moskvi načrt o kulturnem sodelovanju med Italijo in Sovjetsko zvezo za leto 1977. izpričalo privrženost demokratičnemu redu Zavračanje prevratniškega nasilja in zahteva, naj se razčistijo okoliščine, v katerih je bil ubit mladi Lorusso - Spodleteli poskusi izzivanja BOLOGNA, 16. — »Rdeča* Emilija - Romagna je jasno pokazala, "H ji je nebrzdano nasilje tnje in da njeno ljudstvo odločno podpira demokratični režim proti vsakršnemu prevratniškemu načrtu, ker ho-ee živeti v vzdušju omikanega soočanja idej in interesov. To je dokazala z množično manifestacijo na glavnem trgu v Bologni, kamor se k" na poziv deželne uprave, pokra-;------------------ »n, občin, strank ustavnega loka 'a sindikatov zgrnilo dvesto tisoč ljudi. Da bi zajamčili udeležbo delav-Cev na manifestaciji, ki so jo pri-pedili kljub nedavni prefektovi prepovedi, so sindikati CGIL - CISL -VIL v popoldanskih urah oklicali v deželi splošno stavko. Res se je manifestacije udeležilo Pjveč delavcev, žensk, pa tudi mladine ni manjkalo, saj je vsem jas do, da se večina mladih ljudi ne •tririja z nasiljem redkih provokatorjev samozvane »avtonomije*. Tudi slednji so prišli na manifestacijo z očitnim namenom, da bi izzivali. a jih je obkolila delavska redarska skupina v sosednji ulici. Če-Pfav je bilo članov «avtonomnih» ^Upin nad 2000, niso prišli do iz-raza. Lahko so se samo izkričali, ® zaman. Na glavnem bolonjskem trgu so toedtem spregovorili predsednik dednega sveta Emilije - Romagne, Socialist Armaroli, nadalje predstavnik mladinskih organizacij u-' javnega loka Pittalis, sindikalist °i’uno Pratesi, demokrščanski posl. Angelo Salizzoni za borčevske or- ganizacije in bolonjski župan, komunist Renato Zangheri. Vsi so v svojih posegih poudarili skupno mnenje, da je treba zavrniti vsak prevratniški poskus, ki bi mu . botrovalo nebrzdano in nesmiselno izzivalno nasilje. Bolonjski demokrati obsojajo umor študenta Lo-russa in odločno zahtevajo, da se razčisti vprašanje odgovornosti in vse okoliščine, v katerih je do u-mora prišlo. Obenem pa obsojajo tudi umor policista Coccie v Turinu in sploh napade na sile javnega reda, katerim sta bili Rim in Bologna priča zadnje dni. Vsem mora biti jasno, so poudarjali govorniki, da so tokrat sile javnega reda branile demokratični sistem pred besnimi napadi ljudi, ki demokracijo mrzijo, ker jim je tuja, kakor so jim tuji boji delavskega gibanja. Mladinski stiski, problemom nezaposlenosti, brezperspektivnosti in slabe kakovosti študija morajo demokratične sile dati jasne in ne demagoške odgovore. Obenem pa se mora študirajoča mladina vključiti v skupno fronto z delavci in brezposelnimi, skratka z delavskim tf' ^Možica na ulicah Bologne (telefoto ANSA) % L T\ A AF MF1 C * ■ > n Ob zasedbi slovenskih višjih srednjih šol j Nezadovoljstvo študirajoče mladi- j J* * Mallattijcvo šolsko reformo in j* brezperspektivnost mladih- glc-,m J* zaposlitve v sedanjem kritičnem f "sPodarskem položaju države, je >lo tudi slovensko dijaško mla-jl*10- To je bilo pričakovati, kajti Evtaska šola je privesek italijan-in kot taka nosi posledice ,, °šnega neurejenega položaja šol-J« v Italiji. Vendar imajo slo-j n,ki študentje za svoj protest l r»zlog več. kajti slovenska šo-ž to diskriminirana tudi kot šola trdnostne manjšine in njen po-jl “i je zaradi tega še dvakrat slabil "d italijanske šole. Predvsem je Pv®nska šola na slabšem zato, fe uživa avtonomije, ki bi ji j1Navijala smotrn razvoj v sklati * jezikovno in narodnostno zna-jf ^.bhstjo; na šlubšem je, ker kot * n Vt‘sek italijanske šole ne odraža lanske identitete glede na kul-dsk0 tradR‘i)o in sedanjost; na fah Cn’ je, ker v svojih struktu-Hl? hi popolna in zlasti ne v tch-^ n° - strokovnih zvrsteh; na slab-J11 ie, ker je tudi teritorialno o-'tii a in ostaja zato brez nje zna-lu del slovenske nardostne skup-i." v Beneški Sloveniji, Reziji in ,l"dski dolini, in Se bi lahko na- šteli kje vse je v današnjem položaju na slabšem od italijanske šole. Razlogov je torej več kot dovolj za nezadovoljstvo .in vrenje tudi med slovensko šolsko mladino, ki se vsak dan bolj zaveda, da taka šolr ne ustreza potrebam časa in življenjskim interesom naše narodnostne skupnosti. Od tod in od spoznanja, da se stvari kljub raznim »reformam* ne premikajo v smeri izboljševanja, tudi sklep o protestni zasedbi siovenskili višjih srednjih šol v Trstu. Sklep ni bil lahek, kajti mnenja o tem, kako voditi bitko za boljšo, sodobnejšo, demnkratičnejšo slovensko šolo na najbolj učinkovit način, so različna tudi med dijaki samimi, kakor so različna mrd starši in navsezadnje tudi med šolniki, ki so poleg mladine dejansko sami žrtve sedanjega stanja. Ta različnost mnenj samo portjujc zavzetost zanjo, kot primarno dobrino vsakega naroda in našega manjšinskega še toliko bolj. Sklep o zasedbi Je bil sprejet z večino, pa čeprav tudi ob nasprotovanju dela dijakov, zlasti iz višjih razredov. Zdaj gre za to, da se ta protestna zasedba Izvede v roku in na način, ki bo odražal zrelost naših višjih srednješolcev, njihovo politično osveščenost in resnost. Samo tako bo izbrana oblika protesta dobila svojo upravičenost in samo tako hn tudi deležna podpore slovenskih in demokratičnih sil. (j.k.) razredom kot takim. Sindikalist Pratesi je jasno pozval študente, naj se pridružijo delavskim bojem', vendar pod točnim pogojem: sprejeti morajo demokratične metode boja in zavračati nasilje. Bolonjski župan Zangheri je tudi poudaril, da je v tridesetih letih bilo nasilje temu omikanemu in antifašističnemu mestu povsem tuje. Samo skupina izzivačev, katerim so mestne oblasti dajale doslej premalo pažnje, je kriva, če je prišlo do nedavnih incidentov. Zato je popolnoma prav, če so sile javnega reda posegle in zatrle prevratniške poskuse, ker se mora Bologna čim-prej vrniti v okvir normalnosti. 30. junija zapade rok za letošnjo prijavo dohodkov RIM, 16. — Ministrstvo za finance je sporočilo, da so rok za predložitev prijav doliodkov za lansko leto prenesli na 30. junija letos. Svoj čas je bilo sporočeno, da bo treba lanske dohodke prijaviti najkasneje do 31. maju. To je že sklenila vlada in .je bilo objavljeno v o-kviru zakonskega osnutka, ki se nanaša tudi na spremembo postopka prijave dohodkov fizičnih oseb' v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča o ločeni prijavi dohodkov zakoncev. Sporočiti je treba, da veljajo tudi letos pravila o samoohdavče-nju, sc pravi o izračunanju davka, za lanske dohodke in ga takoj plačati v banki. Lansko leto se je tega načina plačevanja davka poglugilo 90 od sto davčnih zavezancev. Državna uprava je dobila 1.500 milijard lir. Samo 10 odst. davčnih zavezancev .je odložilo plačevanje davkov na dohodke iz leta 1975 po uradni ugotovitvi. Finančna uprava sporoča, da so začeli s pregledovanjem tistih davčnih prijav iz lanskega leta, za katere prizadeti se niso samoobdavčili. Po zakonu bodo ti davčni zavezanci, ko bodo dobili davčno polo, morali plačati 15 odst. dodatnega davka, hkrati pa 12 odst. letnih obresti na neplačane davke. Pričakujejo, da bodo davčne pole dobili šele proti koncu letošnjega leta, kar pomeni, da bodo obresti narasle dejansko na 18 odst. in da bodo plačali kar 33 odst. več davka, kot bi ga plačali, če bi se samoobdavčili. Salizzoni, ki je spregovoril v imenu borčevskih- organizacij pa je predvsem pozval mladino, naj spoštuje demokratični red, ki so ga njihovi očetje priborili s težkim krvnim davkom. Salizzonija so prisotni mladinci izžvižgali, vendar je bilo očitno, da žvižgi niso bili namenjeni njegovim besedam, pač pa zgolj dejstvu, da pripada krščanski demokraciji. Shod se je tako zaključil brez incidentov, čeprav so nekateri izziva-či očitno upali, da jih bodo lahko zanetili. Malo pred začetkom sprevoda so namreč organi javnega reda odkrili v nekem avtomobilu pravo skladišče že pripravljenih molotovk. ■ i Manifestacija, ki je Bolonjčanom vrnila zaupanje v lastne moči in dokazala njihovo sposobnost, da še naprej ohranijo demokratični red. Medtem pa so se v Rimu sestali člani raznih »kolektivov* na filozofski fakulteti, da bi pretresli nastali položaj. Čeprav gre za manjšino pa je značilno, da zaenkrat razpravljajo o tem, kako je bila »pozitivna* sobotna manifestacija, čeprav obsojajo »vojaško organizacijo demonstrantov*, ker da je delala »v manjšini*. V zapletenem jeziku naj bi to pomenilo, da obsojajo zadržanje «avtonomnih», čeprav jih nimajo za provokatorje, pač pa za «integralni del* mladinskega gibanja. Obsojajo le njihove «taktične prijeme*. Zanimiv je tudi dokument feministk, ki trdijo, da obsojajo nasilje »navzven*, medtem ko odobravajo nasilne posege, s katerimi bi se manifestanti »branili pred policijskimi napadi*. (st.s.) RIM, 16. — Po podatkih osred njega statističnega zavoda se je število zaposlenih v veliki industriji v lanskem letu zmanjšalo za 1.2 odst., v primerjavi z letom 1975. Gre za podjetja, ki imajo več kot 500 u-službencev. Zavod meni, da je zmanjšanje zaposlitve posledica preusmeritve industrijske proizvod njo v mnogih velikih podjetjih. Naj več še je zmanjšalo število zaposlenih v industriji za energetiko. . KD spet predlaga «varnostni pripor» RIM. 16. — Na seji parlamen tarne- skupine KD, ki je trajala ves dan in na kateri so razprav ljali predvsem o poltičnih posledicah »škandala Lockheed* ter perspektivah razvoja političnega položaja po nedavnih neredih v Bologni in Rimu je posl. Franco Maz-zola prečital predlog krščanske demokracije za obnovitev »varnostnega pripora*. Zdi se, da je u> predlog, ki ga bo KD skušala vsiliti vladi’ pred petkovo sejo, čeprav se z njim večina naprednih sil v državi ne strinja. Poglejmo, kaj predlaga Mazzola. «Varnostni pripor* naj bi bila pravica policijskih sil, da aretirajo vsakogar, ki bi se jim zdel »sumljiv* v določenih okoliščinah. V prvem členu zakonskega osnutka piše namreč, da »organi javne’ varnosti lahko primejo* vsakogar, ki »glede na časovne in krajevne okoliščine* vzbujajo vtis, da »nameravajo zagrešiti* določene zločine. Ti so nošenje orožja, ščuvanje k dr žavljartskj vojni, pokol, iztirje-nje vlakov,, oblikovanje oboroženih tolp, ugrabitev ali rop. Člen je zelo nejasen in bi dejansko dopuščal silam javnega reda, da množično zapirajo ljudi pred manifestacijami ali zaradi njihovega vedenja. Drugi člen zakona pa dopušča iflani javnega reda, da na cesti preiščejo vsakogar, ki »vzbuja sum*, da nosi orožje. Tretji člen določa, da mora policija »pridržati osumljerce samo toliko časa. kolikor je potrebno*, zatem pa jih moramo poslati v zapor. Četrti člen, končno, določa, da lahko traja tak »varnostni pripor* dya dni. Po preteku dveh dni mora policija to sporočiti sodnim oblastem. če bi sodnik pripora ne o-dobril, mora policija »osumljence* izpustiti po preteku nadaljnjih dveh dni. Skratka, »varnostni pripor*, ki ga predlaga KD naj bi trajal 4 dni. Znano je že, da so poslanci KPI in PSI opozorili vlado, da ne bodo podpirali «izjemnih ukrepov*, ki oi ponavljali fašistične policijske me- j tode. Zdi se, da se je KD opredelila prav v tej smeri. lllllllllllllllllllllllllllllilll•llll•lllllllllllllllllll|||||||||||||n||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||^l|l|||||l|||||l||•l||||l|l||||||•||M||||||||||||||MI||,|,,||||||||||,||„,n,U|llll,lll|,,l,,MIIIIII,||,|IM|||||||||||n|||||||||||||||n|n|| NAMESTO BOLNEGA BERLINGUERJA JE SEJO CK KPI ZAKLJUČIL NAPOLITANO KPI za napredno premostitev sedanjega vladnega ravnotežja «Taka vlada nas ne zadovoljuje,* je poudaril Napolitano • Poziv k množičnemu pritisku na vlado in KD, - Pozitivna ocena socialislov RIM, 16. — V najkrajšem času je treba premostiti sedanjo vlado, ki sloni na rahlih ravnotežjih med KD in »lokom vzdržanih*. Zato KPI kliče množice delavcev, izobražencev in mladino k boju za to, da bo sprememba sistema vladanja imela napreden predznak. »Ni možnosti nove vlade brez boja,* je poudaril v svojem posegu Armando Cossutta, »če ne bomo jasno pokazali na protislovja KD, na zmerne sile in njihove poskuse.* KPI noče nazaj v opozicijo, čeprav so sile (predvsem v KD), ki ta cilj zasledujejo. To pa zato, ker bi se problemi Italije v takem primeru samo zaostrili. KD je treba prisiliti, je v zaključku diskusije v imenu tajništva in bolnega Berlinguerja poudaril Gior-gio Napolitano, da zapusti svojo ne-gibnost, prisiliti jo je treba z množičnimi in enotnimi nastopi, da sprejme sodelovanje s strankama delavskega razreda in vsemi ostalimi demokratičnimi silami. Kajti če bi KD tudi tokrat zavrnila ta predlog, bi položaj v Italiji v kratkem času močno degenerirali. Vlada, kot je sedaj, je poudaril Napolitano, nam ne zadostuje. To smo sicer rekli že v samem začetku, ob volitvah 20. junija, vendar smo tedaj sprejeli »začasno in prehodno* rešitev. No, tej rešitvi se sedaj začasnost in prehodnost iztekata. KPI noče vladne krize, ki bi-predstavljala »skok v temo*, tudi zato ne, ker ne mara »praznin oblasti*, pač pa meni, da mora prisiliti KD k temu, da se bo resno začela soočati z vprašanji Italije in torej nujnostjo napredne spremembe političnega okvira, v katerem vlada sedaj deluje. CK KPI se je z Napolitanovim posegom zaključil, člani so soglasno sprejeli poziv vsem demokratičnim silam, naj se odločno in pogumno zoperstavijo valu prevratniškega nasilja. Mladino pa CK KPI poziva, naj v šolah, univerzah in v mestih «izolira» provokatorje in jim onemogoči nadaljnje kaljenje odnosov. V boju za delo, šolsko reformo, boljšo družbo in demokracijo pa naj se mladina nasloni na delavski razred. Tudi zaključni dokument CK KPI poudarja nujnost po «naprednih spremembhh sedanjega vladnega okvira*. Zaključke seje CK KPI so prvi pozitivno komentirali socialisti, ki menijo, da prav zahteva po spremembi poltičnih ravnotežij daje smisel socialistični pobudi o dvostranskih srečanjih, ki naj pomagalo pri oblikovanju »programske večine*, torej premestitvi sedanjega sistema »vzdržanih glasov*. O konkretnih predlogih in oblikah teh srečanj bo PSI razpravljala na jutrišnji seji vodstva. Giorgio Napolitano Tudi voditelj parlamentarne skupine KD Flaminio Piccoli meni. da mora vlada sedaj sprejeti le »malo stvarnih obvez* (gospodarstvo, univerze, javni red), medtem ko naj stranke iščejo (Piccoli izrecno ime- Usmrčeni voditelj libanonske levice Kamel JumblaU nuje »stranke laične demokracje* in KPI> »možnosti izhoda iz sedanjega ravnotežja*, ki ga pogojujejo vzdržani glasovi. Piccoli je namreč mnenja, da ima KPI sedaj «prevelik vpliv*, medtem ko so pa komunisti prav nasprotnega mnenja. Ostrejše stališče je zavzel podtajnik KD Galloni, ki je oejal, da ne sprejema sprememb sedanjega političnega ravnotežja. »Obstajata le dve možni spremembi,* je dejal, šali večje približevanje KPI oblasti, ali pa oddaljitev KPI in torej čelni spopad na volitvah.* Obe perspek ti vi pa sta za Gallonija »nesprejemljivi*. (st.s.) Kmalu dvostranska pogajanja med strankami RIH, 16. - Tajnik PSI Craxi je nocoj govoril po telefonu z demo-krščanskim tajnikom Zaccagninijem o določitvi dneva srečanja med strankama, v okviru socialistične po hudo o dvostranskih političnih pogovorih za iskanje rešitve obstoječe politične in gospodarske krize. Demokristjani bodo odgovorili jutri. Prav tako se bo jutri Craxi pogovarjal s tajniki ostalih prizadetih strank. RIM. 16. — Vodstvo liberalne stranke je sporočilo, da je danes dalo v tisk prvo številko svojega dnevnika L’opinionc‘» Dnevnik pod tem imenom je začel izhajati v začetku leta 1849, v času, ko je zadobival« liberalna revolucija največji razmah. Dnevnik bo izhajal na štirih straneh, za nedeljo pa bodo pripravili številko v obliki tednika. Sporočili so tudi, da bo pri dnevniku sodelovalo manjše število profesionalcev, in da bodo v glavnem vanj pisali člani prostovoljno. Za sedaj ima stranka za letos na razpolago 100 milijonov Kr. Ker je to premalo, bodo razpisali nabiralno akcijo med člani in simpatizerji. DELAVCI SE PRIPRAVLJAIO NA JUTRIŠNJO VSEDRŽAVNO STAVKO Za 4 ure ustavljeno delo v industriji Na Sardiniji bodo stavkali ves dan - Lama, Macario in Benvenuto bodo govorili v Neaplju, Mesini in Milanu - V Rimu bo stavka 24. marca RIM, 16. — Na vseh delovnih mestih se pripravljajo na vsedržavno poldnevno stavko v industriji, ki bo v petek. V nekaterih krajih, kot na Sardiniji, bo stavka trajala ves dan. Po dogovoru med sindikalnimi organizacijami so sklenili, da bodo stavko v Rimu preložili na 24. marca, ko bodo priredili tudi vsedržavni shod industrijskih delavcev. Med petkovo stavko bodo trije glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Macario in Benvenuto govorili v Neaplju, Mesini in Milanu. V Bologni pa bo govoril glavni tajnik kovinarjev Trentin. V zvezi s petkovo stavko je bila danes kratka seja tajništva sindikalne federacije, na kateri so najprej govorili o prireditvi stavke, nato pa o sklicanju izvršnega sveta federacije, ki bo baje 21. marca. Tajnik CISL Macario je izjavil, da je celoten nadaljnji sindikalni razvoj odvisen od stališča, ki ga bo zavzela vlada na prihodnjem sestanku z voditelji sindikalne federacije. Izvršni odbor se bo sestal takoj, ko bodo sindikalni voditelji zaključili sestanek z vlado, da se dogovorijo kaj storita. Če bodo vladni od go delovnih mestih skupščine, ter obrazložili delavcem, kaj vlada ponuja. Če pa ne bodo zadovoljivi, bo izvršni svet odločal o morebitni enodnevni vsedržavni splošni stavki. Na skorajšnjem srečanju vodstva sindikalne federacije z Andreottijem bodo sindikati zahtevali jasen odgovor glede politike do Juga, preklic člena 3 in člena 4 vladnega odloka o fiskalizaciji socialnih dajatev. Sedaj so nekateri časniki ponovno postavili vprašanje tako imenovane «košarice», se pravi vrst po-trošnega blaga, ki vpliva na dra ginjsko doklado. Nekateri so celo trdili, da so sindikati pripravljeni na korenite spremembe, ki naj bi zmanjšale vpliv na povišanje dra-ginjske doklade. Sindikati so to danes odločno zanikali. Sindikalne organizacije ne bodo načele vprašanja spremembe »košarice* premične lestvice, če pa bo vlada to vprašanje sprožila, bodo sindikati o tem govorili pod pogojem, da se po možnosti črtajo tisti predmeti, ki ne pridejo v poštev pri porabi delavske družine in vključi drugo blago, ki ga družina danes nujno vori zadovoljivi, bodo priredili na gulid/nje. Pri vsem tem pa gre za strogo politično vprašanje, ki ga bo treba temeljito proučiti. V vsakem primeru pa sindikati izirlju čujejo. da bi vprašanje premične lestvice povezovali s preklicem členov 3 in 4 zakonskega odloka o fi skalizacij’ socialnih dajatev. Glavni tajnik CGIL Lama je dal za revijo »Panorama* intervju, v katerem ne prikriva nevarnosti poskusa državnega prevrata desničarskih sil, ki skušajo izkoristiti sedanje' nezadovoljstvo š.rših množic i talijanske mladine in brezposelnih. Kljub temu pa Lama ugotavlja, da ta nevarnost ni realna, ker so delavske sile pripravljene, da zavrnejo vsak poskus faš:stičncga nesilja. Zato je tudi dejal, da zadt i dogodki v Rimu in Bologni niso fašističnega značaja, predstav'jaio pa nevaren pojav, ki ga je trejja z razumevanjem do prizadetega dela mladine in delavcev pravilno rešit'. Glede neposredne vključitve komunistične partije v vlado pa- Lama odgovarja, da bi bilo to dobro in koristno. Dodaja pa, da bi se nekateri temu uprii. toda večina delavcev bi to podprla. Po'eg tega pa bi se prav ob tei priložnost' pojavile protikomunistične tendence, ki bi imele za seboj določeno število prebivalstva. Čeprav teh bi ne bilo mnogo, bi bilo verdar izredno koristno, da bi se vsa levica neposredno udeležila političnega vodstva države in bi s tem zagotovila t;ste spremembe, ki jih Italija danes potrebuje. Spremeniti je tteba predvsem gospodarski slsterf! in način upravljanja, da se dajo na razpolago za proizvajalne naložbe čim večja sredstva, (sl) Danes podpis delovne pogodbe za univerzo RIM, 16. — Na ministrstvu za šolstvo so sporočili, da bodo že jutri podpisali novo delovno pogodbo za univerzitetne uslužbence. Pogajanja se vlečejo že tri leta tn su včasih pripeljala do nevzdržnega stanja in do stavk, ki-so popolnoma paralizirale vsako delovanje na univerzah. Delovno pogodbo naj bi za sindikalne organizacije podpisali trije glavni tajniki Lama, Macario in Benvenuto. TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJEM JUTRANJEM SKUPNEM ZROROVANJU VEČINSKI SKLEP DIJAKOV 0 ZASEDBI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH SOL Poleg splošnih zahtev po reloml šolstva v Italiji tudi spe-el/ično zahtevo glede slovenskih šol v celoti in po zavodih B*m m ™>' suvmstf J«if ft - . w~ r kb iiirnj Pred zasedenim licejem (France Prešeren* Včeraj so v opoldanskih urah slovenski dijaki višjih srednjih šol v Trstu zasedli svoja poslopja, da bi tako protestirali proti Malfattijevi reformi ter zahtevali boljšo in pravičnejšo šolo, ki naj bi vključevala mlade v bodoči delovni proces, ne pa jih izolirala v brezposelnosti in socialni emarginaciji. Splošnim zahtevam so dijaki dodali specifične probleme slovenskih šol ter zahtevali njihovo čimprejšnjo rešitev. Poleg tega so nanizali še notranje zahteve vsakega slovenskega zavoda posebej, nazadnje pa še programske točke splošnega študentskega gibanja. Sklep o zasedbi šole, ki je bil nakazan že predvčerajšnjim, je dokončno dozorel med včerajšnjim dopoldanskim zborovanjem. Prvo jutranjo šolsko uro' so dijaki uporabili za razredna zborovanja, drugo pa za zborovanja v vsaki šoli posebej, kjer so se dejansko odločili za zasedbo. Naslednje tri šolske ure so vsi slovenski dijaki višjih srednjih šol v Trstu skupno zborovali v telovadnici liceja »France Prešeren*, kjer so po dolgem, intenzivnem in razgretem zborovanju odobrili resolucijo, s katero so napovedali zasedbo. 0-meniti moramo, da sta si na zborovanju bili nasproti dve stališči o strategiji študentskega boja. Iz prvega je izhajalo, da se lahko borba na šoli uspešno nadaljuje po poteh protesta in zahtev v bi>lj odgovornem in zavzetem političnem u-dejstvovanju v šolski stvarnosti in izven nje, kar ne bi nujno narekovalo zasedbe šolskih prostorov. Drugi del dijakov pa je menil, da se samo z zasedbo lahko nekaj konkretnega doseže. Prodrlo je drugo stališče, za katero so glasovali predvsem mlajši dijaki. Med zborovanjem so dijaki spre jeli dokument, v katerem so nanizali vse razlog' zasedbe. Obsodili so Malfattijev zakonski osnutek u-niverzitetne reforme, gospodarsko flMttHMIHIIIIIIIIMIMIIUIIIIIHIIIIMIIIIIIItlllHUnillllll I Marioli v slovo ] Za vedno nas je zapustila draga Mariola! Vem, da današnji mladini to ime ničesar ne pove, a za nas. ki smo z njo doživljali mladost v težkih letih pred drugo svetovno vojno in med njo, je njeno ime tesno povezano z upi in trpljenjem, z veseljem in tesnobo, ki so spremljali tiste dni. Njen dom (bila je hči znanega zobozdravnika Kovačiča) je bil vedno odprt slovenski dijaški mladini, ki je v njem našla zatočišče j» toplo domače zavetje v vsakem trenutku. Pri njej smo se shajali, zabavali, smejali ali pa iskali tolažbe in prijazne besede v tegobah in nikoli nismo bili razočarani. In, ko je napočil čas odpora, se je njena družina med prvimi aktivno vključila v Osvobodilno fronto in plačala tudi težak davek za svobodo. Izpraševanja, preiskave, zapori, deportacije (njen mlajši brat je umrl v nemškem taborišču) niso klonili duha zavedne Kovačičeve družine. Tudi Mariola je aktivno sodelovala v odporniškem gibanju: raznašala je pošto, lepila ' protifašistične lepake po zidovih, trosila propagandne lističe po središču mesta in vestno opravljala katerokoli nalogo, ki ji je bila zaupana. Nanjo si se lahko zanesel! Vedno je bila nasmejana in dobre volje, vedno pripravljena na dovtip in hudomušno šalo. Tudi v povojnem času se je z možem Stankom Pertotom udeleževala raznih prireditev in sestankov ter vedno obnavljala žive prijateljske ih družinske vezi. Odšla si od nas, Mariola, tiho in skromno, poslovila si se od prijateljev. z nasmehom na ustih in taka boš vedno živela v našem spominu, saj si del tržaške slovenske minulosti in sedanjosti, ki smo jo riuipaj živeli. Danila Sila politiko vlade, ki povzroča vse večja politična in socialna nesoglasja v državi, predvsem pa mladinsko brezposelnost teir stalno in sistematično policijsko- represijo na italijanskih univerzah, ki-je v zadnjih dneh zahtevala smrt študenta Francesca Lorussh. Kar se tiče specifičnih problemov slovenskih šol v Italiji, so dijaki navedli zahtevo po enotnem šolskem okraju, večjo avtonomijo za slovenske šole, uvedbo šol vsen stopenj in vrst v samostojnem »h videmski pokrajini, avtonomijo slovenskega strokovnega zavoda z u-vedbo 4. in 5. raz”eda ter rešitev kritičnega stanja odseka za vrtnarice na slovenskem učiteljišču. Nadalje v svojem zasedbenem dokumentu izražajo nezadovoljstvo nad obstoječimi odnosi med dijaki in profesorji ter ustrahovalnimi ukrepi profesorskega zbora kot na primer red manj v vedenju tistim dijakom, ki so se udeležili pomembnega zborovanja, ki se je neposredno tikalo naše narodnostne skupnosti. Kar se tiče notranjih problemov, so dijaki zahtevali take učbenike, ki bi ustrezali sedanjim razmeram, objavo vseh javnih ministrskih odlokov, ustrezne šolske prostore, se dež za študentsko gibanje, upo^a bo didaktičnih pripomočkov, s katerimi šola razpolaga (ciklostil), kontrolo nad šolsko blagajno, predpisane mesečne ekskurzije, podelitev štipendij, dovoljenje, da se u-deležijo športnih srečanj s primorskimi šolami v Slovenij ter na zadnje šolskega zdravnika. Po sklepu o zasedbi so dijaki na šolsko poslopje razobesili transparente ter uredili svoje notranje življenje in pravilnik. Najprej so iz volili okupacijski odbor, ki šteje šest dijakov iz vsake zasedene šole in sestavili kratkoročni in dolgoročni program zasedbe. V večernih urah so se na liceju dijaki sestali s starši in profesorji, katerim so razložili svoja stališča. Na srečanju je prišlo do različ- SODNI POSTOPEK PROTI ŽUPNIKU GARIUPU V' Predstavnik SSk D. Stoka pri Comelliju in Pittoniju Tajništvo stranke povezuje proces z afe. ro pošolskega slovenskega pouka v Ukvali Deželno tajništvo Slovenske skupnosti sporoča, da je deželni svetovalec SSk Drago Štoka imel danes razgovor s predsednikom deželnega sveta Pittonijem ter s predsednikom deželnega odbora Comellijem o kazenskem postopku proti slovenskemu župniku iz Ukev v Kanalski dolini g. Mariu Gariupu. Štoka je najvišja politična predstavnika v deželi, seznanil z zadnjim dogodkom v Ukvah. Deželno tajništvo SSk povezuje proces proti Gariupu z afero pošol-skega slovenskega pouka v Ukvah, ter z nezaslišanim nastopom učiteljice Broccaioli, ki je pred časom otroke in njih župnika spodila iz šolske stavbe, baje na ukaz šolskega skrbnika. Od takrat je župnik Gariup, ki se je z vsem srcem in energijo zavzel za pošolski pouk slovenščine, deležen mnogih napadov omenjene učiteljice, ki je med drugim tudi občinska svetovalka PSDI v občini Naborjet - Ovčja ves. Eden takih korakov proti župniku Gariupu je tudi sprožitev kazenskega postopka proti njemu pred sodnimi oblastmi v Tolmeču. Deželno tajništvo SSk izraža župniku Mariu Gariupu svojo solidarnost in je prepričano, da bo vsa resnica prišla na dan, predvsem pa da bo prišlo na dan preganjanje, ki ga je župnik Gariup deležen zaradi svojega načelnega nastop« v korist px>uka slovenskega jezika. JUTRI NA OPČINAH Strindbergova drama «0če» Dramska skupim PD Tabor no Opčinah je pripravila novo igro, to je Strindbergovo dramo Oče. Premiera bo jutri, 18. marca. Openska (Nadaljevanje na zadnji strani) ................................................... PRVO URADNO SREČANJE MED OBČINSKO IN NOVO POKRAJINSKO UPRAVO Ne zgolj vljudnostni obisk predsedniku Ghersiju pri žnpnnu Delegaciji obeh odborov obravnavali vprašanja socialnega skrbstva, šolstva m gospodarstva v zvezi s prireditvijo napovedane konference • Zadržan pristop inž. Marcella Spaccinija amaterska igralska skupina je izredno aktivna, loteva pa se že zahtevnih dram. Drama Oče zahteva brez dvoma vetiko naporov in je vse prej kot lahkotna. Nam se zdi zelo pozitivno. da se tudi amaterske skupine lotevajo zahtevnejših del, saj pomeni to nove izkušnje, tako za igralce; kot tudi za gledalce. Drama Oče govori o konfliktu med ženo in možem. Mož je stotnik in zmnstvenik. V spopadu z ženo A? znajde v grozljivi duševni stiski, sovražnost okolja ga privede do blaznosti. Drama je torej temačna, polna konfliktov, ki so predvsem duševni. Dejanje je statično, namesto perigptije dajejo drami vsebinsko napetost duševne vizije, utripi in bolestni kriki. Igralci so se dela lo- Sotidarnostna izjava slovenskih dijakov z župnikom Gariupom Dijaki vseh slovenskih višjih srednph šol na Tržaškem, zbrani na skupnem zborovanju 16. marca tl. v Trstu, smo izvedeli za sodni postopek proti u-kvanskemu župniku g. Mariu Gariupu: - ugotavljamo, da je tako ravnanje krivično in nedemokratično; odločno odklanjamo obtožbo, ker je žaljiva tako za g. Ga-riupa kot za vse Slovence, ki živijo v Kanalski dolini; obsojamo z vso odločnostjo ustrahovalno gonjo na kulturni, moralni in politični ravni, ki so jo organizirali proti g. Gariupu in posredno proti prebivalcem Ukev; izražamo zaskrbljenost zaradi tendenciozne in provokator-ske narave obtožbe, ki skuša ustvarjati ozračje nasprotno razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Kanalski dolini; izražamo vso našo podporo in solidarnost g. Mariu Gariupu; zahtevamo, da sodišče zavrne vloženo obtožbo proti g. Gariupu kot brezpredmetno in da se preneha gonja proti njemu. Dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Danes, 17. t.m., ob 17. uri bo prva seja glavnega odbora (nadzornega odbora in razsodišča). Na dnevnem redu bodo: sklepi občnega zbora, porazdelitev funkcij in razno. Seja je odprta vsem članom. Predsednik pokrajinske uprave Ghersl (na sredi) med vljudu ustnim obiskom na občini Včeraj zjutraj sta se v občinski I čevanje gospodarskih delov osim-cestnin tržaški žunan Soaccini I skih sporazumov, pa je nujnost take konference še večja. Obenem je pa razumljivo, da za krajevno KD hiši sestala tržaški župan Spaccini in novi predsednik pokrajinske u-prave socialist Ghersi, ki se mu je prišel uradno predstavit. Obisk’pa ni imel le vljudnostni značaj, saj sta se načelnika obeh največjih krajevnih uprav na srečanju, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik pokrajine komunist Martone, podžupan socialdemokrat Cesare in demo-kristjanski' občinski odbornik Abate, pogovarjala o vrsti važnih vprašanj, ki zadevajo dejavnost in pristojnosti občine in pokrajine. Na teh prvih razgovorih po nedavni umestitvi občinskega odbora KD - PSDI - PRI in pokrajinskega PSI - KPI, ko je prvič v zgodovini naših krajev levica prevzela vodenje pokrajinske uprave, in sta zato tudi prvič odbora različna, so obravnavali pomembna vprašanja skrbstva, šolstva in krajevnega gospodarstva, zlasti glede na prireditev napovedane konference o tržaškem gospodarstvu. \ Sporočilo za tisk pravi, da «i je župan Spaccini o vseh obravnavanih vprašanjih, in o predlogih predsednika Ghersija pridržal nadaljnjo poglobitev, potem ko se bo o tem izrekel občinski odbor*. To daje slutiti zadržanost kraievne KD pred predlogi pokrajinske uprave za u-sklajevanje dela na področju skrbstva in šolstva, kjer se pristojnosti obeh uprav preoletaio, pa tudi in mogoče še zlasti glede pospešenega prirejanja gospodarske konference. Po prvi taki konferenc, ki jo je priredila občina v letu 1965, se ie bila ta obvezala prirediti drugo že leta 1970, ko bi bila morala pokrajina prevzeti kmetijski del, toda politična nestabilnost in upravne težave so ji onemogočile uresn;č tev obveze. Zato je pobudo prevzela pokrajina. ko jo je z manjš mkim odborom KD vodil dr. Zanetti. Vse demokratične stranke so seveda^so glašale o potrebi konference in je pokrajinski svet že davno izvolil pripravljalni odbor, kjer so bile vse zastopane s po enim strokovnjakom. Sedaj, ko morajo krajevne uprave prevzemati odločilno vlogo nri ozdravljanju krajevnega gospodarstva in pri izbirah za uresn čevanje go spodarstva in pri izbirah za uresni- vajeno Škarij in platna, je popolnoma nekaj drugega, če drži vajeti pri organizaciji demokristjan Zanetti ali predsednik levičarske uprave. Štipendije za študente sodobnih tujih jezikov Tržaška trgovinska zbornica razpisuje natečaj za podelitev treh študijskih štipendij po 200.000 Ur. Štipendije so namenjene visokošolcem, ki obiskujejo šolo za ■ modeme jezike na tržaški univerzi in ki nameravajo izpopolniti svoje znanje jezikov v tujini. Štipendije veljajo za potovanje in bivanje v tujini v letošnjem letu. Prošnje na kolkovanem papirju sprejema pristojni urad na zbornici do 20. junija. Tu prejmejo interesenti tudi vsa podrobnejša pojasnila. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - S LORI sporoča, da je 3. redni občni zbor odložen na petek, 25. t.m. tili s pogumom in z zavestjo, da je tako gledališko ustvarjanje koristno. V drami mstopajo: 'Miha Beličič (stotnik), Kostanca Filipovič (Lavra), Alda Sosič (Berta). Igor Malalan (doktor), Armando Škerlavaj (pastor), Olga Šonc (dojilja) in Robi Gorup (Nojed). Delo je režiral Marko Sosič, prevedla pa ga je Elza Antonac. Igra o Hamletu v Rossettiju V okviru predstav tRassegha Au-ditorium», bo gledališka zadruga tCooperativa teatrale Nuova scena» predstavila drevi (gledališče Ros-setti) delo Vittoria Franceschija *L’Amleto non si puo fare*. Predstavo je režiral Francesco Macedo-nio. Igralska skupim mmerava u-prizoriti Hamleta, vendar glavnega igralca ni. Zato so se ostali igralci odločili, da bo vsak pokazal to, kar zna. Vsebim dela je torej igra v pravem pomenu besede. Prof. Merku drevi v «D. Alighieri'» V sklopu predavanj - razprav, ki jih prireja društvo (Dante Alighieri* bo danes ob 18. uri v dvorani Assicuraziomi generali, Ul. Trento 8, prof. Pavle Merku govoril o vlogi Trsta kot mostu med slovensko in italijansko kulturo. USPELA KOORDINIRANA AKCIJA POLICIJE IN KARARINJERJEV DOSLEJ ŽE TRINAJST ARETIRANIH ZARADI ROPOV V TRŽAŠKIH BANKAH Štirje so Tržačani, osem jih je iz Catanie, enega pa so aretirali v Rimu Na tržaški kvesturi so včeraj uradno potrdili, da so v preteklih dneh aretirali 14 oseb pod obtožbo sodelovanja pri ropih v tržaških bankah in da sedaj, iščejo še tri osebe. Preiskovalci so prepričani, da so s to organizirano akcijo, ki se je začela pred desetimr dnevi, odkrili dve tolpi, ki sta odgovorni za rop v zlatarni Venier (3. 'fetlru arja letos), za poskus ropa v Ban-co del Friuli 15. decembra lan skega leta, za rop v 'Tržaški hranilnici v Ul. Carducci 20. septembra lani. za rop v podružnici Cre d to italiano na Trgu S. Giovanhi 13. decembra lani in za rop v tr taški hranilnici na Trgu Perugino 17, februarja letos. Polep. tega razpolagajo tudi z indici o roparjih •’ Banca commerciale italiana v Ul. Caboto 16. aprila lanskega letš Kot smo že poročali,- je hil prv-na vrsti 43 letni l.uigi Zangrando brez stalnega bivališča, za katere ga so v raznih krajih že pred ča som izdali zaporne naloge. Med drugim naj povemo, da so ga iskali tudi v Zahodni Nemčiji zaradi tatvin. Po t dgljšem poizvedovanju je policija izsledila Zangranda in ga aretirala pri njegovi 55-letni sestri Giulii v stanovanju v Ul. F. Severo 151. Tedaj so aretirali tudi sestro, kajti j/ stanovanju so našli štiri samokrese, z naboji. Sprva so Zangrandova obtožili samo nedovoljene posesti orožja. Nekaj dni kasneje je policija a-retirala 36 letnega Orlanda- Blanca, po rodu Tržačana, sicer pa upravitelja »plavajoče restavracije* v Gradežu. Bianco je Zangrandov sorodnik in prav po tej poti mu je policija prišla na sled. Sumljivo se jim je zdelo predvsem dejstvo, da je Bianco pred kratkim vzel v najem stanovanje v Ul. sv Frančiška; policija je stanovanje natančno preiskala in v njem našla tri samokrese z naboji in več kov čkov z dokumenti. Na osnovi teh kovčkov so prišli na sled večji skupini domnevnih roparjev, za katere je izdal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin zaporni nalog: 8 so jih že aretirali v Gata-ni, kajti vsi so doma iz tega sicilskega mesta. Gre za 27-letnega Rosana Pantana, za njegovega 22-letnega brata, za 18-letnega Sebastjana Sortina (baje so ga že prepoznali za avtorja ropa v zlatarni Venier), za 22-letnega Ignazia Grassa. za 28-letnega Raffaela Petti nata, za 39-letnega Artesina Stiro, za 28-letnega Guseppa Carezzo in za 24-letnega Giuseppa Coppolo. V Catanii iščejo še tri osebe v Milanu pa so aretirali 45-letno Tržačanko Carmelo Lotti. Preiskovalci niso sporočili, v ka tere rope so vpleteni posamezni člani te tolpe, kajti v teku je še preiskava, da se ugotovijo njihove odgovornosti. Kot zanimivost naj STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dnm THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod Scena Kostumi Glasba Režija France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merku FRANCE JAMNIK uri uri Jutri, 18. t.m., ob 16. za abonma red I in ob 20. za abonma red J. V soboto, 19, t.m., ob 20.30 za abonma red F — sindikalni. V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. , V torek, 22. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo. Gledališča AVDITORIJ Od danes, 17. marca dalje: Coopera-tiva Nuova Scena: «L'Amleto non si puo fare* V. Franceschija. Režija Francesco Macedonio. Veljavni so odrezki Auditorium. SREČANJE V CCA Tržaška zveza ljubiteljev operne glasbe prireja drevi, ob 19. uri srečanje z izvajalci Puccinijeve opere «Dekle z divjega Zapada*, ki bo v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2. ROSSETTI Od sobote, 19. t.m., Teatro di Roma: tMisura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina. V. abonmajski odrezek. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni VERDI Od 29. marca dalje (Luisa* G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. Washington. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE KOPER, 19. marca 1977, ob 20. uri v Mestnem gledališču KRIŽ, 20. marca 1977, ob 16. uri v Ljudskem doma Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. marca JERICA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob lb.13. — Dolžina dneva 11.59. — Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 16.03. Jutri, PETEK, 18. marca EDVARD Združenje Jusarskih upravičencev za OPČINE BANE SKLICUJE II. redni občni zbor za 19. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. VABI svoje člane, nečlane in posestnike. ki.imajo zemljišča v načrtovani industrijski coni na Krasu in druge zainteresirane ljudi. Dnevni red: 1. Poročilo o delu v letu 1976. 2. Volitve novih članov odbora. 3. Industrijska cona na Krasu — problem zemljišč. 4. Posvet o industrijski coni na Krasu na sestanku v Bazovici. 5. Razprava. Kino Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 7,7. ob 19. uri 12,7, zračni tlak 1028,8 mb. narašča, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 10,7 stopinje. (Nadaljevanje na zadnji strani) ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. marca se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 66-letna Emilia Kramer por. Cerma, 85-letni Giovanni-Sanzin. 70-letna Pasqua Znidarsich por. Sossi, 80-lčtni Valentino Bressan, 89-letni Domenico Orsini, 66-letna Paola Petrovčič, 76-letna Eleonora Simini por. Moro, 70-letni Bruno Gole. 86-letni Giulio Pacor, 79-letna Anna Maria' Sterpin por. Vivoda, 75-letni Aurelio Zorzet, 69-letna Giuseppina Franchi vd. Guštin, 62-letni Antonio Bizzotto. 75-letna Rubina Pavone vd. Sciarretta, 74-letni Ermanno Furlani, 37-letni Liberto Bologna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. it 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596: NabrdSma: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-^97: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Koncerti V okviru predstav «Appuutamenti musicali* bo drevi, ob 18.30 v pr#" štorih Časnikarskega krožka na KorzU Italia 12 nastopil duo Pirona - Susov-sky (Fabio Pirona violina, Rita Su-sovsky klavir). Na sporedu Bachove, Mendelssohnove, Beethovnove in Schumannove skladbe. V prostorih Goethejevega inštitut* (Ul: COroneo 15) bo drevi, ob 20.30 koncert Mainzer Kammerorchester, ki bo pod taktirko G. Kehra izvajal Bachove. Regerove, Kirchnerjeve. Hinde-mithove in Bartokove skladbe. Vstop prost. SPD TABOR - OPČINE A. Strindberg OČE prevod iz italijanščine ELZA ANTONAC Marko Sosič Scena in režija Premiera jutri, 18. marca 1977, ob 20. uri. Ponovitev v nedeljo, 20. marca, ob 16.30. PROSVETNI DOM NA OPČINAH Vabljeni! PD VALENTIN VODNIK vabi v Torklo na otvoritev slikarske razstave. Razstavljata HIJACINT JUSSA in VLADIMIR KLANJŠČEK Jutri, 18. marca, ob 20.30 Izleti Movie Club 77. Danes v kinu Radio (Ul. Rc^onda 4, blizu S. Michele) — 16.00 Lucignani - Gassner (Una su 13* s Sharon Tate. V. Gassman 18.00 Merickov (Manson e la fami-glia di Satana*; 20.00 in 22.00 Cassa-vetesov «Ombre». ArLston 16.30 «L'uomo che fuggl dal futuro*. Barvni znanstveno fantastični film. Mignon 16.00 (Vincitori e vinti — Sil-vestro e Gonzales*. Barvna risanka. Nazionale 16.00 dl ginteologo della mutua*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini |x>d 18. letom. Bkrvni Grattacielo 16.00 i upravi, ki jo preureja vse od 14 1974 sem. ko jo je za 200 mi-“nov odkupila od Rdečega križa. Točneje bi morali govoriti o par-\ ‘ Engelmann in ne o vili, kajti kla prejšnji mesec, se bodo v 3 mesecih omejila na ureditev parka, da bi vsaj tega lahko odprli tja do poletja. Do tu zagotovila občinske uprave, katere največja težava je pomanjkanje finančnih sredstev, ki je tako zavleklo ureditev »zelene oaze*, kamor se bodo lahko pajmo čimprej iz mestnega vrveža zatekli predvsem starejši ljudje in otroci, katerim .je prostor v Trstu tako skopo odmerjen. ii I bombni napad na .Trst, jo je **>ja 1944 popolnoma porušil. Od i Nopij se je delno ohranila biv-; vrtnarjeva hišica ob glavnem %du, ki sedaj služi za skladi-•*> skoraj v celoti pa bivše kovnice, lii so jih že prej preure-v stanovanje in kjer je do svo-, smrti leta 1964 prebival »sivi *Jhški gospod* Walter Engelmann. listal pa je seveda čudoviti, 14 kv. m obsežen park, ki se !?*» nad Ul. Rossetti razteza od Chiadino, kjer sta dva vhoda. Ul. dei Porta. Celotno zpmlji-ki so ga v začetku februarja . začeli čistiti, pa ni park v Jivem pomenu besede, saj je bii .ob Ul. dei Porta sadovnjak z reami za povrtnino in z nasadi m>ic. Z leti se je drevje, zlasti » grmičevje tako razraslo, da je o* prej podobno pragozdu. Park, ^ma zelo izbran gozd. se raz-^ ob Ul. Chiadino in je nekoč ■Jfožal vilo. Posebrio lep je bil C°P po krasnem drevoredu od .Miega vhoda, ki je nekaj me p.. nad Ul. Rossetti, do glavnih j. Posest, kot še danes piše ‘težkih železnih vratih, se je Snovala »vila Frida*, po prvi ^elrnannovi, ki je tam prebivala, ^ožem Fritzem, trgovcem kave, ie iz Berlina preselila okoli le 1880, ko je bila tudi zgrajena 4 v pristnem stilu «fin de sede*, b.tej priča le nekaj stebrov, ki L je drevje in grmičevje čedalje Jj ogrožalo, dokler niso letos ste-Prva dela. Ježsk je bil predvsem njihov preresni začetek. Naj na kratko J°vmio usodo tega lepega in za rezane dragocenega parka od ? 1964 dalje, ko ga je Walter En-'Jjhann zapustil Rdečemu križu Caenom, da bi bil na razpolago ^'kernu prebivalstvu. Vendar pa upošteval birokratskih zapletlja-g. zapuščino je namreč prevzelo državno vodstvo RK v Rimu, ki ,s pravne plati imelo pravico do L Po daljših pogajanjih .jo je le-Jf?4 za 200 milijonov prodalo tr 1 i občinski upravi, ki je izde- fiačrt za preureditev, ki pa ne Padeva ______ ...... L^eč tud gradnjo igrišč in |?*kih jasli in vrtca. To m vendar pa dela, ki čiščenja gbzda, celo po našo ste- NUIN0 VPRAŠANJE SVETOVALCEV KPI ŽUPANU Odbornik Zanini omejuje službo za delovno medicino Svojevoljne odločitve nasprotujejo dogovorom s sindikati - Okrnjena zaščita zdravja v tovarnah Občinski svetovalci KPI Catta-1 dokumentarni film z naslovom «Za-ruzzi, Spetič, Morgutti, Acerbi ir I kaj gorijo naši gozdovi*. Vemo nam-RonrelLi so predložili tržaškemu žu- j reč, da je ta problem v naši deželi za dobil že zelo hude obrise, saj je panu nujno interpelacijo, v kateri ga opozarjajo na navodila občinskega odbornika za zdravstvo, ki se že izvršujejo, v zvezi 1 uporabo 0-sehja občinske službe za delovno medicino in z načinom izvajanja te službe v tovarnah, ki zahtevajo njene storitve. Naloge omenjene službe so bile namreč nedvoumno določene sporazumno sl sindikalnim organizacijami ob njeni ustanovitvi, kot izhaja iz ustreznega sklepa. Pomanjkanja. 'koiHidinacijeiizdiravstiveniJ). struktur zaradi zamud pri začetku delovanja zdravstvenega konzorcija nj mogoče odpraviti z začasnimi rešitvam', katerih edini učinek je ukinitev storitve, ki je bistvenega pomena za zaščito zdravja delovnih ljudi. Služba za delovno medicino je i-mela itak okrnjene možnosti delovanja zaradi omejenega števila osebja, omenjena odbornikova odločitev jih pa še zmanjšuje. Svetovalci pripominjajo, da je služba za delovno medicino na podlagi statuta zdravstvenega konzor cija njegov sestavni del in da dežela krije del stroškov za njeno o-sebje in delovanje v smislu zakona št. 54 iz leta 1972. Vprašujejo zato župana, po kakšnih ocenah in s kakšnimi smotri so sprejeli zadevni sklep in Kakšni so nameni občinskega odbora glede delovanja, službe za delovno medicino in njene okrepitve. Na osnovnih šolah filmi o zaščiti gozdov Dne 18. februarja 1977 so sprejeli deželni zakon, ki predvideva zaščito gozdov pred požari. V tem okviru je deželno vodstvo za zaščito gozdov pripravilo kakih dvajset minut dolg bilo v lanskem letu sam i v tržaški pokrajini 86 požarov z gmotnp škodo okoli 57 milijonov lir. Seveda pa se ta škoda ne da točno oceniti Dokumentarec, ki je strogo propagandnega značaja, so že predvajali v nekaterih osnovnih šolah v tržaški in goriški pokrajini, in sicer v Trstu, Miljah, Dolbli, na Repentabru v Zgoniku, Devinu, Nabrežini, Tržiču, Ronkah, Foljanu in Sredipo-lju. Predvajanja so se začela 5. fe bruarja, zaključila pa se se včeraj. Naslednji ciklus pa bo jeseni v drugih pokrajinah naše dežele. Skupno so v tržaški pokrajini film prikazali v 29 italijanskih in 36 slovenskih osnovnih šolah, skupno pa je bilo okoli sto predstav. V goriški pokrajini so ga predvajali v šestih italijanskih osnovnih šolah. Skupno je bilo 127 predstav, katerim je sledilo več kot osem tisoč učencev. Po vsaki predstavi so funkcionarji tržaškega nadzorništva za zaščito gozdov razložili prisotnim učencem pomen ohranitve zelenja in gozdov v naši deželi. Včeraj se je na osnovni šoli »Du-ca d’Aosta* zaključil zimski ciklus predvajanj, kateremu je sledilo o-koli 200 d jakov, ki so pazljivo sledili enostavnim, a učinkovitim razlagam v filmu. šola glasbene matice V TRSTU vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo danes, 17. t.m., ob 18. uri v šolski dvorani »Gallus*, Ul. R. Manna 29. Vstop prost. OS Ml C A IVAN SANCIN - Dolina 194 toči belo in čmo domače vino. ZOPET NA DNEVNEM REDU PRVE SVETOVALSKE KOMISIJE Ved razpravo o kraških rezervatih ečanja s pristojnimi organizacijami * Odložitev Ju ponovna posvetovanja so zahtevati svetovalci SSk, KPI in PSI • Kakšna je vsebina odborovega predloga? v' 4 stalna komisija deželnega je včeraj vzela zopet v pre-. - Vprašanje izvršilnega zakona l?^ito Krasa, po predlogu, ki * Ponovno vložil deželni odbor. i!p?kristjan.ski predsednik komi-lr>aldi je prevzel funkcijo po-W4!ca. oziroma zagovornika za-Prec*l0ga Pred deželnim P z, ■ odbornik Mizzau, prav ta-KD, je zahteval hitro o-' Vv? Predloga, po drugi strani J j. 'izrazil pripravljenost spre-A L. ei'koli spreminjevalni pre-L Ki bi ga pripravile svetoval-1) KUpine, tudi glede organov, ^ 1 bi skrbeli za zaščito Krasa. jh*°Vi»lci Štoka (Slovenska skupit) Uovriha (KPI) in Zanfagnini Jv): 40 bili sicer pripravljeni raz-Vv o vsebini predloga, toda so odložitev splošne raz-začetek novih posvetovanj, L:Hik°Vih vprašanj- ki nastajajo [fo °b,ritvi osimskih sporazumov A tvi deželnega urbanistič-nažrta. Demokristjan Biasutti je soglašal z odložitvijo in novimi posvetovanji, ki naj se izvedejo brez zamud in po natančnem razporedu. Predsednik komisije je nato por zval njene člane, naj do jutri predložijo seznam ustanov ter javnih in zasebnih organizacij, ki naj bi jih povabili na posvetovanja, nakar bo predsedstvo izdelalo razpored in odločilo o začetku splošne razorave. Zopet je torej na dnevnem redu vprašanje, kateremu naša narodnostna skupnost in njene predstavniške organizacije posvečajo že mnogo let veliko pozornost in vse napore, ki jih zaradi svoje važrosti zasluži. Že večkrat, in še preden je leta 1971 državni parlament izglasoval okvirni zakon, ki je prevzel ime po demokrščanskem (oslancu Belciju, ki že začrtuje meje »naravnih rezervatov*, so Kraševpi jas no povedali, neposredno in prek dvojih organizacij, da se ne upirajo zaščiti naravnca okopa, pač ra nasprotujejo takemu njenemu izvajanju, pri katerem ne bi imeli glav- ne besede in ki bi temeljila le na omejitvah in vinkulacijah. Njihovo stališče so odločno podprle tudi tiste politične sile v deželnem svetu, ki jih predstavljajo in se zavzemajo zanje, tako da je bil odbor prisiljen že dvakrat umakniti svoj predlog deželnega zakona še pred splošno razpravo. Od tedaj sta nastopili dve bistveni novosti: ustanovitev Kraške gorske skupnosti in vključitev vanjo področij. ki sestavljajo naravne rezervate (zaradi česar bi mogla odpasti potreba po ustanavljanju novih organov in s tem v zvezi zavzema poseben pomen izjava odbornika Miz-Zaua) in deželni urbanistični načrt, ki uvaia dejansko vse omejitve-v re zervatih, ki iih je vseboval odborov predtog izvršilnega zakona. Vprašlji. vo je torej kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina odborovega predloga: v kar gia ne maramo dvomiti je, da bo d p na napovedana posvetovanja (»klicali predvsem vse organizacije, ki jih njihovo delo in pristojnost upravičuje predstavljati Kraševce. GORIŠKI DNEVNIK ZARADI REFORME MINISTRA MALFA TTIJA 17. marca 1977 Med dijaki goriških višjih šol Predlogi slovenskih dijakov za uresničitev reforme, ki bi stvarno odpravila dosedanji zastareli šolski sistem Nezadovoljstvo zaradi šolske forme mnistra Malfattija je tudi med goriškimi dijaki prikipelo vrha. Prejšnji teden smo bili priča številnim dijaškim stavkam skupščinam, na katerih so razpravljali in ocenjevali zadnje ministrske ukrepe. O teh vprašanjih je bila javnost le p»vršno seznanjena, tako da smo smatrali za potrebno, da vprašanje poglobimo. i «Povod-za vsedržavne dijaške mobilizacije je predlog ministra šolstvo Malfattija o reformi višje srednje šole*, nam je dejal dijak učiteljišča «Simon Gregorčič* Fabio Gergolet. «Dijaki zavračajo to re formo, ker ne rešuje šolskih problemov. Današnja šola, tako smo namreč prepričani, se bo izboljšal z uvedbo sodobnejših učnih programov ter z boljšo kulturno vsebino študčja. Naj ob koncu dodam, zavračamo vsak poskus fašističnega izzivanja in ustvarjanja napetosti na šolah*. Marko Marinčič, dijak liceja »Primož Trubar*, je ugotovil, da nova reforma ne daje nobenih smernic za novo vsebino študija. «Pri tej reformi opažam tudi pritisk na mla dino s strožjo in krivično selek cijo, ki revnejš:m slojem onemogoča nadaljnji študij. Na tak način bi v državi ustvarili le rezervoar cenene delovne sile. Zavračamo tu di rešitev specifičnih učnih smeri, ki jih predlaga minister Malfatti (teh naj bi bilo 12). Dijaki se ogre varno za manjše število učnih smeri (literarna, znanstvena, tehnična, sociološka in zgodovinska). Glede učnih smeri so prav naše slovenske šole neposredno zainteresirane, say že sedaj nimamo vseh potrebnii strokovnih in tehničnih šol. Kaj bo, če se uresniči teza 12 učnih smernic? Poleg tega feforma ne govori brezplačnosti obveznega šolanja ne omenja potrebe po novih in so dobneiših šolskih infrastrukturah*. Zanimalo nas je, kakšno obliko boja so izbrali goriški in v prvi vr sti slovenski dijaki proti šolski re formi. «Najprej smo skupno z italijan škimi dijaki pripravili enodnevno stavko*, je pristavil Mavricij Černič, dijak učiteljišča »S. Gregorčič*. »V naslednjih dneh pa smo v šolah pripravili takoimenovane samoupravne lekcije (lezioni autogestite), kjer smo v skupinah razpravljali o Mal-fattijevi reformi. Slednjo smo primerjali tudi s predlogom za šolsko reformo, ki ga je sestavila KPI. U-gotovili smo namreč, da je ta znatno boljši in uštrez- potrebam dijakov, čeprav bi bilo potrebno v ta predlog vnesti nekatere člene o-snutka reforme, ki so ga komunisti izdelali žc leta 1972.» »Važno se mi zdi poudariti, da predlog KPI omenja tudi manjšinske šole*, se je oglasila dijakinja trgovske šole Lilijana Semolič. «S tem v zvezi bi rada poudarila, da našem boju proti zastarelosti i-talijanskega šolstva zahtevamo tudi uvedbo slovenskih šol v videmski pokrajini. Ugodno smo ocenili in se zavzeli za uresničitev novega šolskega središča v Doberdobu. Razpravljali smo tudi o oživitvi enotnega dijaškega odbora, ki bi stvarno združeval dijake treh slovenskih višjih šol*. Zadnji se je k besedi oglasil Mau-ro Dornik, dijak liceja »Primož Trubar*: »Želel bi le poudariti, da smo si bili vsi dijaki, ne glede na idejno prepričanje, edini v ugotovitvi koristnosti teh samoupravnih lekcij temu dodajam še, da smo vsi stvarno sodelovali v razpravi o reformi, kar je za nas zelo pomembno in vzpodbudno*. I. K. Socialdemokrati o šolskem vprašanju Na sedežu socialdemokratske stranke v Gorici je bil -te dni sestanek vodstva stranke, na katerem razpravljali o nekaterih v tem trenutku najbolj nujnih vprašanjih. Tako so največ pozornosti namenili razpravi o stanju na šolah in to v zvezi z vsakodnevnimi primeri nasilja, ki ga skušajo nekateri krogi opravičiti in prikriti š «političnim plaščem*, kakor tudi v zvezi z že več kakor teden dni trajajočo protestno akcijo goriških dijakov, ki nasprotujejo predvidenim ukrepom ministra Malfattija. Kakor je razvidno iz tiskovnega poročila, ki so ga sestavili po omenjenem sestanku socialdemokrati zagovarjajo stališče, da bi politika morala ostati izven šole. V tej zvezi zahtevalo, naj stranke končno pojasnijo, kakšno vlogo nameravajo pripisati šoli. tako s kulturnega kakor tudi s strokovnega vidika. Na sestanku so razoravljali tud' uporabi sredstev iz »gnriškega sklada*, o čemer sta poročala občinski odbornik Zucalli in pokra !in-ski svetovalec Compagnone, razpravljali pa so t"di o težavah, v katerih se je znašel konzorcij za industrijsko cono. O tem je po očal njegov predsednik Božo Gruntar. V OKVIRU USTANOVE ERSA Odolirili načrte /a 12 sirarn Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je na zad nji se ii, ki je bila pred dnevi v Go rici. odobril izvršilne načrte za postavitev s;rarn v nekaterih po potresu poškodovanih krajih Furlanije . Julijske krajine. Iz sr dst v. ki sta jih za obnovo kmetijstva na porušenem področju v Furlaniji prispevala evropska gospodarska skupnost in italijanska vlada, bodo zgradili obrate za predelavo m’eka v občinah Ratenj, Pušja vas. Humin, Pagnacco, Ovaro, T.icesimo, Reana del Roiale, Buia, Maiano, Centa, Coseano in. Povoletto. Za 12 sirarn z dnevno zmogljivostjo predelave od 30 do 100 stotov mleka bodo porabili približno 4,5 milijarde lir. Taka rešitev je tudi gospodarsko upravičena, saj so bile prejšnje predelovalne zmogljivosti (pred potresom) sila raztresene, sam postopek predelave pa zastarel, kar je terjalo več delovne sile. V novih obratih bo mogoče doseči tudi zadovoljivo tipizacijo proizvodov, kar bo v prihodnje vsekakor olajšalo prodor in uveljavitev na domačem tržišču. Upravni svet je na seji razpravljal tudi o konkretni pomoči kmetovalcem, predvsem rejcem, ki jim je potres porušil ali poškodoval hleve. Nudili jim bodo denarna sredstva za obnovo, na razpolago pa rm bo tudi deželna tehnična služ ba. Za take j»sege je ERSA trenutno namenila približno 1 milijardo lir. Predmet razprave na zadnji seji je bil tudi nameravani nakup zemljišča v Tolmeču za zgraditev področnega središča za celotno območje. Za postavitev takega centra se zanima tudi gorska skupnost. Ustanova ERSA pa bo družbi Friulcarni nudila jamstvo za najem posojila v znesku 1 milijarde lir za nakuo živine, ki jo bodo potem porazdelili med posamezne rejce. zorcija prof. Osvaldo Ferrari, ki je poudaril naloge, ki jih bo treba kratkem rešiti na področju goriške in tržaške pokrajine. Ne gre namreč samo za ureditev prometa v mestnih središčih ali povezav med posameznimi kraji. Na tem področju se srečujemo s specifično družbeno . gospodarsko stvarnostjo, kakor je obstoj nekaterih mednarodnih mejnih prehodov, ipdustrijskih središč, letališča, pristanišč in zelo razvitega tako imenovanega tujskega prometa. Okoliščine, ki z določenega vidika vrednotijo prostor vendar pa ga po drugi strani tudi utesnjujejo. Zaradi tega, je dejal Ferrari, je treba vso pozo-nost nameniti izdelavi deželnega in območnega načrta za ureditev prevozov (blaga in potnikov). K izdelavi bo treba pristopiti takoj, ko bo zadovoljivo urejeno vprašanje cestnih povezav. Prosvetno društvo «KRAS» DOL — POLJANE vabi na redni občni zbor danes, 17. t.m., ob 20. uri v gostilni pri Devetakih PRED SEJO, KI BO V PONEDELJEK Nejasen in zapleten položaj v tržiškem občinskem svetu V torek so se sestali predstavniki strank ustavnega loka Položaj v-tržiškem občinskem sve tu je še vedno nejasen in komisarska uprava, ki jo bo imenoval pokrajinski nadzorni odbor zaradi zakasnitev pri odobritvi letošnjega proračuna, je še vedno mogoča. Februarja je namreč zap^d.l rok, doslej pa v Tržiču o proračunu niso niti pričeli z razpravo. . V zvezi s prizadevanji za rešitev krize v Trž’ču so se v torek zvečer sestali predstavniki vseh strank u-stavnega loka (PSI, KPI, KD, PLI, PSDI in PRI), da bi našli rešitev za sestavo občinskega odbora. V ponedeljek se namreč sestane občinski svet. na dnevnem redu pa imajo izvolitev župana in odbora ter’ razpravo o proračunu. Vse kaže. da na sestanku, ki je bil v torek zvečer, ni prišlo do nobene novosti. Medtem ko so komunisti in socialisti vztrajali pri predlogu, da naj bi v odboru sodelovale vse stranke ustivneva loka, je KD vztrajala na svojih stališčih. Demokristjani namreč predlagajo, nai bi odbor sestavih, izključno socialisti (v njem, a brez vsake funkcije, bi bili tudi trije predstavniki KD). Delo odbora pa naj bi nadzorovala nosebna komisija, ki bi jo sestavljali predstavniki KPI in KD. Ta Dredlog so podprli tudi predstavniki PLI: PSDI pa predlaga sestavo tri barvnega odbora: PSI, KPI in PSDI. O tem bodo v teh dneh razpravljali na sejah tajništev. Predstavniki strank ustavnega loka se bodo po- novno sestali pred ponedeljkovo občinsko sejo. V Šlandrcžu odloženo predavanje B. Žorža Mladinski odsek PD O. Župančič in ŠD Juventina obveščata, da napovedanega predavanja psihologa B. Žorža danes zvečer v Domu Andrej Budal ne bo. ANONIMO VENEZIANO BENEČANKA (La Venexiana) Prevod Scena Kostumi' Glasba Režija Ciril Kosmač Demetrij Cej Marija Vidau Ivan Mignozzi MARIO URŠIČ Danes, 17. t.m., ob 20.30 v gledališču »G. VERDI* v GORICI (Goriški abonma). f ODHOD AVTOBUSA za okoliški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak-Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamije ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. uri Rupa-Peč ............................ V SOBOTO V ŠTEVERJANU V PRIREDBI SSk ■ i - Seja krajevne skupščine v Pcvmi V ponedeljek so se v prosvetni dvorani v Pcvmi sestali člani krajevne skupščine, da bi osvojili predloga, ki zadevata uresničitev športnega središča ter lokacijo za ljudske gradnje. Glede prvega vprašanja se je večina izrekla za prostor za zadružnim hlevom. Tu naj bi v najkrajšem času uresničili želje vaščanov po sodobnem športnem središču, ki bi bilo primerno za potrebe mladine iz Pevme, štmavra in z Oslavja. V zvezi z drugim vprašanjem so na skupščini sklenili, da ne bodo izb-ali zemljišča, ki bi služilo za ljudske gradnje,., Tp predvsem iz dveh razlogov. Pmje večjega“t®^ mena, saj bi gradnja ljudskih hiš postavila-v ospredje vprašanje celovitosti slhvenske skupnosti v teh krajih. Drugi razlog pa je, da v teh krajih ni potreba po stanovanjih tako izrazita. S tem v zvezi so nam reč predlagali, da bi nov regulacijski načrt omogočil domačinom, da bi nekatera sedanja stanovanja lahko razširili in uredili. Zaključke, ki so jih iznesli na-tej skupščini glede športnega središča in ljudskih gradenj, bodo posredovali arhitektu Costi, ki jih bo upošteval pri izdelavi novega regulacijskega načrta. Počastitev spomina Lojzeta Bratuža ob 40 - letnici mučeniške smrti Dr. Zorko Harej o protifašističnem boju Slovencev pod Italijo - Kulturni program Umestitev posvetovalnega odbora konzorcija za IV. prometno območje Te dni so v Tržiču, na sedežu konzorcija za IV. prometno območ-,e, umestili povetovalni svet konzorcija, kolektivni organ, ki ga predvidevata deželni zakon šte. 47 z dne 6. 9. 1974 in pravilnik konzorcija. Ob umestitvi I8-članskega organa, v katerem so predstavniki dežele, železnice, trgovinskih zbornic, sindikatov, pošte, prevozniških pod-, etij in tudi strokovnjaki, ki se ba-vijo z vprašanji urejevanja prometa, je spregovoril predsednik kon- Lojze Bratuž V soboto zvečer je Slovenska skupnost priredila v Števerjanu prosla vo 40-letnice smrti protifašističnega borca Lojzeta Bratuža. Ob tej priložnosti je o njegovi mučeniški smrti (Bratuža so umorili fašisti s tena, da so ga prisilili piti ricinusovo o-Ije) govoril dr. Zorko Harej. Govornik je orisal zgodovinsko ozadje nastanka fašizma ter podrobno govoril o preganjanju Slovencev pod fašizmom, ki se je začel sistematično z ukinitvijo slovenskih društev in organizacij, zaporo slovenskih šol ter odpravo slovenskega jezika iz javnega življenja, prav tako pa je fašizem poskušal slovenski jezik odpraviti tudi v zasebnem življenju. Fašizem se je poleg drugih oblik posluževal tudi zaporov in posebnega sodišča. Potem ko je orisal družbeno - politične razmere, v katerih so živeli Slovenci v Italiji, je Harej poudaril, da so se naši ljudje v protifašističnem boju uprli poskusom narodnostne in gospodarske smrti, na katero jih je fašizem obsodil, ter s tem v zvezi opisal prizadevnost Lojzeta Bratuža na kultur, no - prosvetnem, zlasti pevskem področju, na katerem se je izkazovala in krepila naša narodnostna bit-nost. Pri tem je omenil tudi stike, ki jih je Bratuž gojil z drugimi glas-osebnostmi, svojega časa. »Njegovo • trpljenje je poosebljalo trpljenje slovenskega naroda pod fašizmom,* je dejal Harej. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Lojze Bratuž, igralec Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen in članici Radijskega odra Matejka Maver in Marinka Theuerschuh, ki sta recitirali pesmi iz Sonetnega venca Desnice Ljubke Šorli - Bratuževe.Dekleta v narodni noši so pesnici, vdovi po Lojzetu Bratužu, poklonili šopek cvetja. Prireditev je sklenil nastop beneške igralske družine z igro Izidorja Predana Emigrant. (itiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiimtiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinuii PUSTOLOVŠČINA DVEH FANTOV IZ BOSNE Z UKRADENIM AVTOM S CESTE IN NATO V GORIŠKI ZAPOR Vozilu sta izmaknila blizu prehoda pri Rdeči hiši Odpeljala sla se proti Vidmu, vendar se je polo. vanje končalo že v Šlovrencu v obrestnem jarku Hotela sta se voziti po Italiji z ukradenim avtom, njuna pustolovščina pa se je končala v goriškem zaporu. Gre za 23-letnega Draga in 24 letnega Mirka Vasiča iz Koprivne pri Modriči v Bosni, ki ju je predvčerajšnjim popoldne aretirala cestna policija. V torek okrog 13. ure je nekdo po telefonu obvestil poveljstvo cestne policije, da se je na državni ce-št. 56 blizu Šlovrenca zgodila prometna nesreča. S poveljstva so radiu obvestili najbližjo obhodni cov naj pogleda, kaj se je dejansko zgodilo. Ko je obhodnica nekaj minut zatem pripeljala na označeni kraj, je v jarku res opazila na pol prevrnjen avto fiat goriške regi-stracjje 29522, za volanom pa mladeniča. ki se je zaman trud;l vo?i-spet spraviti na cesto. Nedaleč stran pa so policijski agen*i opazili drugega mladeniča, ki se je precej snmliivo obnašal in se skušal oddaljiti. Oba so pospremili na poveljstvo, kjer so primer kma u raz jasnili. Fanta, ki sta prišla v Lal jo z veljavnim potnim listom, sta vozi lo, last 31-letnega Eligia Polettija, Travnik 16. ukradla v Ulici Blaser-na (blizu mejnega prehoda pri Rdeči hiši), kjer ga je pustil Eligiov oče. Nekako sta izpeljala iz mesta v smeri proti Vidmu, pri- Šlovrencu pa sta zaradi neizkušenosti, saj sta oba brez vozniškega dovoljenja, zapeljala s ceste. Lahko pa bi se pustolovščina zaključila tudi bolj tragično. Zdaj čakata v goriškem zaporu na sodno obravnavo. Draga Vasiča dolžijo tatvine z obtežilnimi okoliščinami. vožnje brez dovoljenja in vožnje v vinjenem stanju, medlem ko se bo moral Mirko zagovarjati zaradi sodelovanja pri kraji z ob težilnimi okoliščinami. Združenje malih industrijskih podjetij ima novo vodstvo me- zdru- Po preureditvi, ki so jo v seču decembru lani speljali v ženju malih industrijskih podjetij iz Gorice, Pordenona in Vidma, ko so se odločili za ustanovitev samostojnih združenj v posameznih pokrajinah, so te dni izvolili nova vodstVa. Za predsednika goriškega združenja je bil ponovno izvoljen Italo Attoni, podpredsedniške posle bo opravljal Cesare Fumo. V, odboru so še Roberto Lovato, Pierbruno Rosso, Claudio Delpin, Carlo Emili. Ma-ruccio De Marco, Giovanni Zambetti in Nadia Lepore. Po izvolitvi je spregovoril Italo Attoni, ki je omeni pomembno mesto, ki ga imajo mala industrijska podjetja v italijanskem gospodarstvu. Glede reševanja gospodarske krize pa je pojasnil, da nedavno sklenjeni dogovor med Confindustrio in sindikalnimi predstavniki o znižanju tene dela sam po sebi še ne zadostuje in bi se morala politika plač prilagoditi načrtom, ki jih skušajo uresničevati v drugih evropski., državah. no, vsekakor pa po posvetu z načelniki skupin v pokrajinskem svetu, poveri enemu ali več strokovnjakom nalogo, naj s pravnega vidika raziščejo primer, da se ugotovi, kakšne pravice bi lahko uprava uveljavila proti lastnikom bivšega podjetja RIBI. Stalno slovensko gledališče i v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice CARSTEN-KRtfGER-LUDVVIG VOLKER MAKS ŽVIiGAČ mladinska igra v treh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi ing. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARIJAN BEVK Danes. 17. marca, ob 10. uri v gledališču »G. Verdi* v GORICI Kino Šf vedno nejasno kdo bo plačeval odpravnine V torek so se sestala tajništva krščanskodemokratske, republikanske in socialdemokratske stranke, da bi razpravljala o vprašanju od pravnin bivših uslužbencev podjetja Ribi, ki so zdaj zaposleni pri pokrajinskem podjetju za prevoze (APT). Na sestanku so predstavniki strank zavzeli glede tega enotno stališče, da pokrajinski odbor nuj- Gorica VERDI Nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta: ob 10. uri mladinska igra »Maks žvižgač*; ob 20.30 «Benečanka». / CORSO 17.15—22.00 »Salo*. Režija: P.P. Pasolini. Barvni film. Mladini jiod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.00- 22.00 »Pic-nic ad Hanging-rok*. R. Roberts in D. Guard. Barvni film CENTRALE 17.00—21.30 »Intrigo in Svizzera*. D. Janssen in S. Berger. Barvni film. Mladini pod 14. letom prejjovedan. VITTORIA, 17.15—22.00 »Lettere a E-manuelle*. S. Frey in A. Zaeharias. Barvni film. Mladini pod 18. latom prepovedali. Tržič EACELSIOR 16.30-22.00 »Oh. Serafi-na». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 »Histone d 0», Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Hindenburg*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Karate v službi Interj»la». ameriški film ob 18.00 in 20.00. v DESKLE »Povest greha*, poljski filtn ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ' 'anes ves dan in ponoči Je v Gorici dežurna lekarna Tavasani. Korzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponočj je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio. Ul. Romana 147. tel. 40497. V soboto seminar v Mladinskem centru V prostorih Mladinskega centra bo v soboto ob 15. uri drugi dan stal nega seminarja, ki ga MC prireja za goriško mlrdino. Dr. Darko Bra tina bo govoril o vprašanjih mladine v okviru gospodarstva in kulture. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga IVANA COTIČ vd. COTIČ Pogreb bo danes, 17. marca ob 14.45 iz cerkve na Vrhu na domače pokopališče. Hči Ljudmila, Jolanda, Ivanka, Marija in Ida z družinami ter drugi sorodniki. Vrh. 17. marca 1977 KONCERT ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV V ZATOLMINU Boleče vrzeli Največja človekova zmaga: premagati samega sebe V dveh letih obstoja je oktet imel 49 nastopov - Zaslužno delovanje pevovodkinje Ivanke Kosinac - Hvalove Pred mednarodnim praznikom žena smo prejeli vabilo za koncert zdravljenih alkoholikov. v Zatolminu. Spored koncerta je obsegal 16 partizanskih in narodnih pesmi. Ker je bila tisti dan sončna in lepa nedelja, je bilo v dvorani manj poslušalcev, kot bi jih bilo. če bi bil koncert v večernih urah. Za vse tovariše, je eden izmed članov okteta povedal, da bi peli vseeno, tudi če bi bil v dvorani — en sam poslušalec. Ko je z odra zadonela prva pesem, smo poslušalci onemeli od začudenja. Ali je mogoče, da so nekdanji alkoholiki zmožni takih glasov in take ubranosti? Kaj vse zmore močna volja in odločnost! Podčrtati moramo, da so člani okteta vsi zaposleni in da prihajajo redno na vaje iz oddaljenih vasi iz Baške grape, i Poljubi-nja, Mosta na Soči, Zatolmina in Tolmina, tudi če je slabo vreme. Hočejo peti in še peti. Petje jim danes lepša življenje, ko.so se o-svobodili krempljev alkohola. Želeli smo slišati mnenje enega izmed članov okteta, zato smo se obrnili do njegovega predsednika. Dobili smo ga na njegovem delovnem mestu v slaščičarni v Tolminu, ko je pravkar pripravljal penaste za- vitke. Takole nam je povedal: »Vsi smo predvsem zdravljeni alkoholiki. Naša preteklost je bila vse prej ko lepa. Danes' zelo radi pojemo, ker se pri tem počufmo sproščeni in rešeni nečesa hudega. To . je istočasno tudi preizkušnja naših sposobnosti, da se lahko uživimo v normalno življenje. Za nas je tudi vzpodbudno, ker nam dokazuje, da se z vztrajnostjo lahko veliko doseže. Specifičnost našega okteta je v tem, da petje v resnici občut mo in da v naravnem okolju doživeto zapojemo.* Da tako občutijo, je zgovorno povedal, tudi drugi član tega okteta. Dokler ga je imel v oblasti alkohol, je bil že zjutraj, ko je odhajal od doma, v skrbeh, v katerem jarku bo zvečer obležal. Danes je to zanj — in prav tako za njegove tovariše — le še zelo oddaljeni spomin. Aplavzi poslušalcev jim tako toplo božajo njihovo zavest, da so z vrničvijo v človeško družbo poštah koristni in upoštevani člani te .družbe. Kako je olšlet nastal? Prod nekako dvema letoma je ne-1 kaj zdravljenih alkoholikov na Tolminskem začutilo potrebo, da bi tudi v javnosti pokazali, česa vse so še sposobni. V borbi z močjo alkohola so v sebi začutili toliko odločnosti in moči, da so sklenil: vreči nadvlado alkohola iz svojega dotedanjega življenja. Bili so prepričani v ”ek, ki pravi: Naj večjo zmago doseže človek takrat, ko prema-. ga samega sebe. In to svojo odločitev so tudi uresničili. Srefh poletja 1974 so naprosili Ivanko Kosmač - Hvalovo, upo- millllllll« UMU II milil Itllt IIIII MII III milili UM um mi* (i!asM inštrumenti iz mamutovih kosti MOSKVA, 16. - Sovjetski arheolog Sergej Ribi kov je našel šest glasbenih inštrumentov, ki so bili izdelani iz mamutovih kosti in so stari okoli 20 tisoč let. Razen li-tofona (neke vrste flavte iz kamna), ki so ga arheologi večkrat našli tu pa tam, gre sedaj za prvo izkopanino, ko so na istem mestu našli več inštrumentov. Inštrumente so našli v, največji zbirki mamutovih kosti, prihajali !>o 'iz Ukrajinske vasi Mczin. Dolgo časa so arheologi mislili, da gre za okrasne predmete. Arheolog Ribikov je zaključil, da g-e prav za inštrumente potem ko je skrbno preučil risbe. v nekih pečinah. Slike prikazujejo ljudi, ki plešejo. kojenko iz Tolmina, da bi jih začela poučevati petje. Zelo rada je ugodila njihovi prošnji in začeli so z vajami. Začudili sta jo njihova vztrajnost in točnost, saj so po dvakrat tedensko hodili na vaje. Bili so zelo disciplinirani. Kmalu se je pokazal tudi Uspeh le vztrajnosti. V dveli letih obstoja okteta «Majnik» so večkrat nastopili v razn i) krajih s krajšimi in daljšimi koncerti partizanskih in narodnih pesmi. Tako so večkrat peli v Domu počitka v Podbrdu in na Petrovem Brdu v Baški grapi, invalidski mladini v Ponikvah na Dolenjskem, na raznih proslavah in pogrebih. Letos so i-meli že osem nastopov: dva v januarju in po tri v februarju in marcu. Vsega so v dveh letih obstoja imeli že 49 nastopov. Ime okteta »Majnik* so izbrali sami. ker je bil v maju pred dvema letoma ustanovljen njihov oktet. Gotovo je to edini oktet te vrste v Sloveniji in verjetno v Jugoslaviji. Za svoje nastope na koncertih ne zahtevajo nobenega plačila, čeprav imajo sami za vsak nastop precejšnje stroške s prevozom. Zanje je najlepše in zlata vredno plačilo to, da s svojimi pesmimi navdušijo posluša vce. Še nekaj besed o pevovodkinji okteta zdravljenih alkoholikov »Majnik* Ivanki Kosmač - Hvalovi. V decembru 1945 je v Ljubljani obiskovala prvi pevovodski tečaj po osvoboditvi. To je bil ves njen glasbeni študij. Potem se je izobraževala sama. Leta 1946 je na Tolminskem vodila kar pet pevskdi zborov. Pokojni Srečko Kumar je v Vestniku SPZ v Trstu v oktobrski številki leta 1946 zapisal o njej naslednje: «Njena organizatorska sposobnost, govorniški in recitacijski talent ter njen odlični glas v govoru in petju, velik dar za interpretacijo in izredna nadarjenost za dirigiranje, so prav redek razveseljiv pojav med našimi podeželskimi pevovodji. Kosmačeva zasluži, da se ji omogoči glasbeno šolanje.* Andrej Pagon - Ogarev v romunski kulturi BUKAREŠTA, marca. — Tednik «Literama Romunija* je objavil seznam nekaterih osebnosti, ki so izgubile življenje zaradi nedavnega potresa. Tednik našteva med drugimi: pisatelja Anatola Bacon-skega ter Aleksandra lvasiuca, pesnice Veronice Porumbacu ter S proslav ob dnevu žena literarnih kritikov Michaila Petro-veana, Michaila Gafitza ter Savina Brata. Romunsko umetniško življenje je izgubilo tudi igralca Toma Ca- j ragia in Eliso Petracescu, scenografa Aleksandra Bocanecza, slikarja in arhitekta Livina Popa' ter pevko Doino Badea. Med naštetimi je užival poseben sloves Baconskv, ki je bil znan kot visoko kulturen in izobražen človek. Baeonsky je prežive! mladost v okviru stalinistične usmerjenosti, toda pozneje je ubral svojo pot, ki ga je pripeljala tudi navzkriž z uradnimi krogi. Pisanju se je posvetil posebno do leta 1970. Romunski tednik omenja nadalje tud; številne predstavnike znanstvenega življenja, ki so izgubili življenje zaradi potresne katastrofe. Med drugimi navaja naslednja imena: akademika in fizika Pavla Petresca, prof. Flori-na Ciorasca, ki je bil generalni ravnatelj osrednjega inštituta za fiziku, prof. Marina Lupa, ravnatelja akademije ekonomskih ved v Bukarešti ter doktorja Ionala Tugija, ki je bil ravnatelj bolnišnice Coltea v središču romunskega glavnega mesta. .......................................iimiiHMimiiniiiiiiiiMMllllliiiiiiiHiiiiliHilliiiiiiiiilllMimiiiMinillllliiiiiiiliiiiMlll........ OB MEDNARODNI KONFERENCI OZN V MAR DEL PLATA Človeštvu grozi pomanjkanje «primarne surovine»: vode Od skupno 1.400 milijonov kub. km nu našem planetu, človeštvo lahko izkorišča samo en odstotek - Orjaški napori za dobavljanje pitne vode in za namakanje MAR DEL PLATA, 16. — V teh dneh (od 14. do 25. marca) je v teku v Mar del Plata v Argentini konferenca okoli 140 držav, ki je v celoti posvečena vprašanju vode. V teku šestletnih naporov za preučevanje vseh vprašanj, ki zadevajo človeški odnos do te «pri-marne surovine*, so strokovnjaki Združenih narodov pripravili o-koli 200 referatov, države pa, ki sodelujejo na konferenci, kar 250 študij na podlagi svojih lastnih izkušenj glede izkoriščanja vode. Konferenca poteka v sklopu dveh glavnih odborov. Srečanje pa spada v vrsto tistih globalnih sestankov človeštva, kjer se pod pokroviteljstvom Združenih narodov razpravlja o «usadj vesoljske ladje Zemlje* kot so bile na. primer kon-m' ference o zaščiti človeškega okolja (Stockholm 1972), o prebivalstvu (Bukarešta 1974), o hrani (Rim 1974) ter o stanovanju (Vancouver 1976). V številnih pripravljalnih tekstih so pravniki preučili vse kar predpisi ugotavljajo glede odgovornosti za izkoriščanje in pretok voda preko mej. Meteorologi so pojasnili, kaj povzroča vremenske spremembe, ki povzročajo poplave, oz roma suše. Geologi so pojasnili, kje vse se voda nahaja, kako priti do nje in kako se s slabim namakanjem večajo danes puščave na svetu. Tehnologi so predložili postopke, ki naj bi pomagali pri zdravljenju zastrupljenih voda. Vse to pa je le delen izbor iz vrst številnih tem na katere bodo morali najti na konferenci ustrezen skupen odgovor. Voda na svetu je pravzaprav v obilici, toda ta je le navidezna. Od domnevnih 1400 milijonov kubičnih kilometrov vode na površini, oziroma v notranjosti našega planeta, je manj kot 3 odst. sveže vode, ki je uporabna za pitje ali za namakanje.' Od teh 3 odstotkov je 77 delov zmrznjenih v ledenikih in polarnih pasovih. Iz tega sledi, da je skupno od vse vode, ki obstaja na svetu, komaj en odstotek na razpolago človeškim potrebam. Toda tudi ta voda je slabo razporejena. Zato v pripravljalnih tekstih za konferenco strokovnjaki trdijo, da se vodu v največ primerih nahaja na napačnem kraju, v napačnem časovnem razdobju ter v napačni obliki. , Človeštvo nima v resnici na primer nobene koristi od vode, ki je zamrznjena v polarnih pasovili ali pa globoko skrita v notranjosti zemlje (22 odstotkov pitne vode je globlje od 1000 metrov). Prav, tako človeštvo nima nobene koristi od povodenj, ali pa od preveč "sLunffi morja. Od tu tudi trditve o napačnih krajih, časih in «kvaliteti»: Na -drugi strani pa ti-sti 'tnanjši' dri' ‘vode, ki se lahko uporablja, ponavlja pripovesti o strašnih razlikah med bogatimi in revnimi: medtem ko v razvitih državah potrošijo za eno samo prho 200 litrov dobre pitne vode, v nekih afriških državah ljudje hodijo peš po več 100 km, da dobijo vodo iz malaričnih jezer. V tem trenutku ima samo ena tretjina človeštva (okoli 35 odstotkov) dovolj pitne vode, a samo 27 odstotkov izkorišča nekakšno vodovodno mrežo. Zato bo treba vedno več vode, da bi dve tretjini človeštva nehali biti kronično žejni, a okoli 3 četrtine dosegle vsaj minimalno higiensko raven. Da bi se število žejnih zmanjšalo za okoli 20 odstotkov, a število porabnikov vodovodnih mrež povečalo za isti odstotek, bi bilo potrebno vložiti okoli 360 milijard dolarjev (kolikor se sedaj približno porabi vsako leto za oboroževanje), a tu 'je treba dodati še načrte, da bi se povečala kvaliteta namakanja na 50 odstotkih površin, a namakane površine povečale za 25 odstotkov v naslednjih desetih letih. Vse to pa bd stalo še dodatnih 97 milijard dolarjev. Vsi ti načrti pa zahtevajo svežo in koristno vodo, medtem ko človek neprestano slab- •iimiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiiiiimimMiniiiiifiiiHiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHMHiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje Višji prostovoljni prispevki v breme samostojnih zavarovancev Vpr.: *Ke- so nam zaradi razlastitve *pobrali» velik vrt, sem bila prisiljena opustiti kmečko delo. Zato sem morala tudi zbrisati iz kmečkega zavarovanja. Ker pa nimam še 15 let dobe, sem vložila prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov. Te dni so mi poslali pooblastilo in poštne nakaznice, ne vem pa kako in koliko moram plačati. Začetni datum je 15. avr 1975.» K.F. Višina prostovoljnih prispevkov, ki jih zavarovanec plača, da zadosti minimalnim upravnim pogojem za dodelitev pokojnine, je tesno povezana z dinamiko mezd in je pod vplivom letnega povišanja pokojninskih prejemkov. Ker v zadnjih letih zaradi devalvacije stalijo narašča nominalna vrednost vseh prejemkov, so tudi socialne dajatve zabeležile občuten povišek. Za vse tri kategorije samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci), je s 1. januarjem 1977 stopil v veljavo nov povišek prostovoljnih prispevkov, ki sicer navidezno še v večji meri bremeni prizadete zavarovance, v resnici pa temelji na načelu avtomatič- nega usklajevanja. Zaradi večje preglednosti navajamo novo višino prostovoljnih prispevkov omenjenih samostojnih kategorij: 1. neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni: lanski tedenski prispevek 1.028 lir so povišali na 1.148 lir tedensko (14.924 lir na trimesečje), vključno z zavarovanjem proti jetiki pa znaša 1.218 lir (15.834 lir na trimesečje) namesto 1.098 lir; 2. obrtniki in trgovci: lanski mesečni prispevek 7.074 lir so zvišali na 7.926 lir ali 23.778 lir na> trimesečje: vključno z zavarovanjem proti jetiki pa znaša 8.229 lir mesečno (24.687 lir na trimesečje) namesto prejšnjih 7.377 lir. V našem konkretnem primeru vam svetujem, da doplačate tolike let, da dosežete pogoje za minimalno pokojnino, se pravi 15 let zavarovanja, nato pa lahko plačujete le eno leto prispevkov vsakih pet let za uveljavitev morebitne invalidske pokojnine. Kar se izpolnitve poštne nakaznice tiče, pa s prvim vplačilom lahko poravnate dobo od 15. aprila 1975 dalje. Pri tem naj vas spomnim, da je leta 1975 tedenski kmečki prispevek znašal 900 lir, lani so ga zvišali na 1.028 lir, letos pa znaša 1.148 lir. Ker mi v pismu ne omenjate, če plačujete tudi zavarovanje proti jetiki, vam dajem oba možna odgovora: od 15. 4. 1975 do 31. 12. 1976 morate plačati 86.756 lir oziroma 93.023 lir vključno z zavarovanjem proti jetiki. Ob priliki bodočih vplačil pa boste vsako trimesečje odšteli 14.924 lire oziroma 15.834 lir. OTROŠKA KMEČKA DOKLADA Vpr.: »V vaši zadnji rubriki ste napisali, da je treba za otroke nad 14. letom starosti prinesli šolsko potrdilo. Moj starejši sin bo imel 14 let septembra letos: je potrebno prinesli tudi ta dokument za kmečke doklado?» E. G. Najbrž ima marsikatei drugi neposredni obdelovalec, ki je pred kratkim prejel na dom obrazec CD-CM 71/TP za kmečko otroško doklado, podoben dvom, zato naj na kratko pojasnim postopek. Vsak kmet ima pravico do otroške doklade, dokler otrok ne dopolni 14. leta, razen če ni študent, vajenec ali 'invalid. Brez priložitve šolskega potrdila bi vam likvidirali otroško doklado le do meseca septembra, zato je nujno in potrebno, da vašemu sinu šolsko tajništvo izstavi zadevno potrdilo. ša kvaliteto vode na našem planetu, če je že ne more uničiti. To zastrupljanje se vedno bolj hitro razvija v razvitih državah, medtem ko se nerazvitim redko daje priložnost, da bi se naučili razlikovati zdravo vodo od nezdrave ter da bi ohranili neokrnjeno vrednost pitnih rek in jezer. Če se z izgradnjo hidrocentral izkorišča mčhanična moč vode, njena biološka in kmetijska vrednost po pravilu pada brez obzira na vse ukrepe proti zastrupljanju. Tako se dogaja, da se niže od jezov pojavljajo neznane bolezni y živalskem in.. rastlinskem svetu. Prebivalstvo trpi zaradi e-pidemij, a kmetijski pridelki padajo nepričakovano jjod normalno raven. Tudi kadar'gre za vodo, človek hudo plačuje vsako spreminjanje naravnih odnosov. V nekaterih državah jt pomanjkanje zdrave vode doseglo tako raven, da se odgovorni krogi odločajo za izvajanje orjaških pobud. Tako na primer danes Norveška prevaža s tankerji vodo v Nizozemsko, Sovjetska zveza pa se pripravlja, da bi z atomskimi eksplozijami spremenila rečna korita in da bi bila tako koristna voda boljše razporejena. V Izraelu se že več let ukvarjajo z desalini-zacijo morja, a Saudova Arabija je že pripravila načrte, da bi z ( Antarktike privlekla ledenike. V Združenih državah Amerike ^ so že izdelali precej dobre načrte za umetno povzročanje dežja v krajih, ki vodo najbolj potrebujejo. Vsi ti napori so rodili že nekaj pomembnih uspehov, toda vedno bolj postaja jasno, da gre tu za globalna vprašanja, ki terjajo globalen odgovor. Prav zaradi tega so se v Mar del Plata sestale delegacije več kot 140 držav. Dr. Caponera, ki je v zadnjih 20 letih uspešno pomagal petdesetim državam v naporih za boljše izkoriščanje voda, je izjavil: «Samo s sodelovanjem bomo lahko krili rastoče potrebe po vodi. To sodelovanje pa se mora začeti na^krajevni ravni, da bi se potem spremenilo preko nacionalnega načrtovanja v mednarodno obveznost*. Tako bo konferenca v Mar del Plata poudarila vsa tista »strateška priporočila*, ki naj pomagajo vsaki vladi pri izdelavi regionalnih, nacionalnih in mednarodnih načrtov za izkoriščanje, porazdelitev in zaščito voda. Posebno pažnjo pa bodo posvetili vprašanju nerazvitih držav, kjer vlada veliko pomanjkanje ljudi, ki- bi znali oceniti najvažnejša vprašanja, izbrati najboljše načrte in oceniti razpoložljivo količino zdravih in uporabnih voda. Dr. Caponera je izjavil: »Voda je izvir ž:vljenja ter se zato sprašujemo, če obstaja še kaj važnejšega.* Čeprav dve tretjini sveta ležita pod vodo, človeštvo željno išče pitne izvire. Kaj bo s saharinom? CLEVELAND, 16. - Podjetje Shemiin Williams, ki je edini proizvajalec saharina v Ameriki, je sklenilo, da bo zaprlo svojo tovarno v Clevelandu. Ameriške oblasti, kot je znano, so prepovedale javno prodajo proizvoda zaradi nevarnosti rakastih obolenj. Doslej so Amerikanci letno porabili 2500 ton saharina, in sicer največ v brezalkoholnih, , niško kaloričnih pijačah Največji del saharina so uvažali iz Japonske. V Franciji je uporaba saharina prepovedana že 75 let. Francoski znanstveniki trdijo, da dognanja ameriških učenjakov ne bodo pri vedla do večjih sprememb francoskih predpisov. Sicer pa so ga uporabljali torej brez omejitve v razdobju obeh svetovnih vojn. V Dolini V Ric man jih V filmskih krožkih Na filmskih platnih Pregled belgijskega filma Tržaški Movie Club 77, ki ga organizira CUČ, je v sodelovanju z Univerzitetno stolico za zgodovino filma in z. Vsedržavnim sindikatom filmskih. kritikov pripravil kratek pregled belgijskih filmov, ki so nato krožili po raznih italijanskih filmskih klubih: prikazali so jih turinski Movie Club, rimski L'Occhio VOrecchio La Bocca in neapeljski Cineteca Al-tro. Filme je nudil belgijski konzulat v Milanu. Imeli smo tako priložnost, da gledamo ključno delo največjega belgijskega režiserja Andreja Del-vauxa, ki je nedvomno tudi med najzanimivejšimi osebnostmi mednarodnega avtorskega filma. Njegov celovečerni prvenec «De Man de Zijn Haar Kort Liet Knippen» (L’uomo dal cranio rasato, 1965, igrajo Senne Rouffaer, Beata Tyszkiewicz, Hector Camerlpnck) je prava mojstrovina, ki po našem presega veliko c študentov. 19.15 19.45 20.40 21.35 22.35 Hudič, satirična oddaja DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO DETEKTIVI, TV film Alle preše con ... / ^ V Italiji pride vsak dan na trg vsaj sedem novih plošč. v trenutku, ko so skoraj vse industrijske dejavnosti v krizi. P8 to tržišče še nadalje cvete. Lani ^o prodali za 34 od5' plošč več kot v prejšnjem letu. Vse te pojave bo obravnava*8 današnja oddaja. Glasbeno srečanje z ansamblom Pandemonium Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 16.20 17.20 17.35 17.55 18.40 19.15 19.30 20.00 20.30 21.20 ! «1 21.35 21.50 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana SMUŠKI POLETI Colargol, otroška oddaja Obzornik Čudovit svet pajkov P. Zidar: SLEDOVI ČASA, nadaljevanka Risanka DNEVNIK DOBRIČINE, serijski film Pogovor o ... Miniature M. Ravel: NOČNE PRIKAZNI Leta 1908 se je Ravel lotil komponiranja treh skladb po -liko zagonetni zbirki pesnitev v prozi Gaspard de la nuit P°e: Aloysia Bertranda. Naslov sam je skoraj nerazumljiv, & se ne seznanimo s temačrfO1 "širrtboiiko tega, svetu odtujene? pesnika. Ravelova zbirka obsega tri skladbe: Ondine, ^ 'giljjpdj (Ji$H£e)"in fjfarbo.' 'Prčpojene so z vseskozi nezetf5*? poetiko; ki jo zaradi notranje preobčutljivosti in razblinjen®5 že zelo blizu dekadence. Nocojšnje Miniature vam predstavljajo to delo v filmski llp. dobit vi s solistom pianistom Acijem Bertoncljem in igr*-I^nčo Ferenčak. Delo smo posneli v barvah v temačnih d\ ranah in hodnikih brežiškega gradu. DNEVNIK Festival popevk, posnetek iz San Rema nek®' 19.55 20.15 20.35 Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK 22.05 22.35 UJETNICE, film , Film je režiral Manao Horiuchi. V glavnih vlogah igrajo: E*1 Richeter, Minoru Ohki in Lee Smith, Prespansko jezero, dokumentarni film 20 minul z .. . 18.15 18.45 20.00 20.50 22.05 22.35 Zagreb NARODNI PARKI AH morda veste? Aktualna oddaja A. Marodič: POTI IN STRANPOTI Beograjski pihalni kvintet Šahovski komentar TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20-12.45 Dom in izročilo: Dobro jutro. Glasba in kramljanje, Nekoč je bilo, Koncert, Jazz, Kje so moje rožice. Od popevke do popevke, Radio za šole, Glasba po željah: 13.00-15.30 Za mlade: Sestanek, Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem ba; 20.00 Aktualnosti valu; 15.45-19.00 Kultura in de- RADI° 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, A 14.00, 15.00. -17.00, 19.00. Vm Poročila; 6.00, 7.30 Glasba z®. v bro jutro; 9.0u, 10.35 Vi in JU IL'00 Strnjena opera; 12.30 Kit Piaf; 13.30 Glasbeno . . .1 He Malo satire; ,15.05 Kako nas1?« ‘S revija: 15.45, 17.30 Prvi Nip: , Ni vse zlato . . .; 19.15 Lahka Fv; \ ilnosti iz gleda* jj ^ 21.00 Radijski laboratorij; -J, lo: Klasični album, Za najmlaj- Jazz; 23.15 Glasba za lahko ? SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 PoC%c. K 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro J11,j) ^ otroci!: 7.20 Na današnji dani ,;i Iz našli sporedov; 8.08 Glasiti matineja: 9.05 Radijska šola* j^ii' Zborovska glasba napotki: 11.03 __ 10.45 Tun. -, ----- Zaigramo vS"M 12.10 Zvoki znanih m®L 1$ še, Koncert. Nicolo Tommaseo na obeh straneh Jadrana, Pevska revija., Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 131,30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.1.5, 7.00, 7.40 Glasba za dobro ju tro; 8.35 Klavirske skladbe, 9.30 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Na knjižnih policah; 15.20 Lahka glasba; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni jo; 15.00 Dogodki in odmev ’• Z f poti; 1.7.10 Izložba hitov; 17.30 Glasbeni interfnezzo; 15.45 JeZ|j,(’ Primorski dnevnik; 17.45> Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba: 18.35 Iz priljubljenih o-per; 19.30 Pop glasba; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Slov. skladatelji; 21.45 LP plošče; 22.45 Glasba za lahko noč. želji; 12.30 Kmetijski nasveti; i«--* vasi do vasi; i3.30 Pripor®^ vam . . .; 14.05 Kaj radi PoS ffl rl/ ni pogovori; 16.00 »Vrtiljak* Iz domačega opernega 19.35 Lahko noč, otroci!; 19-jT $ sambel Toneta Janše; 20.0**, četrtkov večer; 21.00 LiterartV#* čer; 21.40 Lepe melodije! Koncert za violino in klavir- £ Vi flllll*1lllllllllliaMlfll|||||||||||||||a|||||||MMMMIIIII»IIIMMII«MM«IMiaillA||||««iai|||||MMiM||it|||||||||||||||||||t*f«Vi|plia(iIV|,f|,||a||,|it|a|||,|,|||Mt,||||M|,||||ia**" OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Poslovno življenje terja resnost. Držite se svojih obveznosti. V čustvenih zadevah nepričakovan u- več se obotavljate in si s tem za ■Ai Horoskop realki ^ speh. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Trdno ostanite' na svojih položajih, da vas ne spodnesejo. Veselje se vam obeta, toda ne na lahko. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ko gre za finančne zadeve bodite previdni. V stikih s starejšimi ljudmi več diplomacije. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) U-trdili si boste položaj, vendar ne bo šlo tako lahko. Nakazujejo se vam možnosti večjih odločite^. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pre- pirate vrata v nove poslovne možnosti. Večja čustvena zadoščenja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S pogumom in z odločnostjo boste prispeli do cilja. Razširite svojo družbo, da ne ostanete osamljeni. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zastavite vse svoje moči, da bi rešili neki važen problem. Danes bo vaše razpoloženje spremenljivo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22? 11.) Nekdo vam bo postavil nove predloge, katerih uspeh ni povsem & gotov. ^Več smisla za _ _ 1*1 da je odveč, vam bo odP1'* * ' pe-spektivt. Prijeten ve®* družbi prijateljev. *- ;6j; KOZOROG (od 21. 12. do ^J (< Primorani boste reševati P.At* *lt6 likalno zadevo. Bodite bolj * L ni do onih, ki j:h ljubite. 1Q I L1 VODNAR (od 2L 1. do K o točkah. Torej bodo tudi v Planici skakali kot na SP v Vikersundu. Tudi na prenovljeni velikanki v Planici bo osnova za izračun točk za daljavo popreček .desetih najdaljših poletov vsake serije px>sebej. Planiški organizatorji bodo predlagali mednarodni žiriji, da bi v primeru, če bo število skakalcev manjše, vsak dan opravili še poskusno serijo in nato še tri serije p>oletov v konkurenci. Kot izgleda pa bo letos nastopilo veliko število tujih odličnih skakalcev in do poskusne serije ne bo prišlo. Žiriji bodo tudi predlagali, da bi po možnosti skakali po «handicap» sistemu. Po tem sistemu naj bi namreč spuščali slabše skakalce z višjega zaletišča, zato pa bi. jim upoštevali odbitek za točke pri daljavah. To so samo nove zamisli, ki naj bi tekmovanje popestrile, toda težko je pričakovati, da bi te novosti mednarodna žirija tudi sprejela. Velikanka v Planici je bila za to tekmovanje preurejena. Višina letalnice je ostala ista, toda raztegnila se je precej. Vgradili so zahtevani 40-stopinjski naklon, doskočišče so podaljšali, spodaj pa so morali zaradi tega polmer radija povečati s 140 na 170 metrov. Tako je ta sedaj položnejši. Tudi v tistem delu, kjer je naklon le še 37 stopinj, je še vedno px>vsem varno doskočiti. Glede na to je torej pričakovati, da bo tudi letos padel rekord velikanke iz leta 1974, ko je Švicar Steiner poletel 169 m daleč. Zaleti-šče velikanke pa je ostalo isto kot je bilo poprej. Včeraj je prispelo v Planico že šest reprezentanc s skupno 23 tekmovalci, danes pa pričakujejo še nekatere. Zbrane so že ekip>e Norveške, ZRN, Avstrije, NDR, ČSSft in Jugoslavije (ki bo poslala preko mostu kar 11 svojih tekmovalcev. Med prijavljenimi tekmovalci je vrsta imen, ki zagotavljajo gledalcem letošnje planiške prireditve velik športni užitek. To pa tem bolj, ker organizatorjev letos niso pestile nobene bistvene težave in je letalnica za vse štiri* dni tekmovanja pripravljena res izvrstno. SMUČANJE Evropski pokal TRENTO, 16. - Na Folgaridi so se danes začela finalna tekmovanja letošnjega evropskega smučarskega pokala, ki se bodo zaključila v petek. Danes je bil na sporedu ženski veleslalom, ki je dal tak izid: 1. Konzett (Liecht.) 1’28”41 2. Kinshofer (NDR) - 1'28’'42 3. Kuzmanova (ČSSR) 1’29”12 Na lestvici za evropski pokal vodi Avstrijka Sigrid Totschnig s 115 točkami, sledi pa ji Uršula Konzett (Liechtenstein) s 106 točkami. že takoj po obnovitvi Slovenskega planinskega društva v . Gorici je društvo prirejalo prvi pomladanski izlet v naravo in to na velikonočni ponedeljek. Ta dan je prišel v tradicijo. Prva leta je bil tak pohod v naravo obvezen in sicer peš iz Gorice in iz Podgore v števerjan na Valerišče, kjer so se zbrali planinci v lepem, številu (in ki so z veseljem pričakovali ta izreden izlet) na obširnem dvorišču gostoljubne domačije pri Štekarjevih pod ko šatimi češnjami. Oče člana Avgusta, Anton Štekar in soproga (sedaj pok.) sta vedno z veseljem sprejela vesele in vedno razpoložene goriške in podgorske planince, ki so jih postregli z dobro tfomačo kapljico, pok. gospodar Anton Štekar se je razveselil lepega petja, saj je tudi sam rad prepeval lepe slovenske pesmi. Na vrsto so druga leta prišla tudi cvetoča Brda, Dobrovo, Medana itd. na Goriškem še Št. Maver pri Doljakovih. Prvi izlet je bil na Ka-terinco (sedaj Kekec). Vedno so pešačili ali pa se vozili s kolesi. Taki izleti so bili vedno združeni z raznimi kulturnimi, športnimi in za- IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII||||HIUIIIIIIHI||||IHIII|||||||IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||fTt|||||||m||||||||||n||taf|||||||r||||||||||||||t||||||| Svetovni pokal na Norveškem > VOSS, 16. — «Beli cirkus* se je preselil na Norveško, kjer bosta v Vossu pri Bergenu jutri in v petek meški veleslalom in slalom za svetovni pokal. Ker se je Avstrijec Klammer odpovedal nastopu v Vossu ima Šved Stenmark svetovni pokal dejansko že zagotovljen. KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Radnički FOB finalist V povratni polfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov je beograjski Radnički FOB premagal Juventud iz Badalone s 94:80 in bo tako na- stopil v finalu tega tekmovanja. Beograjčani so tega nasprotnika namreč premagali tudi v gosteh. # # * Cinzano - Forst 95:98 Finalist je Forst. KORAČEV POKAL Bolonjski Alco je v povratni polfinalni tekmi izgubil s francosko e-kioo Berck z 88:95. Ker pa so Bo lonjčani doma premagali Berck s 13 točkami razlike, so se tako uvrstili v finale tega tekmovanja. IZIDI IBP Rim - Jugopla stika Split 87:76 Finalist je Jugoplastika, ki je v prvem srečanju zmagala s 25 točkami razlike. | Posnetek s smučarskega tekmovanja v Ovčji vasi aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuniiiiittniiiiimitniMB Iz planinskega sveta NOGOMET V PRVENSTVU ZAČETNIKOV Prepričljiva zmaga Primorja v derbiju z ekipo Primorca Primorje - Primorec 4:0 (1:0) PRIMORJE: Bukavec, Taffuro, Ulivetti, E. Fonda, Milič (Dolce), Candotti, Perco, Huez, Košuta, D. Fonda, Brizzi, PRIMOREC: Salvi, M. Kralj, Kalc, Finessi, Gabrielli, Maks Grgič, Mu-lč, Malalan, F. Kralj, F. Milkovič, I. Milkovič, 13 E. Grgič. STRELCI: Huez (2), Candotti in Brizzi. Primorje se je predstavilo kot precej močna ekipa, ki je zasluženo zmagala, vendar Trebenci niso zaslužili tako visokega poraza. Nastopili so v okrnjeni postavi (zaradi odsotnosti vratarja Vidalija). V prvem polčasu je bila igra o-beh ekip enakovredna. Že v prvih minutah je Huez z močnim strelom od daleč premagal vratarja Salvija in tako dosegel prvi zadetek. Tudi Primorec je imel nekaj priložnosti, da bi povedel, toda zaradi netočnosti napadalcev ni prišel do gola. Po odmoru so Trebenci nekoliko popustili. To so izkoristili Proseča-ni, ki so bili še trikrat uspešni. Cibic Domio — Breg 3:0 BREG: Milkovič, Gregori, Žerjali, Tedesco, Lovriha, Žerjal, Kraljič, Mondo, Oblak (Insigna), Kovačič, Locatelli (Servadei). SODNIK: Sabi. Po večmesečnem prisilnem počitku so se naši začetniki spet vrnili na domače igrišče, kjer so se spoprijeli s sosedi od Domja. Zelo se jim je poznala dolga odsotnost z zelenega polja. Domjanci so pokazali boljšo kondicijo in nekoliko več uigranosti. Predvsem je šlo za dvoboj med Bregovo obrambo in dom-janskim napadom. Kakor priča izid srečanja, so Bregovi branilci potegnili krajši konec, ker imajo preslabo napadalno vrsto. Naša sredina igrišča je bila slaba in sploh ji ni Uspelo zaustaviti nasprotnikovega prodiranja. Sabi je dobro sodil. Jqlo naraščajniki Primorec — Primorje 1:1 PRIMOREC: Krevatin, R. Malalan, Stranščak, Cibic, Saražin, M. Kralj, D. Malalan, Lanza, Mazzuc-ca, E. Kralj, Vitale. PRIMORJE: Adamič, Šuc, Andrei-ni, Cattonar, Čok, Verša, Lanza, Rupel, Zupin, K. Terčič (Briščik). STRELCA: E. Kralj (Primorec), Lanza (Brimorje). V 1. polčasu je bila igra Trebencev učinkovitejša od tiste gostov. To, pričajo številni napadi, ki so večkrat spravili v zadrego proseško o-brambo. V 23. min. p.p. je Marko Kralj preigral ,dva nasprotnika ’in podal žogo Mazzucchi, ta pa je le- po podal Edvinu Kralju, ki je brez težav premagal proseškega vratarja. Po odmoru so predstavniki Primorja igrali bolj organizirano. Nasprotno, pa so Primorčevi predstavniki igrali bolj medlo kot v prvem polčasu. V 19. min. d.p. je desno krilo Lanza lepo izkoristil prosti strel izven kazenskega prostora in ukanil trebenskega vratarja ter tako izenačil. Cibic Breg — Inter S. Sergio 0:0 BREG: Mauri, Grizonič, Mahnič, Kočevar, Ražem, Divis, Kraljič, Zonta, Prašelj, Kalin, Kalc. Kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev, je uspelo splavim* od-ščipniti točko gostujočemu moštvu. Vsekakor je bil sbeli izid* pravičen, saj sta obe obrambi brez večjih težav obvladali nasprotna napada. Postava domačih je dovolj uigrana in tudi borbena. Vsekakor se ji pozna, da še ni primemo pripravljena. JOLO ODBOJKA Bor — Enotnost 3:1 V sinočnji prijateljski tekmi je Bor premagal ekipo Enotnost iz Ljubljane s 3:1 (—12, 10, 9, 10). KOLESARSTVO NA DIRKI T - JM Končna zmaga za De Vlaemincka SAN BENEDETTO DEL TRON-TO, 16. — Belgijec Roger De Vlae-minck je zmagovalec mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. 1. Rezultati zadnje etape: Knut Knudsen (Norv.) 23’23” s p.h. 46,186 km na uro 2. Moser 23’28” 3. De Vlaeminck (Bel.) 23’34” 4. Saronni 2354” 5. Mareussen (Dan.) 23’56” 6. Gimondi 24’09” 7. Bettoni 2414” 8. Vandi in Agostinho (Port.) 2417” 10. Clively (Avstralija) 24’24” Končna skupna lestvica: i. De Vlaeminck (Bel.) 22.06’32” 2. Moser 22.06’37” 3. Saronni 22.07’04” 4. Vandi 22.07’30” 5. Fuchs (ZRN) 22.08T8” 6. G.B. Baronchelli 22.08’27” 7. Bortolotto 22.08’40” 8. Battaglin 22.08’41” 9. Panizza 22.08’46” COTE D’AMPUS, 16. - Prvi del 6. in predzadnje etapne mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica je osvojil Belgijec Sercu, drugo pol-etapo pa je osvojil Nizozemec Kne-temann. Skupna lestvica je zdaj taka: 1. Maertens (Bel.) 28.23’32” 2. Knetemann (Niz.) po 3” 3. Thevenet (Fr.) 14” 4. Hinault (Fr.) 55” 5. Bruyere (Bel.) 8. Merckx (Bel.) 1’09” bavnimi točkami, za kar sb pripomogli vztrajni in iznajdljivi Podgorci. Še najbolj je izlet uspel pri Štekarjevih, ki je potekal v pravem prijateljskem planinskem vzdušju, za kar, je pripomogla že prej omenjena dobra kapljica. S tovornjakom smo se vozili tudi na Lokve in še kam drugam. Časi so se postopoma spremenili pa tudi udeleženci so postali bolj zahtevni. Take planinske skupine, kot je bila tedaj in ki je v glavnem štela «podgorski steber», že dolgo let ni več. Pa vseeno so ostali v lepem spominu. Organizatorji so z letom v leto prirejali ta tradicionalni izlet, ki ni še odpadel. Sedaj avtobus vozi člane in prijatelje , v bolj oddaljene kraje (Kobarid, Ajdovščina — izvir Hublja, Sthro selo, Štanjel, v Benečijo in še kam drugam). Izleti z avtobusom so bili vedno združeni z obširnim programom, srečolovom, večerjo in prosto zabavo. Ta tradicija obstaja že 32 let in se je pričela s skromnim programom in se je nato razvila. Letošnji tradicionalni pomladanski izlet na velikonočni ponedeljek prvič odpade zaradi tehničnih razlogov. Napovedan je bil tako za nedeljo, 17. aprila v Lipico z avtobusom, dvorana je že rezervirana. Vljudno Vas vabimo, da se udeležite prvega pomladanskega izleta, saj že veste, da Vam ne bo žal. Vpisovanje bo do zasedbe prostorov v avtobusu. Izlet bo združen s NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR 3. AL Trebenci še vedno trdno na prvem mestu lestvice Gajevci ohranili drugo mesto na razpredelnici Štandrežci in Doberdobci iztržili po eno točko V okviru nogometnega prvenstva 9. amaterske lige so v nedeljo odigrali nekaj zaostalih tekem, v katerih pa ni prišlo do presenetljivih izidov in zato ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvicah. V skupini «N», kjer igrajo naše enajsterice, se nadaljuje zmagoviti pohod trebenskega Primorca, ki je tokrat s klasičnim izidom odpravil sicer poprečno ekipo Inter SS. S tem uspehom so Trebenci zopet potrdili, da res nimajo tekmeca v tej skupini, ki bi jim lahko prekrižal račune za končno zmago, saj so z nedeljskim uspehom ce'o povišali prednost na tri točke nad drugouvrščeno Gajo. Gajevci, ki so morali na igrišče še enkrat v okrnjeni postavi, so tokrat .imeli v gosteh tekmeca za drugo mesto, to je ekipo S. Andrea. V dokaj napetem in izenačenem dvoboju so gajevci prišli v vodstvo že v začetnem delu igre z golom prisebnega Bolcicha, vendar so Tržačani pred odmorom izenačili sta- srečolovom z bogatimi velikonočnimi nagradami, večerjo in prosto zabavo. Pohitite z vpisovanjem, dokler so še sedeži v avtobusu prosti. Za srečolov imajo pravico vsi izletniki, ki bodo imeli oštevilčen listek vožnje avtobusa. Ob tej priložnosti si bodo lahko ogledali svetovno znano kobilarno lipicancev. • Jožica Smet Pismo uredništvu Uredništvu Primorskega dnevnika V PD berem o uspehih «naših», oz:roma sesljanskih otrok na raznih smučarskih tekmovanjih. V italijanskem tržaškem dnevniku pa berem o istih otročih, samo s to razliko, da zastopajo ti neki italijanski klub. Kot bralec PD in ljubitelj zimskega športa Vas naprošam, da bi mi potrdili verodostojnost Vaših objav. Hvala! Igo Legiša Naša objava (očitno mislite na vestico z naslovom *Velik uspeh Škerkove) je netočna v toliko, kolikor Aleksandra Škerkova ne tekmuje za Sesljan; kot smo zapisali v oklepaju, marveč za italijanski «SC 70». Izražamo upanje, da bodo omenjeni tekmovalki, kakor tudi druge slovenske tekmovalke, ki sedaj tekmujejo za irno 6:2 LESTVICA Staranzano 35, Vermegliano 31, Poggio 24, Romana 23, San Leren-zo 22, Mladost 21, Azzurra 20, Medeuzza 19, Fogliano 18, Capriva 17, Brazzanese 13, Sovodnje 12, Edpra 11, Borgo Fasulli 8, Piedimonte 5. PRIHODNJE KOLO Staranzano - Medeuzza, Vermegliano - Mladost, Edera - Capriva, Poggio - Piedimonte, Borgo Fasulli -Sovodnje, Romana - Azzurra, San Lorenzo - Fogliano. Počiva: Brazzanese. P. R. HOKEJ NA LEDU Poraz Jugoslavije V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Tokiu so dosegli te izide: Japonska - Jugoslavija 4:1 Nizozemska - Avstrija 4:3 Norveška - Madžarska 8:2 Prisf-vviijle zn DIJAŠKO MATKO , k SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov Da Sardiniji, _ ^Korziki in v južni Franciji 56. ( ..Kakor vemo, so zavezniki (Amerikanci) po kapitulaciji Y’je in potlej vse do konca vojne uspešno uporabljali o Svoje vojne operacije tudi sardinska letališča. Zelo radi L^poslovali naše ljudi, ker so vestno delali. Toda če so 'i priti do njih, so se morali obračati na italijanske e komahdel Le-te pa so jih začetka rade dajale na CP?lago. Toda dogajalo se je naslednje: če je bilo treba . za italijansko vojsko, so naši ljudje delo sabotirali, i*' ij(6Vsega tega pa je nastal tak položaj, da so začele italijan-, k Vojaške komande Primorce in Istrane skrivati pred r %r*kanci. Ko so 'naši ljudje delali na ameriških letali-so se jim nudile priložnosti, da so se lahko vsaj na-*■ V takem položaju incidentov ni bilo nikdar konec. ^Spomladi leta 1944 je italijanska vojaška komanda pod U'1'em 45. pešpolka v mestecu Iglesias osnovala'«55. de-'Ij?,!.0 incidentov, v katerih sta dve osebi zgubili življenje. Prvi i'ezultati volitev bodo znani 20. marca. Na sliki: vojaki v popolni bojni opremi po ulicah Novega Delhija. Tudi v tem stanovanju so našli del odkupnine, ki jo je plačala družina Botticelli. Poleg tega so odkrili pravo orožarno: pet samdkresov, več pušk s prižagano cevjo, dve brzostrelki, deset ročnih bomb, več sto nabojev, več nožev ter večjo količino nakita. Kaže pa, da je policija prišla tudi do drugih dokazov, ki pričajo o povezanosti Mesine z lombardijskimi zločinci. Obe osebi, ki sta ju aretirali v stanovanju v Caldonazzu sta, kot kaže brata Piras, katerih ime se je prvič prikazalo v preiskavi o ug-abitvah prejšnji teden. K temu naj dodamo, da so v enem boljših hotelov v Tridentu aretiral: tri ženske, v torbici ene od teh so baje našli sliko, na kateri je ona s Francescom Turatellom, čigar banditska tolpa je bila sprta z Vallan-zasco. Skratka aretacija Mesine lahko pripelje še do nepričakovanih razpletov (if) Finančnik Goldsmith kupil «L’Express» PARIZ, 16. — Britansko - francoski finančnik James Goldsmith je odkupi] 45 odstotkov delnic založniške družbe, pri kateri izhaja fran- coski tednik «L’Express*, ki je last neodvisnega parlamentarca Jeana Jacquesa Šervana Schreibera. O tej operaciji so govorili že nekaj mesecev, danes pa so jo uradno potrdili. Po nekaterih vesteh naj bi Goldsmith odštel za te delnice približno 12 milijard lir. Lani je Goldsmith brez uspeha skušal navezati stike, da bi kupil britanski tednik «The observer*. «L’Express» je po razširjenosti tretji francoski tednik in njegova naklada dosega 150 tisoč izvodov. Pred njim sta samo socialistični tednik «Le Nouvel Observateur* ter vladni tednik «Le Point*. naslednji: ob 8. uri bo seja vseh P1'' stavnikov v telovadnici, v dopoldans* urah pa bodo predavanja o MaB*.g jevi reformi, o problemih slove>,s' šole in o splošnem i>oliličnem po°, ju v Italiji. Popoldne bo med dru*1^ srečanje z univerzitetnimi študenti . predvajanje filma o študentski ma festaciji 1. marca 1977. Na trgovs' ( zavodu bodo imeli tudi sestane* starši. j. Dijaki zasedajo tudi nekatere 1 janske višje šole in sicer * od koder so danes spodili f*91 ...i «Nordio» ter »Oberdan*. Predsta'11'^ dijakov tržaških višjih šol v Trstu J se včeraj v študentskem domu sre ^ s predstavniki sindikatov, danes bodo spet srečali ob 16. uri na KP1 v Ul. Capitolina 3. (d.j.) Počastitev 75-letnicc posl. Marije Bernctič Sinoči je aktiv tržaške j. KPI počastil 75-letnico poslanke je Bernetič - Marine. O njeneiu^ je spregovoril sen. Vidali, h1 •„!» ko sta ji pozdravni čestitki P0*1 gd-tajnik KPI Enrico Berlinguer in P sodnik CK KPI Luigi Longo. NENAVADNO ODKRIT.!'-FINANČNIH STRAŽNIKOV Razstrelivo ob cesti pri Domju V ponedeljek je obhodnica ^Ljtl ne straže našla ob pokrajinsk' v pri Domju zavoj z razstreliv0”,^-katerem je bilo 2,4 kilogram® streliva «Arhmoha]». V> Nemudoma so uvedli preisk®v■. lom v London. Cena 15 1 ,tov>; let*; (i.00° do 28. aprila P°_ * v lir. • Od 23.____________ nje z ladjo in avtobu®0^^ Dalmacijo in Črno g°r0, 130.000 lir. , * • Od 24. do 25. aprila f* gl Maribor, Rogaško slab" Ptuj. Cena 28.000 lir. . • Od 24. do 25. aprila ^ Rab. Cena 22.000 lir- \ Vpisovanje in informacij® potovalnem uradu Aurora, ^ • cerone 4, telefon 60261. .