[SEPTEMBER
15	S Kv. - Mati 7 i *
16	Č Kornlij
17	P Kv.-FranJi5ek+
18	S Kv.-Jožef Kap.+
19	N 18. pobink.
20	P Evstahij ®
21	T Matevž
22	S Tomaž Vil.
23	C Tekla
24	P Mati B. Dsm, * 26 S Kleofa_
26	N 19. pobink.
27	P Koama in Dam.
28	T VencesJav
29	S Mihael 80 C Jeromij
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Getto: gro vero in narod — ta pravico in resnico — od boja 3<J magel
GLASILO SLOV. KATOI1^DELAVSTVS V AMERIKI IN URADNO GI^SILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
COfficial Organ of four, Slovenian Organizational
IfAJSTAREjtl IN NAJBOEJ PRILJUBLJEN ILOVENSd
LISTS EDRUŽKNIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 188.
CHICAGO, ILL., SREDA, 29. SEPTEMBRA _ WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Japonski aeroplani ponovno bombardirali Nanking; tekom dveh dni se računa, da je bilo ubitih do 500 ljudi. — Napadi se bodo nadaljevali, pravi neki japonski častnik. — Zanimanje, kaj misli podvzeti sovjetska Rusija.
Šanghaj, Kitajska. — Te
kom zadnjih dni so japonski bojni aeroplani vprizorili zopet število bombnih napadov na razna nezavarovana kitajska mesta in vasi in zopet je na stotine civilnega prebivalstva postalo žrtev tega divja* škega načina bojevanja.
Kljub ponovnemu protestu od strani Zed. držav in raznih evropskih velesil, in kljub ostri noti, o kateri je bilo po-ročano včeraj, da jo je poslala ruska vlada Japonski, v kateri jo je napravila odgovornim, ako bo izvršen napad na njeno poslaništvo v Nan-kingu, so japonski aeroplani tekom ponedeljeka trikrat bombardirali Nanking; pod podobnimi napadi je kitajska prestolica trpela tudi v nedeljo. Ti napadi sicer niso bili tako grozoviti, kakor so bili tisti, ki so bili izvršeni koncem zadnjega tedna, vendar uradno se ugotavlja, da je bi-!o ubitih 60 oseb, toda ne. uradna, a zanesljiva . poročila trdijo, da znaša število ubitih do 500.
Kakor kaže, namerava Japonska nadaljevati s temi barbarskimi napadi. Neki višji japonski častnik se je namreč izrazil, da se z bombardiranjem kitajskega civilnega Prebivalstva ne bo nehalo, ne glede na to, koliko življenj bo izgubljenih, če bo to* postalo potrebno, kjer leže civilna bivališča blizu vojaških objektov.
Temu nasproti pa so pedali kitajski častniki na vprašanje, ali se namerava Kitajska maščevati zaradi teh napadov in enako bombardirati japonska mesta, izjavo, da nimajo takih načrtov, rekoč: 'Mi vodimo obrambno vojno m se branimo pred vpada-njem. Z vojaškega stališča smatramo, da bi ne pridobili nič s tem, ako ubijamo nezaščitene japonske civiliste. Ne bojujemo se proti japonskemu ljudstvu,ki je nasprotno tej vojni, marveč se bojujemo prot/i, ; japonski armadi
mornarici, ki ste vsilili voj-n° svojim sodržavljanom".
Med tem pa so oči diplomatov s pozornostjo obrnjene Proti sovjetski Rusiji. Kakor
neki moskovski list objavil, Je kitajska vlada naprosila Rusijo, naj podvzame korake, ua bo napravila hiter konec barbarskemu in nečloveške mu obnašanju ki ga kaže Ja Ponska s svojim bombardira nJem. Očividno je Rusija kot °dgovor na to prošnjo posla-a omenjeno noto glede svoje
Poslaništva v Nankingu. "end ar Pa jz sovjetskih vladah krogov niso prišle nikake 1;5Jave, kaj namerava Rusija Podvzeti, ako bi Japonska ne ^oštevala njene note, in to-
se tudi ne more vedeti, T) 1 bi bil to vzrok za vstop ■ Ustie v vojno.
ADVOKATI SO JEZNI
Na zborovanju kažejo gnev proti Rooseveltu.
Kansas City, Mo. — Kakor kaže, bo vojna med ameriškimi advokati in predsednikom Roo-seveltom kmalu stopila v kritičen stadij*. Obe stranki popolnoma odkrito kažete, kako malo naklonjenosti vlada med njima. Dočim je predsednik izrazil svojo "ljubezen" do advokatov v svojem govoru na Dan ustave, so nasprotno advokati pokazali svoje misli o Rooseveltu na svojem zborovanju, ki so ga otvorili ta ponedeljek in na katerem jih je zbranih okrog 5000 iz cele Amerike; govorniki kar niso mogli dovolj povdariti, kako silno "nevaren" je Roosevelt za deželo. — Večina vodilnih advokatov je pač na plačilni listi korpo-racij in tako je razumljivo njih rohnenje proti predsedniku.
-o-
PREDSEDNIK DOSPEL NA ZAPAD
Boise, Idaho. — Na svojem potovanju proti zapadu je predsednik Roosevelt obiskal tudi slavni Yellowstone park, ■kjer je ostal dva dni. Od tam je odpotoval v nedeljo zvečer in prispel v tukajšnje mesto v ponedeljek. Odpotoval pa je takoj naprej proti Bonneville, Wash, kjer je imel v torek enega najpomembneje ših govorov na celem svojem potovanju, in sicer ob tamkajšnjem velikem jezu, ki ga je dala zgraditi vlada. Nadaljeval je nato pot v Settle, Wash., na obisk k svoji hčeri, Mrs. Boettiger. Predno bo predsednik nastopil pot nazaj, bo napravil kratek prijateljski obisk tudi preko meje v Kanado, in sicer v mesto Victoria, B. C. Med potovanjem se je pokazalo da je predsednik še vedno enako priljubljen kakor pred letom dni.	:
POZABIL NA POSETNIKE V JEČI
Chadron, Neb. _ Ali vsled
drugih skrbi, ali iz raztrese-nosti, je tukajšnji šerif Wm. Moody izvršil čin pozabljivosti, ki je bil gotovo neprijeten zanj, še bolj pa za tiste, ki so bili prizadeti. Dva moška sta prispela semkaj v nedeljo iz Alliance, da obiščeta svojega brata, ki je zaprt v tukajšnji ječi. Šerif ju je spustil v celico k jetniku lin zaklenil za njima vrata. Popolnoma pa je pozabil na nju in odšel je v neko 'driigo mesto na sejo. Tam se je šele spomnil, kaj je pozabil doma, in je telefoniral svoji ženi, naj izpusti oba moška, katera se je med tem časom tudi že pričel polaščati nemir.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
ITALIJI BODOUGODILI
Dobi svoj del pri patrulirai.ju Sredozemskega morja.
Pariz, Francija. — Mornariški izvedenci so v ponedeljek sestavili načrt, po katerem se bo lahko tudi Italija aktivno udeležila vojne proti piratstvu na Sredozemskem morju. Italija je zahtevala, da se ji v tem oziru prizna enakopravnost z Anglijo in Francijo, in ta zahteva se ji bo očividno tudi izpolnila. Pod italijansko kontrolo baje pride po tem načrtu morska očina med Sicilijo in severnoafriškim obrežjem.
-o--
"SPEČA DEKLICA" NA OPERACIJI
Chicago, 111. _ Neki operaciji v trebuhu bodo morali ta teden podvreči Miss Pa-tricijo Maguire, 523 Clarence ave., Oak Park, katera je postala zlasti zdravniškim krogom splošno znana vsled svoje spalne bolezni; od 14. febr.' 1932 deklica namreč neprestano spi. Stara je zdaj 32 let. Spalni bolezni se je zdaj pridružila še druga, ki so jo opazili pred šestimi tedni, in operacija bo, po izjavi zdravnikov, izredno kritična. Predno se izvrši, bo morala dekle dobiti več transfuzij krvi.
--o-
CHICAŠKE ŠOLE KONČNO ODPRTE
Chicago, 111. — Otroci tu, kajšnjih osnovnih šol, publič-nih in farnih, so se ta ponedeljek končno vrnili k rednemu pouku. Kakor znano, so tukajšnje zdravniške oblasti odredile, da se odloži otvoritev šol, dokler se ne bo polegla nevarnost otroške paralize, ki se je letos v izredno številnih slučajih pojavljala v tem mestu. Tako so imeli otroci tri tedne več počitnic, toda zdaj se je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da ni več posebne nevarnosti. Ni pa se še otvoril pouk za otroške vrtce in za učence prvega
razreda. .....SA.i.&ift
-o-
IŠČEJO VZROK PADCU VREDNOSTI
New York, N. Y. — Že od srede avgusta so vrednosti na tukajšnji delniški borzi (Stock market) stalno padale in skupna vrednost izgub tekom tega časa se računa na okrog sedem miljard dolarjev; zlasti občuten padec pa je bil koncem zadnjega tedna. Posebno zanimivo pri teh mahi-nacijah 'pa je to, da 'nihče ne ve", zakaj cene delnicam padajo. Ako pa bi se zadeva bolj podrobno preiskala, bi se v ozadju gotovo ne pokazalo nič drugega kakor umazano dobičkarstvo finančnih magnatov.
ZGRADITEV NOVEGA ZRAČNEGA ORJAKA
Seattle, Wash. _ Zračna
armada Zed, držav je dobila novo izdatno ojačenje, ko je bil končno postavljen na preizkušnjo novi orjaški aero-plan, o katerem se trdi, da je največji vojni aeroplan na svetu. Letalo,ki je znano pod imenom XB-15, je dolgo preko kril 150 čevljev in je zmožno nositi okrog štiri tone. Kadar je do svoje zmožnosti naloženo, tehta 75,000 funtov.
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
KRIZEMJVETA
—	Jeruzalem, Palestina. — Žrtev terorističnega napada je postal angleški komisar za Galilejo, L. Andrews. Ko je stopil zadnjo nedeljo iz neke cerkve v Nazaretu, so oddali nanj strele trije moški, ki so skriti čakali nanj, in ga na mestu ubili.
—	Quetta, Indija. — Znaten potres je doživelo zadnjo nedeljo tukajšnje mesto,ki je spravil prebivalstvo v paniko, kajti bali so se, da se ne ponovi tak potres, kakoršen je v maju 1935 porušil celo mesto.
—	Amsterdam, | Nizozemska. — Več članov bivšega nazijskega gibanja, ki so o-pustili to gibanje, ker se niso strinjali z voditelji, so v nedeljo ustanovili novo fašistično stranko z upanjem, da bodo državo pridobili za fašizem.
PRITISK V LIGI NARODOV
Delegat španske vlade roti Evropo, naj ukroti Nemčijo in Italijo, dokler ni prepozno.
TAJINSTVEN DOGODEK NA PACIFIKU
Papeete, Tahiti. — Na do-godčk, ki si ga ne morejo razlagati, so prišli zadnje dni na nekem malem otoku, imenovanem Maldi, ki leži v Pacifiškem oceanu. Na tem otoku se je vršila prej živahna trgovina; izvažali so z njega namreč v velikih množinah
Ženeva, Švica. — Pri zbo
rovanju Lige narodov je v ponedeljek španski delegat, Alvarez del Vayo, s ponovno silo pritisnil na to, da se takoj vzame v razmotrivanje zahteva španske vlade, da se prepreči Nemčiji in Italiji nadaljna pomoč nacionalistom.	, ' ^»IvfP 'Da se razgali ta dvoglava pošast (Italija in Nemčija)," je dejal Španec, "ki hoče napovedati vojno celi Evropi;bo najboljše delo, ki se ga more v tem trenotku podvzeti za o hranitev miru. Ako demokratske države proglase svojo skupno odločitev, predno bo prepozno, da. se ohrani mir, si ne bo niti Nemčija, niti Italija, niti obe skupno, upala za-če ti evropske vojne. V enem ! ali dveh letih utegne biti prepozno."
Del Vayo je nato ponovil svoje zahteve, namreč, da Liga uradno prizna, da je španska vlada postala žrtev nemško-ita-lijainskega napada in da Liga podvzame korake, da se konča ta napad. Dalje, da se morajo jtujezemske čete odstraniti s španske zemlje; da se izda španski vladi pravica nakupovanja vojnega materijala, in končno, da ladje, ki se bore proti piratstvu v Sredozemlju, ščitijo tudi ladje španske vlade.
Mz Jugoslavije
Številna ponarejevalska družba s Ptujskega polja zasače-na že pri prvem dvajsetaku, ki ga je spravila v promet. — Reven kovaški pomočnik iznašel stroj, ki opravlja vsa kmečka dela. — Smrtna kosa in drugo.
razna umetna gnojila. Ko pa je zadnje dni prispela neka ladja tja, je našla otok popolnoma zapuščen, dasi so bile trgovine in skladišča založena z blagom.
SESTAL SE Z MUSSOLINIJEM
Obogateti so hoteli
Maribor, 3. sept. — Zadnji teden so stali pred senatom mariborskega sodišča 41 letni zidarski pomočnik, znani ponarejevalec tisočakov Alojz Raušl iz Rucmancev, 39 letni čevljarski pom. Avgust Hojnik iz Podvincev, 28 letna žena Marija Hojnik, 46 letna posestnica Marija Ferk iz Ceršaka pri Št, IIju, 39 letni posestnik Ivan | Jeza iz Hajdine, njegova 39 letna žena Marija Jeza ter 30 letna šivilja Ana Škarja iz Sv. Ruperta.
Alojz Raušl je že star ponarejevalec denarja. Šele lansko leto je prestal daljšo kazen, v katero ga je spravila njegova ponarejevalska strast. Obsojen je bil že nekajkrat radi posku-šanja ponarejanja tisočakov, ko pa prišel nazadnje iz zapora, je presedlal ter se je lotil ponarejanja srebrnih kovancev po 20 in 50 din. Daleč pa ni prišel, izdelal je komaj 1 dvaj-setak, katerega je bil spravil v promet, ko so mu odkrili njegov posel.
Do odkritja ponarejevalske družbe je prišlo povsem slučajno. Dne 13. marca t. 1. so cariniki našli pri Mariji Ferk, ki so jo zalotili pri tihotapstvu, 5 kg alpaka pločevine. Na vprašuje, kaj bo s to pločevino, je dejala, da jo rabi za popravilo štedilnika. Ko so ji predočili, da se s tako drago kovino štedilnik ne popravlja, se je začela zapletati v protislovja. V sumu, da ima kake nepoštene namene, so jo izročili orožnikom, ki so napravili na njenem domu hišno preiskavo, pa so ob tej priliki našli pismo, katerega je Ferkovi pisal Raušl. Prosil jo je,- naj mu proti dobri nagradi prinese iz Gradca alpaka pločevino, ker jo rabi za* ponarejanje denarja. Naročil je, da naj pošlje pločevino na naslov Hojni-ka v Hajdino. S tem je bila podana sled, po kateri je pri-1 šlo do razkritja vse družbe Sledila je stroga sodba. -o-
ji, kar jih je še kedaj oznanjalo jesen v naših goricah in je bil slovesno krščen v nedeljo 5. sept.
-o- VI
Lepa "hvaležnost"
Nedavno je prišel 37 letni 'Ivan Kocjan h Francu Gabrov-cu v Ptuj in ga prosil, da bi ga vzel v službo kot vajenca, češ, da mu manjkajo še trije meseci na učni dobi. Kocjan ga je sprejel brezplačno, nato se odpravil po opravkih v mesto. Ko se je vrnil nazaj ni bilo o "učencu" ne duha ne sluha, hkrati je pa tudi opazil, da mu je zmanjkalo raznega perila in drugega v vrednosti nad 5000 dinarjev.
-o-
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Oskar} Turad, ugledni trgovec in so-lastnik""Turadove trgovine star 47 let. — V celjski bolnici ja umrl Gašpar Popovič, posestnik iz Mestinske vasi pri Pristavi star 61 let. — V Studencih pri Mariboru je umrl Peter Pavalec, bivši cerkveni ključar in odbornik Kat. izobraževalnega društva.
^ —' i
Znamenje časa
Iz Jesenic na Gorenjskem poročajo: Iz rudnikov v Vojni-ču, na Hrvatskem dovažajo na Jesenice rudo za železarno. Na te tovorne vagone je nekdo iz nagajivosti ali kaj, vrgel celo vrečo mačk, ki so se pripeljale na Jesenice. Delavci, ki so pri razkladanju rude odkrili te mačke, so nazvali to "širjenje mačkovega pokreta y Slovenijo."
Slika kaže Hitlerja na nedavnem nazijskem zborovanju. Ta teden je pri njem na obisku drugi evropski diktator, Mussolini, in svet z napetostjo pričakuje, kaj se bo iz tega sestanka izcimila
- F
Kovač — iznajditelj
Ljubljana, 4. sept. — Stroj, ki orje, seje, mlati in opravlja vsa poljska dela,je baje izumil revni kovaški pomočnik iz Briješca pri Osijeku, ki se pi še Jurij Petrovič. Stroj je narejen tako prikladno, da ga lahko vleče par tudi bolj slabih konj. Izumitelj je revež in ne more dati svojega izuma patentirati. Zato bi ga rad prodal.
o-
Največji klopotec
Iz Maribora poročajo: Andrej Oset, ki je znan po svoji iznajdljivosti, je dal postaviti na svojem Griču impozanten klopotec, ki je največji ob naši meji, saj samo ogrodje tehta nad 200 kg. Klopotec ima 32 'kladiv z veternicami 6m dolžine. Rep klopotca je dolg 7 metrov. Novi klopotec je največ-
Žrtev petrolejskega požara
V ljubljansko bolnico, je bil pripeljan z Brezovice železniški kretnik Franc Barbič, ki je dobil hude opekline pri nesrečnem požaru, ki je nastal ob eksploziji petrolejske svetilke, v katero je njegov brat hotel priliti novega petroleja.
Novo župnišče
V Mostah v Ljubljani so pred kratkim slovesno blagoslovili novo župnišče pri cerkvi sv. Družine.
DENAR V STARI KRAJ
lošiljamo po dnevnem kanu. Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za:
$ 2.SS 5.00 $ 720 $11.65 S23.00 $45.00
Din: _ 100 - 2Q0 _ 300 _ 500 _1000 ....2000
V Italijo:
Zal
$ 6.50 $ 1225 $ 30,00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Liri _ 100 - 200
_ 500 ..1000 „2000 ..3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačil^ v dolarjih: a $5. poiljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.8?. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma požljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cerniak Rd., Chicago, I1L
Stran Z
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 29. septembra 1037
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ......................'..................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c Single copy .........................-............. 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00
For half a year
S.00
For three months ............................ 1-75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois,, under the Act of March 3, 1879.	____
Daljni vzhod vznemirja
pravi, da utegnejo udarci, ki jih doživlja Velika Britanija, porušiti nje ugled in oblast ne samo v Aziji, marveč tudi v drugih delih sveta, celo v Evropi. Trenutno je Angliji najbolj nevaren nekdanji varovanec in učenec, ki kaže voljo, da nastopi z vso odločnostjo proti svojemu mojstru in nekdanjemu zaščitniku.
V	Londonu so se začeli bolj in bolj vznemirjati zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu, zlasti zaradi brezobzirnega uničevanja dobrin v Šanghaju, kjer si hočejo Japonci na razvalinah svojih tekmecev zgraditi trdno postojanko za vojaško in gospodarsko prodiranje v notranjost Kitajske. Zdi se, da imajo mikadove čete dvojno nalogo: zasesti Sanghaj, ki je glavno prometno središče za vse neizmerno ogromno porečje Jangcekianga, obenem pa z bombami in granatami razbiti trgovska poslopja in skladišča, pripadajoča predvsem anglo-saškim tvrdkam. S kako aziatsko temeljitostjo zasledujejo Japonci ta drugi namen, se vidi iz dejstva, da so že prve dni obstreljevanja uničili angleških dobrin za 4 milijone dolarjev. Zdaj na Angleškem ni nič več onega platonskega ogorčenja zaradi napada Japoncev na "šibko in nezaščiteno" Kitajsko. To ceneno ogorčenje, ki je prevevalo Angleže zadnjih pet let, se je umaknilo grenkemu občutku nad ogromno izgubo.
Tudi ob zasedbi Mandžurije in peterih severnih kitajskih pokrajin so bili močno prizadeti angleški gospodarski interesi, vendar so v Londonu to škodo mirno prenašali, vedoč, da je japonski udarec v glavnem naperjen le proti ruskemu prodiranju. V Šanghaju pa je ravno britanska svetovna trgovina Daljnega vzhoda zadeta v svoj življenjski živec. Zato se že čujejo nejevoljni glasovi o usodnih pogreškah angleške politike zadnjih let, ko je Anglija mirno gledala prodiranje japonskega imperializma. Vendar pa vrsta pogreškov sega vsaj dobrih 30 let nazaj. V varni tišini japonsko-angleškega zavezništva je rastla sila otoškega carstva, ki so mu Britanci odkazali posel, da požene Ruse daleč nazaj na sever iz Koreje in Pečilskega zaliva. Ko je Japonec izvršil svojo nalogo ob dobrohotni pomoči Angležev in je bil na-ruski račun že popolnoma saturiran, je začel gledati na jug. Priznati moramo, da je njegov prvi pogletf dovolj energičen in smel.
S svojim napadom na Sanghaj Japonci razbijajo sijajni trgovski sistem, ki so ga v dolgih desetletjih zgradili angleški denarni in trgovski mogotci. Danes je gotovo, da je velika trdnjava angleškega gospodarstva na kitajskih tleh že padla, in ta gotovost je bridko spoznanje. Zato že tudi vladi naklonjeni del angleške javnosti začenja mrmrati in zahtevati, naj Velika Britanija vendar že ukrene kaj učinkovitega v obrambo angleške trgovine na Kitajskem. Kitajska je trg, čegar izguba se bo nemilo pokazala na britanskem gospodarstvu, saj bo ta izguba že v prvem letu znašala več milijard.
Ko je iz Šanghaja prispela vest, da ie britanska vlada odredila izpraznitev mesta in odvoz Angležev na varno, se je londonska City naravnost strahovito razjarila. Obtožila je vlado, cla prostovoljno zapušča angleške položaje ter prepušča usodi in uničenju ogromno bogastvo, ki se ne da niti približno oceniti. Z eno potezo peresa se predaja vse, kar so zgradili deset in desettisoči Angležev v 30 letih trdega dela ter ogromnih naložb.
Opozicija je zato pri napadu na vlado imela lahek posel. Svesta si je, da se ž njo strinja velika večina javnosti, ki že očita vladi, da je s svojim mlačnim postopanjem proti Japoncem zaigrala vso angleško gospodarsko pozicijo na Daljnem vzhodu. Nobenega dvoma ni, pravi n. pr. "News Chronicle", da smo po lastni krivd brez moči in da ne moremo braniti svojih interesov, da sploh ne govorimo o brambi mednarodnega prava in mednarodnih obveznosti na Kitajskem. Ostro posredno kritiko so izrekle tudi "Times", ki pišejo, da so se Japonci v.prostosti tako zelo navadili napadalnih akcij, da jih tudi, v bodočnosti ne bodo opustili; morda je zunanje ministrstvo že spoznalo bistvo dalekosežnih japonskih namer, javnosti pa še ni jasno, kaj se dogaja na Daljnem vzhodu, ter se čudi, da je kaj takega mogoče spričo angleško-japonskega prijateljstva,
V	Londonu vlada prepričanje, da se bo morala Anglija tudi to pot umakniti in da ne more izvajati posledic preti japonskemu nasilju, saj je zamudila pravi trenutek že leta 1931, ko so japonski imperialisti začeli prodirati v Mandžurijo., Tradicionalna angleška "politika sprave" zaradi tega bolj in bolj vznemirja angleško javnost, ki
PROŠNJA IZ DOMOVINE
Pueblo, Colo.
Sledečo prošnjo sera prejel od častitega gospoda Anton Mrkun-a župnika v Dobrepo-!jah, ter se glasi.
Dobrepolje 1. sept. 1937.
V ponedeljek 26. julija t. 1. je zadela našo dobrepoljsko kotlino katastrofalna vremenska nesreča. V nekaj minutah so bili uničeni poljski pridelki in sadna drevesa; podrtih je bilo več gospodarskih poslopij in ubite ogromno število strešne opeke. Škoda je ja-ko velika. Kmetsko ljudstvo že itak siromašno v tej gospodarski stiski, z obupom zre v bodočnost.
Po dosedaj ugotovljenih podatkih se nam nudi sledeča slika: Nevihta z nalivom in točo je uničila 2000 ljudem stoodstotno popolnoma vse poljske sadeže, na gospodarskih poslopjih in stanovanjskih hišah nad 200,000 kosov strešne opeke, podrla več poslopij, raznesla iz kozolcev še neomlačeno žito, izruvala in polomila nad 400 sadnih dreves, vse ostalo drevje pa oblornila in obtolkla tako, da ni na njem nobenega sadeža več. Voda je drl-a skozi razbite strehe v stanovanja, shrambe in kleti ter tudi uničila vse kar je mogla.
Vsa škoda je bila ugotovljena po uradni komisiji ter znaša skupaj 3,3-74.000 Din. Po večini so prizadeti prebivalci le siromašni zadolženi kmetje, brez vsakih drugih dohodkov. Kje naj dobe potemtakem potrebnih sredstev za pokritje poslopij ter živež za se in živino ? Pomoč je zato nujno potrebna. Ko vse slovensko ljudstvo sočustvuje ; prizadetimi prebivalci, in ]im skuša po svojih skromnih močeh pomagati, se obrača podpisani odbor s ponižno prošnjo tudi na vas v trdni nadi da priskočite na pomoč v tej stiski. Za vsak tudi najmanjši dar se vam najtopleje zahvaljuje.
ODBOR ZA POMOČ PO TO-Cl PRIZADETIM V ....
ŽUPNIJI DOBREPOLJE
Strnad Jože I. r. Predsednik
Nahtigal Franc 1. r. Tajnik
Novak Anton 1. r. Blagajnik Pošta Videm Dobrepolje, Dravska banovina^ Jugoslavija, Evropa.
Moj dostavek. Ko sem se nahajal leta 1931. v stari domovini, sem se med drugim tudi pogovarjal s sedanjim župnikom v Dobrepoljah ča-
kun-om, ki je ravno sestavljal podatke o dobrepoljski župniji. Rekel mi je takat, da je šlo za kruhom v daljni tuji svet do 3000 Dobrepoljcev. To je dokaz, da je bila ta kotlina že od nekdaj bolj revni del matere Slovenije. Razkropljeni so po širnem svetu, toda, največ jih je v Združenih drž|ivah Severne Amerike. Tako so mi povedali župnik Mrkun.
Dragi moji rojaki posebno pa vi Dobrepoljci. Naša rojstna fara nas kliče na pomoč, ker jo je zadela strašna vremenska nesreča. Nesreče niso sami krivi, pomagati si ne morejo. Zaradi tega zro, s prosečimi obrazi na nas naseljence v tujini, da jim priskočimo na pomoč. Vso o-gromno škodo jim ne moramo pokriti, pač pa jim lahko pomagamo nekoliko, da bodo imeli vsaj nekoliko za živež in drugo potrebo.
Mi v Pueblo, Colo. .Bomo storili svojo dolžnost, ustanovili bomo pomožno akcijo ter nabrali kolikor bomo mogli. Tako storite tudi po drugih naselbinah.	. • * •" %
Ni je skoraj naselbine v Ameriki, kjer ne bi bilo kakega Dobrepoljca ženskega ali moškega spola, posebno močno so zastopane naselbine v Severni Minnesoti, kakor tudi Cleveland, Ohio. Pa tudi drugod, kakor sem rekel, skoro je ni večje naselbine v Ameriki, kjer ne bi bilo kakega Dobrepoljca.
Ob tej priliki jaz kot eden med njimi, apelliram na vse vas, da vsak stori svojo dolžnost. Kjerkoli je mogoče, organizirajte pomožne odbore, ki naj gredo pobirat od hiše do hiše. Ako nastopimo vsi- skupaj, potem sem prepričan, da se bo že nekaj nabralo, da bo vredno imena,da so toliko nabrali ame^ški Slovenci, za najbolj po toči prizadete na Slovenskem, in to so prebivalci dobrepoljske kotline.
Ves morebitni nabrani denar naj se pošlje odboru za po toči prizadetim, v Dobrepoljah. Imena odbora so: Strnad Jože. Predsenik ki je ob enem tudi župan dobrepoljske občine. (Prej občine Videm-Pcdgora in Kompolje, sedaj združene vse tri pod eno občino imenovano Videm.) Gospod Strnad Jože je meni osebno znan. Dobra poštena slovenska duša, ki rad pomaga, komur more, rojen je bil v vasi Cesta, živi sedaj
Stacnarjevi domačiji. Na njega se lahko brez vse skrbi pošljejo vsi darovi, kajti jaz sem prepričan, da jih bo on s svojim odborom pošteno in prav razdelil med prizadete. Lahko pa pošljete denar tudi na vse tri odbornike.
Vsi Rojaki, živeči v moji bližini in sploh po Coloradu in drugod, kjer ni mogoče ustanoViti posebnih odborov za pobiranje, lahko pošljejo svoje darove z imenom daro-. valcev meni, in jaz bom potem že odposlal na pravo mesto in imena darovalcev objavil v našem slovenskem časopisju. Torej rojaki, posebno pa vi Dobrepoljci sirom Združenih držav, storimo svojo bratsko dolžnost, do svojih prizadetih bratov in sestra v domovini.
John Germ 817 East C. St.
le more, naj bo ta popoldan pri tem domačem sestanku navzoč.
Popoldan ob dveh so večernice v cerkvi Marije Pomagaj, takoj po večernicah pa bomo videli in poskusili sad pridnih čebelic.
Še enkrat ste vsi od blizu in daleč prijazno vabljeni: V nedeljo, dne 3. oktobra na frančiškansko farmo v Lemont!
Lemontski romar
-o-
POTOVANJA ČASNIKARJEV PO EVROPI
stitim gospodom Anton Mr- pa v Podgoric, na znani
Na parniku Saturnia
Več časnikarjev raznih narodnosti se je pridružilo skupini jugoslovansko-ameriškim potnikom, ki so peljali v Evropo na italijanskem parniku Saturnia, kateri je odhajal iz New Yorka, N. Y. To je bilo pravo podučno potovanje, ob krasnem vremenu,kar je potnike silno razveseljevalo. Da-siravno so se potniki vozili v različnih razredih, so naravnost uživali krasno vožnjo, katero so si kratkočasili z različnimi zabavami, tako da je prišel čas pristanka hitrejše kot so se ga nadejali. Pozornost ošobja parnika na potnike,je kar najboljše vplivala na vse in so se z mnogimi. spoznali in postali prijatelji. Enake pozornosti in pričakujejo tudi ob vrnitvi. —-Postrežba na parniku Saturnia je naravnost vzorna, kar je v veliko dobroto tem ki potujejo. Tako vzorno postrežbo pač znajo najbolje ceniti taki ki 'se vozijo za oddih od svojega vsakdanjega dela in pa turisti. Lepota parnika je naravnost očarljiva, ki zlasti prevzame take, ki prvič potujejo. Italijani so na vsak način lahko ponosni, ker so ta parnik tako moderno in ob enem tako prikladno za potnike.
New York smo zapustili o-poldne in pluli ob krasni obali New Englanda in naslednje jutro pristali v Bostonu. Tukaj nam je turistični urad na parniku, pripravil zanimiv izlet, k zanimivim zgodovinskim krajem. Take postrežbe od turističnega urada smo bili deležni povsod, kjer smo v nadaljnem potovanju pristali. — Prihodnja taka naša postaja je bila v Ponta Del Gada, na slovečih Azorskih otokih, kjer smo ostali nekaj ur, da smo mogli videti številne zanimivosti in posebnosti stoletja stare katedrale in druge .zgodovinske ;zanimivo-sti. — Lizabona na Portugalskem je bila naša tretja postaja. Mesto je slika pravega modernega sveta, ki pa skriva v sebi številne in dragocene zanimivosti največje svetovne vrednosti. Ogledali smo krasne katedrale in kraljeve palače, v katerih so se spre-hajali portugalski .vladarji; obhodili smo prelepe parke, v katerih so košatijo številne tropične cvetlice in drugo tropično rastlinstvo. — Od tam smo odrinili in pluli do Gibraltarja, kjer smo občudovali velikanske angleške utrdbe. Približali smo se tudi obrežju, kjer so turisti našli
VABILO NA MEDENI PIKNIK
Lemont, III.
Da si cenjeni prijatelji od blizu in daleč ne boste mislili, da le lemontski čebelar šel v pen-zijo, Vas vse prijazno vabimo, da se letošnjega medenega piknika udeležite v velikem številu. Ta vesela domača zabava se bo letos vršila na frančiškanski farmi v nedeljo dne 3. oktobra popoldan, ob vsakem vremenu. V slučaju dežja bomo imeli dovolj prostora pod streho. Father John trdi, da ima letos mnogo več medu pripravljenega, torej upa, da vsi isti, kateri lansko leto niste prišli na vrsto, letos ne boste razočarani. Pridnemu, lemon tskemu čebelarju je na uho prišlo ,da nekatere osebe celo trdijo,, da še obljubljenega medu niso dobile, da bo moral Fa-the John to obljubo, če ne pred, pa po smrti izpolniti. Vsi ti se gotovo potrudite v nedeljo, 3. oktobra v Lemont, ker Father John misli, da se po smrti s če-belorejo ne bo pečal. Torej, kdor želi pristnega domačega medu, sedaj se Vam nudi prilika za to. Sicer je pa č. g. čebelar že par tednov strahovito zaposljen, tako nekako skrivnostno svečano se vse vrši v čebelnjaku to leto, da lahko pričakujemo dobre poštene postrežbe. Obljublja, da bo z vsem poskrbljeno; sladka potica in medica, to se reči, katerih se povsod ne dobi. Sicer pa bo v drugem oziru z vsem poskrbljeno, da ne bo strahu, da bi kdo na potu proti domu omagal. Rojaki iz Chicage, Jolieta, So. Chicage, Waukegana, La Salle, Milwaukee in vsi, kateri se radi tu in tam oglasite na prijaznem hribu č. o. frančiškanov, pridi-mo v obilnem številu ta dan, da se še enkrat v tem letu skupno poveselimo v veselj, domači družbi.
Dne 18. sept. so imeli čebelarji od blizu in daleč svojo letno sejo ali "čebelarsko konvencijo" pri P. Johnu. Bilo je 21 avtomobilov teh tujih gostov, kateri se ne morejo načuditi vzorni če-beloreji lemontskega čebelarja. Gotovo je to veliko priznanje, če se tujerodci tako prijazni iska-žejo, da si izvolijo najraje ta prostor za svoje letne seje. Dajmo torej še mi domačini pokazati nekoliko dobre volje. Kdor marsikatero zanimivost, kate-
ro so občudovali. — Prihodnji dan smo že dosegli afriško mesto Alžir,kjer smo občudovali pravo egipčansko življenje Jutrovcev, katere so' pa Francozi, ki vladajo v tem mestu, že zelo približali zapadni evropski kulturi. Mnogi turisti ki so bili z nami, so tukaj prvič videli kako orientalci žive.
Zapustivši Alžir, smo od-pluli proti Italiji, kjer smo se najprej vstavili v Palermu, glavnem mestu Sicilije, kjer smo opazovali ravno velike priprave na čast Mussoliniju, ki je imel posetiti to mesto. Celo mesto je takorekoč plavalo v električni svetlobi, da se ni poznal prehod dneva v noč. Palermo je slikovito mesto z raznimi zanimivostmi in zgodovinskimi katedralami.
Veliko pozornost smo polagali na prihodnji pristan, na Neapel. Več nas je bilo tam poprej, toda še vedno je bilo mnogo zanimivosti, ki so nas mikale da si jih ogledamo, da smo že kar hrepeneli po pristanku. Pristali smo ob popolnoma novem pomolu, ki s svojo praktičnostjo in lepoto prekaša vsak pomol ki smo ga še videli v New Yorku, kjer jih je veliko, medtem ko je tukaj samo eden. Takoj ko smo pristali, ne da bi šli h kakemu pregledovanju potnih listov, smo se podali s parnika, kjer nas je v pristanišču čakalo številno avtomobilov, kateri so nas na željo vozili v razne zanimive kraje v mestu, pa tudi po okolici, kot Pompeji in drugod, kjer je vsaka stopinja polna zanimivosti in zgodovine. — Spet smo se vkrcali na parnik in odpluli proti grškim otokom, mimo katerih smo drseli liki na perotih lahkih ptic, nakar smo pristali v grškem mestu Patras. V tem mestu smo našli številne zanimivosti grške zgodovinske preteklosti in uvideli, da ne moremo priti delj kot do Aten. Jutri odpotujemo že proti Jugoslaviji in se ustanovimo v Dubrovniku, ki je poznan tudi pod imenom Ra-gusa, in je obenem najstarejša svetovna republika Skoro 200 potnikov je tukaj vstopilo in vsi že težko pričakujejo, da se izkrcajo v tem tako slovitem zgodovinskem mestu. Predno prispemo v Dubrovnik, bomo seveda nekaj ur pluli ob (pbali slavnega Kotorja, največjega in najlepšega pristanišča na svetu. Kako se bo naše potovanje nadaljevalo, bom povedal ob drugi priliki.
VODENE _ NE LEDENE _ KOCKE
Znanstvenikom nekega tehničnega zavoda v Angliji se je posrečilo z ogromnim pritiskom 120 tisoč kg na 1 cm stisniti* vodo tlako, da si: je njena prostornina zmanjšala za polovico in se spremenila v trdno telo, ki ni podobno ledu in se začne taliti šele pri 100 stopinjah, dočim se led topi pri vsaki toploti nad ničlo in je njegova prostornica večja od vode. — Zanimivo je vedeti, da je pritisk 100.000 kg na cm lahko izvrši še vsak, kdor je kdaj pritisnil konico šivanke ob steklo s tako silo, da se je konica odlomila.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(lil.)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCe BlllTOUghs
nHHM
v tem je Tarzan Walterju pomagal na noge. Lulimi videč kaj se dogaja, je jezno zavpil. "Primite ga! Ubijte ga!" — Tarzan se pa ni zmenil za te besede, ampak mirno odšel mimo. Sobito se je pa v svoji prestrašenosti umaknil pred Tarzanom in bog Leopard ga je zagrabil ter mu upihnil luč življenja.
Tako je končal krvoločni čarovnik Sobito, pod katerega strahovlado je vse trepetalo in ki jp bil Lulimiju nekaka desna roka. — Lulimi sam še vedno prestrašen nad dogodki ki so sc tako naglo odigravali pred njim, je še vedno vpil nad svojimi vojaki naj lovijo ubežnike, toda ti ga niso poslušali.
Preveč je bilo to za nje nenavadno in strah je urešel v njihove kosti, da se niso mogli znajti kje so in kaj njihov poveljnik od njih zahteva. Strah jih je bilo pred belim velikanom, o katerem so verjeli, da je resnični duh. Tarzan, Walter in mala Nkima, ki se je pridružila, so pa odhajali iz templja.
Ko so prišli že v templjev preddvor, Ve je Tarzan vstavil in vprašal Wal-terja: "Kje pa je bela deklica'?'' Walter mu je odgovoril: "Njo je pa ukradel podpoveljnik Bobolo. Ti ne veš, kako hudo mi je za njo in če je ne najdem, ne vem kaj bo z menoj." ''Težko jo bo najti," reče Tarzan. "Džungla ima mnogo skrivališč."
Sreda, 29. septembra 193?
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Peni* St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
5.	porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse' denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
Izdatki — Disbursements:
Smrtnine — Death claims ................................................................................................$650.00
Bolniške podpore — Sick benefits ......................................................................892.50
Operacijsko podporo — Operation benefit ......:..................................75.00
Podpore iz dobrodelnega sklada—Beneficent ben..................................210.38
Skupni izdatki društvom—Total disbursements to lodges.... 1827.88
r i.	, .	■
JJXZJ- S "S-
Razni izdatki — Miscellaneous disbursements:
Najemnino pisarne — Rent of the office.................... 15.00
Vrhovni zdravnik — Supreme M. D......................... 49.60
Glavni tajnik — Supreme Secretary ........................ 150.00
Poštnina in telefon — Postage and phone ................ 11.58
Neizplačani kuponi vrnjeni — Unpaid coupons ret. 330.00 Vnovčenje kuponov — Exch. charges on coupons.... 2.82
The Mission Print Shop ............................................... 84.15
The W. H. Kistler Stationery Co.............................82
Dnevnice delegatov in gl. uradnikov — Per diems 2356.50 Vozni stroški deleg. in gl. urad. — R. R. Fares.... 800.43
Spalni vozovi — Pullman ............................................ 85.25
Najemnino konv. dvorane — Convention Hall Rent 50.00 $3936.15
Skupni izdatki — Total disbursements ............................................$ 5,764.03
Preostanek — August 31, 1937 Balance ............................................$239,078.32
« *
NATANČEN PREGLED STROŠKOV ZADNJE KONVENCIJE DETAILED REVIEW OF THE EXPENSES OF LAST CONVENTION
Vozni Konvenčni
AN OPEN LETTER TO THE OFFICERS AND MEMBERS OF THE W. S. A.
Now that the 10th National Convention is all over, I firmly believe that 't is the duty of each and every member to Read and DIGEST thoroughly and SAVE the minutes of our convention as they appear weekly in our official organ. There is no doubt in my mind that you will be more than satisfied With the wonderful financial reports which were given by our competent supreme secretary, Mr. Anthony Jeršin, and our most able supreme trustee, Mr. Matt J. Kochevar. Notwithstanding the fact that we experienced the worst depression in recent years, we were most fortunate in having on our supreme board officials who were very conservative, officers who with cool deliberation swept away every obstacle in these trying times to make the WSA prosper without the necessity of assessing special assessments, which in itself is a record to be proud of. We should also be proud and happy to read the report and the timely suggestions made by our esteemed 1st vice-president and supervisor, Gfcorge J. Miroslavich, whose report and far reaching suggestion in regards to our juveniles and sport loving membership has been unanimously adopted and approved by the splendid delegation.
The reports and broad suggestions outlined by Bros. Miroslavich, Kochevar, Jeršin and others were very timely, encouraging and instructive. But the question arises, WHAT ARE WE GOING TO DO ABOUT IT? Are we going to sit back and let the moss grow under our feet? No, of course not! All- we need to advance on the road to success is the wholehearted support of the entire rank and file. The first milestone which we must attain on this road to success represents two things; first, that all the officers should immediately attempt to form juvenile branches in their respective lodges where there does not one already exist, and second, these officers should form as many teams to engage in competitive sport as possible. This letter should give the lodges a very splendid opportunity to secure a great number of young sport loving members, as we intend to engage in several inter-lodge games, which is in keeping with our proposed program in the future. The responsibility in seeing that these two objectives are attained/ rest primarily on the supreme officers who reside within a reasonable distance of these lodges. Also, the measure of advancement will be of some evidence of what cooperation we may expect from the members, which in turn will affect our policy and activities in the future.
Although the supreme officers are the organizers and leaders, in the last analysis it is the membership which constitutes the backbone of the organization and it is they which determine whether or not the organization shall rise 0l" fall, depending upon the amount of work which they do. For that reason each member should consider himself a organizer and make it his duty to go out and securc members and boost his lodge and organization. The splendid program which has been adopted for the future coupled with the wonderful record of the organization in the past should prove to be an inducement to convince the most doubting person that WSA is the organization to which He should belong. Should the occasion arise that any of the membership need a»y advice or instructions, I know that the supreme officer residing closest to you wili be more than glad to help you in any way possible.
Fraternally yours,
LEO JURJOVEC, SR.
P. S. Bccausc of the fact }hat a great number of our membership do not Understand the Slovenian language and because I am fully aware that most of our members are fully Americanized, the majority of these articles published from time to time in this column will be in the English language, to which I s'ncerely believe there will be no objection on your part.	L. J.
Ime čl.	St. dr.	Dnevnice	stroški	odbori	Skupaj
			Convention		
Name of member	Lodge No.	Per-diem	R.R.Fare	Comm.	Total
Anton Kochevar, Pres.		$40.00	$4.32	—.—	$44.32
Geo. J. Miroslavich, Vice-Pres.		32.00	—.—	•—.—	32.00
Michacl P. Horvat, Treas		32.00	.—.—	.—.—	32.00
Dr. J. F. Snedec, Sup. M. D.		32.00	4.32	.—,—. ,	36.32
Matt J. Kochevar, Chairman B. T.		32.00	4.32	' , '	36.32
Mary Gruni, 2nd Trustee		32.00	.—.—	—.—	32.00
Joe Blatnik, 3rd Trustee		40.00	4.32	—.—	44.32
Frank Primozich, Pres.	Jud. Comm.	64.00	41.96	—.—	105.96
Johana V. Mervar, 2nd	m. Jud. Com.	80.00	60.00	—.—,	140.00
Anton Rupar, 3rd m. Jud. Coni.		48.00	4.32	--y-	52.32
Mike Popovich, 4th m.	Jud. Com.	64.00	41.96		105.96
John Plut	1	32.00	—.—		32.00
Geo. Pavlakovich	1	32.00	—.—	-._	32.00
Joe Spiller	3	48.00	4.32	-.--	52.32
Joe Krall	3	48.00	4.32	-,-	52.32
Peter B. Golesh	4	64.00	20.00	-.-	84.00
John Vidmar	5	48.00	9.92	-._	57.92
Michael Kapsch	6 & 50	40.00	2.40	-.--	42.40
Anna Težak	7	32.00	—.—	___	32.00
Josephine Maring	7	32.00	—.—	-.--	32.00
Jacob Balloh	8, 13 & 28	64.00	27.40	_,_	91.40
Joseph Skrabec	9	48.00	5.34	--_-	53.34
August Topolovec	14	64.00	16.98	_,_	80.98
Nick Balic	15 & 22	64.00	19.75	___	83.75
Anton Delach	16	48.00	4.32	___	52.32
Rose Lesar	16	48.00	4.32	----	52.32
Mike Sekich	17	40.00	1.00	-.-	41.00
Mary Savoren-	20	48.00	9.92	■-.-	57.92
Vencel Novak	21	88.00	61.25	--.-	149.25
Frank Glach	23	80.00	60.00	-,_	140.00
Jacob Butala	24	48.00	6.15	-.-.	54.15
Frances Ponikvar	29	80.00	60.00	.-._	140.00
Anna Zaic	32	80.00	60.00	*-.-*	140.00
Leo Jurjovec	33	64.00	41.96	20.00	125.96
Candid Grmek	36	64.00	41.96	20.00	125.96
Jennie Supon	25, 27 & 38	64.00	17.00	.—.—	81.00
Joseph Shaball	41	32.00	—.—	—.—.	32.00
Frank M. Tomsic	11, 44 & 46	48.00	6.20	—.—	54.20
Annie Zitko	37 & 48	80.00	58.00	—.—	138.00
John Swigle	40, 51 & 53	48.00	7.64	—.—	55.64
John Peketz, Sr. First	Pres.			25.00	25.00
Frank M ožina, Vratar_-	— Sergeant-at-Arms			12.00	12.00
Skupaj — Total		2072	715.67	77.00	2864.67
Ml. delegatje —		Juvenile delegates:			
Rose Plut	1	10.00	n _	___	10.00
Anna Spiller	3	15.00	4.32	—.—	19.32
John Savoren	5	15.00	4.96	—.—<	19.96
Mary Grande	7	10.00	—.—	■—.—	10.00
Joseph Skrabec, Jr.	9	15.00	5.34	,—.—	20.34
Frances Krall	16	15.00	4.32	__	19.32
Elizabeth Zadel	i 17	12.50	3.00		15.50
Mary A. Butala	24	15.00	6.15	■—.—	21.15
Frank Jurjovec	33	20.00	41.96	—.—	61.96
Edward Juvancic	36	20.00	41.96	•—.—	61.96
Arthur Jersin	41	10.00	___	_,—	10.00
Elsie Zitko	48	25.00	58.00	—.—	83.00
Frank Znidar 32 Posebna nagrada—Special award				25.00	25.00
Skupaj — Total		182.50	170.01	25.00	377.51
16	Mesojedec Olga	10.00			
16	Krasek Frank	30.00		Operacijo — Operation:	
17	Jelniker Mary	22.50			$75.00
17	Softich Frank	21.00	50	Sekich Josephine	
20	Sadar Mary	10.00			
20	Yakich Josephine	10.00		Smrtnine — Death Claims:	
26	Zorman Frank	17.00		— ...	\
27	Rugel Anton	15.50	1	Videtich Mark	$500.00
28	Stojs Anton	14.00	5	Pavlin Louis	150.00
29	Pojnich Mary	34.00			
36	Pajak Frank	16.00		Skupaj — Total	$650.00
38	Funtek Tony	12.00	•i	m	
38	Kovach Tony	14.00		. Dobrodelne podpore —	
38	Rozina Frank	7.00		Beneficent Benefits:	J
38	Zele Joe	29.00			
41	Videtich Leonard	24.00	1	_ . Cic Joe	$25.00
45	Brockovich John	58.00	1	Drobnick Joe	25.00
45	Piscovich Pete	27.00	1	Omahen Frank	25.00
46	Elhage Ann	12.00	1	Perhaj Joseph	25.00
46	Webber Christine	44.00	3	Slak Frank	25.00
48	Novak Frank	33.50	9	Dremel Anton	25.00
48	Malensek Tony	27.00	29	Drobnich Frances	25.00
50	Sekich Josephine	24.00	38	Krizak Alois ■	25.00
52	Juvan Velma	12.00	44	Tomsic Mili	10.38
	Skupaj — Total	$892.50		Skupaj — Total	$210.38
	PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC AVGUST 1937				i
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR AUGUST, 1937
Pristopili — Entered:
Ethel Sporar, c. D-197, R. 18, zav. $500 in $1. Emma Dekleva, c. D-198, R. 18, zav. $500 in $1. Rose Kosec, c. D-199, R. 18, zav- $500 in- $1. James J. Suckla, c. D-200, R. 18, zav. $500 in $1. Anna Krnichar, c D-201, R. 20, zav. $250 in $1. Rpse Medves, c. B-333, R. 37, zav. $1000 in $1; Agnes Thomas, c. B-334, R. 34, zav. $500 in $1.
K št. 30: Domenico Cianfichi, c. D-203, R. 40, zav. $500 in $1. Lodge No. 41 from juvenile dept.: John L. Bezjak, c. B-335. C. 18, ins. $500 and $1: Mary Ann Tomsick. c. D-202, C. 18, ins. $500 and $1.
Prestopila iz razreda A v D — Transferred from class A to D: Pri št. 16 Mary Klobuchar, c. (2085) D-I96.	„ . a
K št. 1 iz nil. odd.: K št. 4 iz ml. odd.: K št. 14 iz ml. odd.: K št. 17 iz ml. odd.' K št. 21: K št. 29:
Zopet sprejeti —
Pri št. 23: Matt Ogrinc, c. 1811. Pri št. 29: Louise Shustar, c. 3656.
Reinstated:
Suspendirani — Suspended:
Pri št. 3* Rudolph Wm. Anzick, c. B-2. Odstopil — Withdrew: Frank Bregar, c. D-48.
Pri št. 17: Wilmadean Ciochetti, c. 5330. Pri št. 26: John Jurjovsic,.c. 5334. Pri št. 29: Antonia Zadnik, c. 4127.
Pri št. 32: John Glavich, c. 3536; Rose Glavich, c. 4014. Lodge No. 33: Joseph Abro, c. D-116; Chester Brown, c. 5267; John M. Kovas, Jr., c. 5271; Stanley Paddy, c. 5273; Edward J. Shemezis, c. 5278; Paul I. Zolic, c. 5279.
Pri št 45: John Brockovich, c. D-183; John Brockovich, c. 5101. Lodge No. 50: Adam D. Lepore, c. 5091; Dalfio Lepore, c. 5092; Ralph LePore. c. 5194.
Lodge No. 52; Joe Francis Kochevar, c. C-8.
Prestopili — Transferred:
Od št. 5 k št. 9: Joseph Koncilia, c. 4715.
Zvišala boln. podp. iz 50c na $1 — Increased Sick Ben. from 50c to $1:
Lodge No. 41: Elizabeth Bezjak, c. B-263.
Umrl — Died:
Pri št. 1 umrl dne 18. avgusta 1937: Mark Videtich, c. 1081, star 49 let. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v Zvezo 15. februarja 1913, zavarovan je bil za $500, R. 25.
Denver, Colo., September 22, 1937.
Anthony Jeršin, gl. tajnik Secy'.
-0-
C«nrnniiiiiiniiiiiniiiii[?jiinimi)inmiiii;imnni!iiimnniininiiiiir.
Dopisi lokalnih društev
FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC AVGUST 1937 FINANCIAL REPORT OF THE WSA. FOR AUGUST, 1937
St. dr.
Lodge No. 1.. 3... 4.
5.. ......
6.
7. ........
8.. ......
9 .......
11..........
13...........
14.	.........
15.	........
16	..........
17 ........
20..........
21...........
22..........
24.......
25 .....
20.......
Prejemki	Izdatki
	Dis-
Receipts	bursements
. $323.53	$651.00
. 417.31	135.00
. 87.12	—.—
. 242.50	150.00
. 74.83	21.00
. 309.50	88.50
. 47.48	18.00
. 209.78	53.00
. 35.70	—.—
. 23.64	14.00
. 148.65	28.50
. 48.76	—.—
. 284.23	50.00
. 93.71	43.50
. 83.43	20.00
. 139.21	, —.—
. 78.14	—,—
89.4')	—.—
- 80.09	.—.—
- 17.52	—.—
- 69.40	17.00
St. dr. Prejemki Lodge
No. Receipts
2	7........................22.67
2	8........................36.44
2	9....................128.26
3	0........................40.97
3	1........................18.46
32	................135.25
33...................87.71
34....!..............15.44
3	6........................122.91
3	7........................44.54
3	8......................53.91
4	0......................41.48
41	............217.60
Izdatki Disbursements 15.50 14.00 59.00
Skupaj oba oddelka —
Total both departments	2254.50 885.68
Najemnino konvenčne dvorane — Convention Hall Rent
102.00
3242.18 50.00
Skupni stroški konvencije — Total Convention expenses.................... 3292.18
PREJEMKI ML. ODD. ZSZ. ZA MESEC AVGUST 1937 RECEIPTS OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA FOR AUGUST, 1937
4	4............
4	5............
4	6............
48............
5	0............
5	1............
5	2............
5	3............
31.08 44.68 26.28 59.99 14.40 44.68 41.88 11.31
16.00
87!00
24.00 10.38 85.00 56.00 60.50 99.00
12.00
Lodge No.	Amount	Lodge No.	Amount
Dr. št.	Vsoto	Dr. št.	Vsoto
1 .	$21.45	27	2.10
3	31.35	28	1 i .45
4	4.35	29	i 7.95
5	16.65	30	.90
6	3.60	31	'1.50
7	9.30	32 Ni poslalo	— Did not remit
8	.15	33	22.95
9	11.40	34	.45
11	.90	36 -	11.10
14	6.30	37	1.05
15	1.05	38	3.75
16	6.30	40	1.35
17	11.10	41	22:80
20	1.35	44	4.50
21	2.40	45	4.80
22	1.05	46	.45
23	1.05 ~r	48	5.25
24	9.45	51	3.45
25	.30	52	3.30
26	4.65	53	2.55
Skupaj			
Skupaj — Total
..4143.89.
1827.88
IV"«'
Obresti na obveznice — Interest on bonds:
'Aurora, Colo. Sewer Dist. No. 1, 0 Costilla Co., Colo. Sell. Dist. No. 15, ' First Baptist Church of Phoenix, $ ft 13u>Mo Fountain Pav.,
J?o°°0 Magdalena, N. M„ gnojila n a certifikate zvišana — Certificate "Pni prejem od društev — Total receipts
5 y2%............$247.50
5%................ 100.00
3%................ 120.00
6%............... 170.00
6% ............. 120.00
6%................ 120.00
loans increased............
Skupni prejemki — Total reecipts ............................................
Preostanek — July 31, 1937 Balance ........................................
Skupaj — Total ........................................................................................$244,842.35
$244.80
Preostanek — July 31, 1937 Balance .................................................. 13,362.88
Skupaj — Total ........................................................................................ $13,607.68
Izdatki — Disbursements:
Rezervo ta. prestople člane-Ethei Sporar $5.05 Emma Dekleva 7.20 Rose Kosec 4.00 James J. Suckla 14.55 Skupaj — Total .................
-Reserve for transferred members: 29 Mary Tomazic 5.05 41 Alary Tomsick 14.55 41 John Bezjak 7.20
']IHIUUIll|[llUllllinilUn!l!liimiUl!SII!l!ll!l»Hl!!L"JIIIDIUaiUllllI<C<
MALO O ZADNJI KONVENCIJI ZSZ.
Pueblo, Colo.
Kakor je že znano, so je našg. X. redna konvencija ZSZ vršila v Denverju, Colo. Ka kor morem soditi, se je na tej konvenciji napravilo to, da bodo sedaj vsi člani in članice Zveze zadovoljni. Veliko dobrega se je napravilo, kar bo koristilo uspehu naše podporne organizacije. Vse to se je pa napravilo, ker je med delegati vladala sloga, tako
da je šlo vse lepo in gladko	..VSem,
izpod rok. Sedaj pa dragi člani, le veselo in pogumno naprej za napredek naše organizacije. Najbolj vam priporočam, da se zanimamo za našo mladino. Če bomo šli z mladino, nam je napredek zagotovljen tudi v odrastlem oddelku. Misliti namreč moramo pri tem, da ko mladina doraste, prestopi v odrastli oddelek. — Dragi člani in članice. Pojdimo skupno na delo za napredek naše dične Zapadne Slovanske Zveze. Da je to dobra in zanesljiva organizacija, nam je porok njena nad sto odstotna sol-ventnost. Le poglejmo pri tem na to, da bo tako sol-ventna tudi v članstvu, to je, da se njeno članstvo najmanj podvoji do prihodnje konvencije. Delujmo za napredek,
kazali na naše uspehe na prihodnji konvenciji. Vsako društvo naj deluje na to, da bo poslalo tja po dva delegata več kot dosedaj. Vsi delajmo roka v roki z glavnimi odborniki, odbornicami in odborniki društev, pa bomo sigurno napredovali. Če delamo skupno, se lahko veliko naredi.
Sedaj se čutim dolžno, da se lepo zahvalim sobratu Pe-ketzu,našemu prvemu glavnemu predsedniku, ki nam je poslal tako lep šopek cvetlic in s tem pokazal vsem delegatom in delegatinjam, kako je še vedno ves navdušen za našo organizacijo. — Zahva-
ki
ste nam šli lepo na roke in nam vse lepote Denverja in okolice dobrodušno razkaza-li. — Hvala kuharicam za tako okusna jedila in tako
krasno prirejen banket in pa postrežbo, .katere smo bili m deležni. — Hvala pa tudi pevcem, ki so nas kratkočasili z lepim petjem, da jih je bilo veselje poslušati. Hvala za trud Mrs. Epič, kjer sem bila na stanovanju za časa konvencije in ki nam je prijazno postregla ter hvala Mrs. Mehlin, katera nas je povabila na tako okusno večerjo. — Nadalje hvala sobratu Mr. Miroslavichu, ki je tako lepo deloval z mladino in se za časa konvencije držal z njimi, kateri si bodo to njegovo dobro ti jivost gotovo za vselej zapomnili. — Hvala vsem, ki so z eno ali drugo stvarjo postregli in bili z nami tako prijazni. — Pozdrav vsem glavnim odbornikom in odbornicam in vsem delegatom in delegatinjam.
Rose Lesar
-o--
Radi mesečnega poročila je moral zanisnik 10. konvencije izostati. Nadaljeval se bo zopet prihodnjo sredo. —Ured.
On account of publishing the Monthly Report the minutes of the 10th Convention were omitted in this issue, same will be continued next Wednesday. 5 f g ? • <M» —Editor. Jj
-o-
MATI ZAPUŠČENEGA OTROKA NAJDENA
Chicago, 111. — Po temeljitem poizvedovanju se je oblastem pretekli ponedeljek posrečilo, da so izsledili mater otroka, o katerem je bilo včeraj poročano, da je bil najden zapuščen na Oak Ridge pokopališču. 21 bitna Mrs. Blanche Cassello, 700 So. Racine ave., je mati otroka in po aretaciji je izpovedala, da jo je njen 24 letni soprog pregovoril k činu ter je obenem grozil, da otroka ne bo preživljal.
--o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
57.60
$57.60
Preostanek — August 31, 1937 Balance ............................................ $13,550.08
Bolniške podpore izplačane — Sick Benefits Paid:
Dr. št. Ime člana (ice) Ldg. No. Name of member
$877.50	1	Arko Albert
69.83	1	Judish Joseph
4,143.89	3	Bregar Caroline
	3	Joe Brczovar
5,091.22	3	Dejak Anton
239,751.13	3	Germ Louis
	3	Koncilia Frank
$244,842.35	6	Mertel Martin
Vsoto Amount $27.00 24.00 10.00 30.50 , 8.00 32.00 29.50 21.00
Dr. št.	Ime člana(icc)	Vsoto
Ldg. No. Name of member	Amount
7	Krantz Edith	33.00
7	Modic Frances	40.00
7	Peketz Katherine	15.50
8	Balloh Rosie	'18.00
9	Koncilia Teresa	28.00
13	Jesih John	14.00
14	Tomsic Ignatz	28.50 16	Germ Frances	10.00
JAVNA PROŠNJA IN POZIV ROJAKOM V AMERIKI
V Ameriki je bival delavec — obrtnik — podjetnik Štefan Kureš (mogoče je svoje ime po angleško pisal ali ime pre-drugačil), doma iz Ptujske gore — Podlehnik. Sv. Trojica. Sorodniki naprošamo Slovence v Ameriki, da nam sporoče ali vedo, kje je imenovani? Ali še živi, ali je mrtev, ali in kje bi bila zapuščina?
Prosimo sporočilo na naslov njegove sestre Neža Kureš. vdova Fideršek Maribor, Kettejeva ul. 17. Jugoslavija.
Stroški se naj zaračunajo po povzetju. Nagrada še sledi posebej.
(Oglas)	Sorodniki.
GARAŽO V NAJEM
druga od vogala, na pripravnem mestu poleg Lincoln st. (zdaj Wolcott), za zmerno najemnino dobite na naslovu: 1857 West 21st Place, Chicago.
HIŠE NA PRODAJ
Prodam več zidanih hiš blizu 26., ulice. Dva "fleta" po šest sob $3,800; štiri "flete" po 5 sob $8,500; dva "fleta" po pet sob $-1,300. — V zameno dam tudi farme za hiše v mestu. Anton Jordan, 2622 So. Harding ave.. Chi-
da bomo lahko s ponosom po-eago; Tel. LAWn. 7182.
V naši pekarni
dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS", jih dobite vsak popoldan. "Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo.
FRANK FOLTYN
DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st PI., Tel. Canal 5481 Chicago, 111.
UDOBNEJŠE POTOVANJE
Sedaj, ko je poletni naval potnikov za Evropo pojenjal, bo potovanje udobnejše in prijetnejše. Ako ste pred Božičem namenjeni v stari kraj, mi čim prej pišite za Vozni red pamikov, cene kart in druge informacije.
Cene za denarne pošiljke:
Din 200........................za $ 5.00
Din 350.....................:..za 8.40
Din 500........................za 11.65
Din 1000........................za 23.00
Din 2000........................za 45.00
Lir 50........................za	$ 3.45
Lir 100........................za	6.35
Lir 200........................za	12.25
Lir 500........................za	29.50
Lir 1000........................za	57.00
Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Pošiljamo tudi v am. dolarjih.
Sorodnike iz starega kraja
je sedaj mogoče dobiti, ako Vaše premoženje nudi zadostno garancijo. Pišite po pojasnila.
Notarski in drugi posli
Kadar imate kak notarski posel, ali kadar imate kako drugo zadevo, s starim krajem, je v Vašem interesu, da se obrnite na sledeči naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y.

AMERIKANSP SLOVENEC
Sreda, 29. septembra 1937:

ROMAN n
tipan
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
"Prav dobro! Hvala!" je odvrnil suho.
Nastal je molk in Margareta je napeto opazovala nasprotnika, ki sta doli pred njo kakor dva borca v areni merila svoje moči. Komaj deset metrov od nje oddaljen je sedel Percy, videla mu je polno V, obraz. Ni več mislila na to, da bi ga posvarila. Človek, ki tako hladnokrvno sedi poleg svojega najhujšega sovražnika— tak človek ne potrebuje ženske pomoči!
In kaka slast je bila zanjo, opazovati svojega moža! O — sedaj ga je razumela! Tiste lene, sinje oči, ki so zrle tako zaspano, tisti bedasti smehljaj, ki ga je naredil tako trapastega, — kako dobro je opazila pod to krinko njegovega močnega, silnega duha, njegovo neuklonljivo voljo, neugna-nega junaka, "Dušico", ki so ga ljubili njegovi prijatelji in so se ga bali njegovi sovražniki. "Devetnajst nas je pripravljenih, da damo življenje za svojega voditelja", ji je pravil Andrej. In ko je opazovala njegovo široko, mogočno vzbočeno čelo, sinjemodre, globoke, pa presunljive oči, orjaška pleča, ko je bila priča, kako dovršeno je igral vlogo zaspanega bebca in skrival za njo vso svojo neprekosljivo iznajdljivost in čudovito bistroumnost, vso skoraj nadčloveško moč svoje volje,— tedaj je razumela vpliv, s katerim je vladal nad svojimi ljudmi, oboževanje, s katerim so častili "Dušico" člani "lige" in vsi, ki so ga poznali. Ali ni tudi njeno srce podleglo temu mamečemu čaru, ali ni tudi nje prisilil, da ga je ljubila, obože-
vala —!
f*v-n". ;s ti,

Zaman je skrival Chauvelin svojo razburjenost pod običajno vljudnostjo. Ze parkrat je nepotrpežljivo pogledal na uro. Desgas je moral vsak čas priti. Še par minut, in predrzni Anglež bo varno v pesteh najzanesljivejših Jutleyjevih ljudi.
"Ste na potu v Pariz, kaj?" je vprašal malomarno.
"Ohjie —!" se je nasmejal Blakeney. "Le v Liille potujem. Pariz ni zame! Presneto neprijeten kraj, tisti Pariz, posebno ob tem času, — kaj, gospod Chauber-tin, — e-hin, hočem reči Chauvelin ? Oprostite!"
"Pariz ni neprijeten kraj za angleškega gentlemana, kakor ste vi, gospod Blakeney !" je odvrnil Chauvelin zbadljivo. "Za človeka ,ki se ne vtiče v zadeve republikanske vlade —."
"Res. Kakor vidite, to ni moja stvar.— Pa zdi se, da se vam mudi, gospod!" je pridjal, ko je CKauvelin že spet pogledal na uro. "Morebiti imate važen sestanek? E-hm — prosim, nikar se ne dajte motiti! Moj čas je moj čas —
Počasi je vstal in si potegnil stol k ognjišču.
Spet so lomile Margareto hude skušnjave, da bi pohitela k njemu. Čas je mineval. Desgas je utegnil vsak hip vstopiti s svojimi ljudmi. Percy ni vedel ničesar in —.
Oh, kako strašno je bilo —. Da si ni vedela pomagati —!
"Meni se prav nič ne mudi," je nadaljeval Percy dobrovoljno. "Ampak, pravim, niti trenutek dalje nego je neobhodno potrebno, nočem ostati v tejle luknji. — Poslušajte, gospod," je dejal, ko je Chauve-
lin iznova pogledal na uro, "tista vaša ura tamle ne bo šla nič nagleje, pa če jo še tolikokrat potegnete iz žepa —. Morebiti — e-hm — pričakujete prijatelja?"
"Hm — jaz — da, prijatelja pričakujem."
"I no — bo že prišel, nič se ne razburjajte, he he he —! Pa pravim, e-m, pri-sedli bi malo sem k ognju, presneto mrzlo je začelo biti!"
Podrezal je s krepelcem v ogenj, da so iskre letele.
Prav nič se mu ni mudilo in niti pojma, se je zdelo, ni imel o nevarnosti, ki se mu je bližala z vsakim trenutkom. Privlekel je še drugi stol k peči in Chauvelin, ki svoje razburjenosti sploh ni mogel več prikrivati, je prisedel, pa tako, da je gledal proti vratom.
Četrt ure je minilo, kar je Desgas odšel. Margareti je bilo popolnoma jasno in razumljivo, da je Chauvelin opustil vse svoje načrte z begunci in "Blanchardovo kočo" in da je hotel uporabiti ugodno priliko ter koj tukaj v "Sivi mački" prijeti "Du-
v •	»
S1CO .
"Imate dobre prijatelje, kaj?" je bese-dičil Percy brezbrižno. "Pa ne da bi kje čakali na kakšno gospodično, he he he —. Seveda, oprostite! Take neumestne šale, kajne!" je pravil in malomarno šel nazaj k mizi. "Ko me pa nič ne briga, bodete rekli, na koga čakate —."
Pa Chauvelin ga ni poslušal. Oči in ušesa, vse je bilo pozorno in napeto. Vsak hip je moral Desgas vstopiti.
In res —. Margareta je pridrževala sapo, njeno bistro uho je ujelo glasove številnih umerjenih korakov —.
Desgas je bil in njegovi ljudje z njim—.
Še par minut, pa bo vstopili —. In še trenutek, pa se bo zgodilo —.
Ponosni orel se je ujel v nastavljeno zanko —.
Planila bi, zakričala bi —. Pa ni si upala —.
Kaj neki je počenjal Percy tam pri mizi, medtem ko so koraki slišno prihajali bliže in bliže —?
S hrbtom obrnjen k Chauvelinu je stal Percy ob mizi, govoričil in besedičil po svoji bebasti navadi — in pri tem potegnil iz žepa tobačnico, naglo in neopaženo stresel iz nje tobak in jo napolnil s poprom.
In nato se je spet obrnil k Chauvelinu z nedolžno neumnim smehljajem na licu.
"E —? kaj ste dejali, gospod?"
Chauvelinove oči so bile vse prepozorno obVnjen k vratom in njegova ušesa so preveč napeto poslušala na bližajoče se korake, da bi opazil, kaj počenja njegov navihani nasprotnik.
Pri Percyjevih besedah pa se je spet zavedel in skušal kazati navidezno brezbrižnost.
"Ne — jaz — nič!" je odgovoril. "Hočem reči, — kaj ste rekli, gospod Blakeney?"
"Pravim," je dejal Percy in počasi stopal k ognjišču, "pravim, da mi je topot moj tobačni založnik postregel z boljšim kakor po navadi. Tako dobrega še nisem poskusil! Ali vam smem ponuditi, častiti gospod —?"
(Dalje prihodnjič)
RAZNE ZANIMIVOSTI
NENAVADEN SAMOMOR
Na edinstven način si je v madžarskem kraju Kiskunha-lascu končal življenje neki Aleksander Dioszegy. Mladi mož je imel za zaročenko najlepše dekle v ki;aju. V tem poletju se je dekle seznanilo z nekim bu-dimpeštanskim letoviščarjem in se zaljubilo vanj. Dioszegy je poskušal na vse načine, da bi končala sivoje razmere s tem moškim, pa je bilo vse zaman. Te dni je nesrečnemu Aleksandru poslala s hladnim odslovilnim pismom tudi 'zaročni prstan. To je na Dios» zegyja tako učinkovalo, da je doma nabil prastaro pištolo, toda namesto krogle je dal vanjo prstan, ki ga je dobil nazaj. Nato si je ta nenavadni projektil pognal v sence. Strel je prstan popolnoma razobličil. Deli prstana so Dioszegyju tako težko poškodovali možgane, da je bil na mestu mrtev.
-o——
NEVARNI DOVTIPI
Neki nabob iz indijske države Sirmura je bil pred kratkim na nekem potovanju. V malem mestu svoje domovine je odšel k brivcu. Med tem ko ga je brivec mazal z milom, je začel, kakor je pač navada brivcev, pripovedati vsakovrstne anekdote in dov-tipe, nad katerimi se je nabob tako dobro zabaval, da se je ves čas stresal od smeha. Brivec je svoje zgodbice nadaljeval še potem, ko je bogatašu nastavil britev na lice. Njegov klient se je kro-hotal in krohotal, nenadno pa je vzkriknil, ker mu je bri-
vec odrezal pol lica. Nabob je brivca tožil za odškodnino 200 rupij. Sodnik je v razpravi, ki se je vršila te dni, tožbo zavrnil z utemeljitvijo da ni ta nesrečni brivec delal pač nič drugega nego to, kar delajo vsi brivci: pripovedoval je dovtipe. Klienti pa naj
se sami pazije.
-o-
OD STRAHU JE UMRLA
32 letna žena tajnika bu-dimpeštlanskega vzorčnega velesejma dr. Ankerja je stopila te dni k nekemu zobozdravniku, da bi si dala iz-dreti zob. Zdravnik ji je moral prigovarjati1 na vse načine, ker je kazala pred operacijo velik strah. Obljubiti ji je moral, da ji bo zob izdrl brez bolečin in da jo bo sploh uspaval. Mlada žena je umrla štiri minute po operaciji zavoljo otrplosti srca. Strokovnjaki izjavljajo, da je ni ubilo uspavilo, ki je samo na sebi nedolžno temveč da je umrla zavoljo strahu.
Pisano
J« M« Truiik
Izšel je
KOLEDAR
"AYE MARIA"
za leto 1938.
STANE 50c.
Dobi se pri zastopnikih lista "Ave Maria" ali pa direktno od:
AVE MARIA Lemont, 111.
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
fe zda] v teku v U. S. Auto Finance Co. 134® W.6$rd Sf
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Pflcksrds
PRIMERJAJTE - IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street
-Chicago, Illinois


I
zdeluje vse vrste tiskovine, za
društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Ni jih krajev in goric, kakor jih ima
"DOLENJSKA"
Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo	• : ( : ..j___
$1.00
dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Dva zvona. t:
"Kdor naj resnico prav spozna, mora čuti oba zvona", pravi slovenski pregovor. Pregovor ne laže, ampakyz resnico pa je le pogostoma križ tudi pri obeh zvonovih.
"Naprej" v Pittsburghu, Pa., je zvon komunizma. Tako-le zvoni in klenka:
"O novicah iz Sovjetske Zveze je skoraj ravno tako ali pa še slabše. Naši slovenski listi vam ne poročajo skoraj nič o 170 milijonskem narodu, ki je sam svoj gospodar. Mi sploh ne vemo, kako se nekdanji ruski mužik razvija v modernega velikan?;, ker ga ne mori nič na svetu. Naši listi so večinoma vsi nasprotni Sovjetski Zvezi, če pa niso nasprotni, pa ne prinašajo točnih poročil iz znanih razlogov. Mi smo mnenja, da so Slovenci še vedno del Slovanov, ki se zanimajo za svoje slovanske brate neglede kje živijo in pod kakšnimi okolščinami. Če je ruski narod zadovoljen z obstoječim redom, moramo biti tudi mi, in nas veseli, da se našim bratom na severu boljše godi kot nam.
Da je list "Naprej" pisan v tem duhu, se moramo zahvaliti
kardinalu ta "L'Humanite", in opravičeno zopet skrtači preganjalca vere, modernega Nerona in bivšega tapecirarja Hitlera. Slovesno zatrdi: "Člen 124 sovjetske ustave zagotavlja državljanom pravico svobode veroiz-povedanja in istotako pravico protiverske propagande. V Hit-lerevi Nemčiji so obe (pač sta obe) te pravice (pač pravici) (poteptane) — ni)." Pomislite, ljudje božji in katoliški, v Sov-jetiji taka svoboda pri veri, take pravice in pri nemških nazi-jih in v Hitleriji nič te robe. Ali se ne bodo vsem francoskim katoličanom odprle oči, da ne bodo skakali v kak fašistični tabor, temveč vsi skočili med komunistične vrste. Sicer sem jaz klada, da bi ne vedel, kaj bi počel s "pravico protiverske propagande", ampak "L'Humanite" in komunist jo kuje v deveta nebesa, in francoski katoličani ne bodo take klade, bodo že razumeli te pravice, in se bodo jim po njih sline pocedile, pest pa bodo stisnili zoper Hitlera, in jim v tem dam prav, ker v Hitleriji res ni niti svobode niti takih hudih pravic, kakršne vladajo tam v blaženi Sovjetiji. Dva zvona in oba zvona, am-
slovenskim listom, ki direktno'^ človekjf tef ne veš'
. . v , . , . ali si mandelc ah bajbca. ignorirajo važne vesti, ki bi mo-	_ _J
IZ DOMOVINE
Jubilej
Najstarejši občinski pdbor-nik mesta Kamnika Ivan Machtig, je pred kratkim slavil svojo 70 letnico rojstva, plata zvona in sodimo vsak po Machtig je že od leta 1911
rale zanimati vsakega normalnega Slovenca, ker smo vsi občutili in še danes čutimo, da se nas je držalo v temi kolikor več je bilo mogoče. Danes smo daleč od Jugoslavije in stare Avstrije, da bi nas še dalje držale v temi in zmedi; živimo v Ameriki, kjer svobodno poslušamo oba
svoje.
Slovenci »-in Slovani in ruski velikan in sami odločujejo in bolj se jim godi ko nam ... in zadovoljni so z obstoječim redom. Sline se morajo nabirati v ustih.
Pa zvoni drug zvon in ta pove nekaj o ruskem — peklu, ne raju. Kako je? Kje je resnica?
List "L'Humanite", francoski komunistični zvon, je prinesel govor kardinala Pacelija v mestu Lisiex. Hvali. Zazvoni tudi o Hitleru. "Hitler", pravi, "je pogazil konkordat, kakor je poteptal locarnski dogovor in pakt o nevmešavanju. Spomnimo se v vseh teh slučajih izjave in besed kardinala." Toliko da ne reče svetega kardinala ta franebski vernik komunizma. Oštrigla Hitlera, grdobneža, ki preganja katoliško cerkev, da se mora vsak komunist zgražati. Človek bi skoroda vzdihnil "o sveti komunizem". Še več po-klenka v prid — katolicizmu in
nepretrgano odbornika.
za občinskega
Strela
Med nevihto je udarila strela v hišo posestnika Franca Doki v Velki pri Mariboru in jo zažgala. Vnela se je streha in je zgorela do zidu. Posestnik trpi škode za okolu 12.000 dinarjev.
-o-
Pod vozom
Ko je 22 letna hči posestni-ce Matilda Knezova z Male gore pri Konjicah vozila apno, je po nesreči prišla pod voz, ki je šel preko nje in jo nevarno poškodoval.
-o-
Podlegel V mariborski bolnici je umrl 32 letni slaščičar Mundi Gobec iz Studencev, ki je pri nekem fantovskem pretepu dobil smrtnonevarno poškodbo.

Naročila za stenski koledar za 1. 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Veliko veselje
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. ^
Koledar stane s poštnino vred kar pošljite v znamkah ali v gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.