TRGOVSKI LTiT Časopis za trgovino, Industrijo In * . i. • ''.11 ■ . . 'Št Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letn' ^ , za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Tj 45 D, mesečno 15 D; za inozems' V j D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Na podlagi čl. 25. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec julij, avgust in september t. !., ki zadeva takozvani »kuluk«, je izdal začetkom avgusta t. 1. minister za javne zgradbe pravilnik o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest, ki je objavljen v 72. številki Uradnega lista. Pravilnik se v svojem bistvu tesno naslanja na načrt zakona o javnih suhozemnih potih in cestah, ki pa še ni uveljavljen. Vendar se v nekaterih točkah razlikuje od tega načrta. Glavna razlika obstoji v tem, da bi se smelo po načrtu zahtevati naturalno delo izrecno le za gradnjo oziroma napravo občinskih eest in potov, ako občina to pravo-mocno sklene, dočim se nanaša kuluk na vse javne ceste, brez vsake °me)itve. Kuluk za gradnjo in popravo občinskih cest je v Sloveniji ze obstojal v obliki tlake, katero je bila občina upravičena naložiti ?Vo)im občanom. Tlaka za okrajne m državne ali njim ustrezne ceste le pa nekaj novega. Sicer je kuluk za državne in njim ustrezne ceste omejen le na neodložne in nujne poprave, ki bi se ne mogle izvršiti dovolj hitro iz proračunskih kreditov, vendar pa kljub temu ni izključeno, da se bo omenjeni zakon pogosto moral uporabljati tudi pri popravilih državnih cest, ako se upošteva, da so državna proračunska sredstva skoro praviloma jako omejena in ne zadostujejo za izredne potrebe, posebno kadar dosegajo izdatnejše svote. Glede kuluka smo zavzeli svoje stališče, ko se je zakon uveljavil in ugotovili smo, da ga načelno ne oddklanjamo, ker v polni meri uvi-devamo potrebo dobrih občil. Nimamo in ne moremo ničesar imeti Proti tlaki, ki jo dopušča za popra-vo občinskih potov in cest občinski red, in ne ugovarjali bi ničesar, ako se v tem obsegu uveljavila tlaka *udi za državne ceste. Ugovarjati Pa moramo, da se v zakonu od dolžnost^ kuluka ni izvzelo zasebnih nameščencev in da se po pravilniku veže obseg kuluka na višino davčnega predpisa in zahteva od davčnih zavezancev, ki plačujejo nad Dr. R. Marn : Po našem morju. (Nadaljevanje.) IV. Povratek z juga proti severu je bil Pravtako interesanten, ker smo nazaj pluli ob dalmatinskih otokih, do-cim smo se poprej držali obale. Hočem biti pa kratek, da se spis ne raztegne in da se lahko obširneje dotaknem gospodarskega stanja Dalmacije. Mimo Dubrovnika, Lokruma in otokov Lopad, Šipan, Mljet smo se vozili večinoma po odprtem morju •er prvi večer pristali v Veliluki na Korčuli. Drugo jutro nam je doslej mirno in lepo morje pokazalo, da 1^9 tudi svoje neprijetne strani, ^koro cel dan se je parobrod neprijetno zibal na desno in levo ter ^Pravljal naše želodce iz ravnotežja. Dobre volje nam pa vseeno ni kvaril vihar, le da nismo radi njega mo-9}1 pristati na malem otoku Biševo, hl ima krasno »modro špiljo«, po- LJUBLJANA, dne lil* 100 Din neposrednega davka večkratno osebno delo ali večkratno zameno. Zakon določa, da mora vsak državljan in davčni zavezanec razen dijakov, vojakov in državnih uslužbencev delati osebno ali pa zamenjati osebno delo z drugo sposobno osebo ali z denarjem. Razen dijakov, vojakov in državnih uslužbencev so izvzete le še osebe, ki so nesposobne za delo in so pri tem siromašnega stanu. Breme kuluka, ki se nalaga zasebnim nameščencem, ne zadeva le nameščence same, ampak tudi njihove službo-dajalce. Znano je, da zasebni nameščenci, če tudi so običajno boljše plačani nego državni uslužbenci, vendar niso tako situirani, da bi mogli v primeru, da se odločijo za osebno delo, plačati poleg dohodnine še davek z nabiralnim delom, ki dosega na leto 14 dnevnih mezd, ali v primeru, da jim je nemogoče zadostiti svoji dolžnosti z osebnim delom in so primorani zamenjati osebno delo z denarjem, plačati na !>on j dohodnine še najmanj ^80 Um davka iz naslova kuluka. Zakon sicer grozi osebam, ki so odrejene na delo, pa ne pridejo ali nočejo plačati zamene v denarju, s predpisi kazenskega zakona, ne določa pa ničesar, kdo naj skrbi dokler traja naturalno delo, za družino osebe, ki je odrejena na delo, da ji zasigura preživljanje tekom 14 dni v letu, ko ničesar ne zasluži in dela tlako. Ne vprašuje pa tudi ničesar ali bi plačilo v znesku 280 Din ustrezalo njegovi plačilni zmožnosti in ali ne ogroža plačilo razmeroma tako visokega zneska preživljanje njegove družine. Službodajalcem pa poleg tega tudi ne more biti prijetno, da se njihove nameščence odteguje njihovemu pravemu poklicu, čeprav le v presledkih, za dobo 14 dni, ker bi marsikateri obrat trpel na pomanjkanju pomožnega osobja in bi morali obratovanje za čas, v katerem se odredi kuluk, ukiniti ali pa poleg lastne zamene v denarju plačati zameno še za osobje, katero potrebujejo za neovirano poslovanje ali obratovanje. Vsekakor vodi dolžnost dela, če tudi je dopustna zamena z denarjem, špe- dobno oni na otoku Capri. Pristali smo šele v Visu, dalje v Hvaru in Jelši na Hvaru, kjer smo povsod občudovali bujno rast južnga sadja: pomaranč, limon, fig in celo date-ljev. Naši trgovci in industrijalci so povsod obnavljali kupčijske zveze, ki jih je svetovna vojna prekinila, ter na ta način združevali prijetno potovanje s koristnim delom. Prenočevali smo zopet v Splitu in potem v Šibeniku ter zadnjo noč v Cirkvenici, dotaknivši se Paga in Raba. Obpluli smo nekaj najlepše istrske obali pod Učko goro, vozili se mimo Ike, Lovrane, Opatije, Vo-loskega, prav mimo Reke in Šu-šaka ter zavili v Bakarski zaliv. Kakor mimo Zadra ali še bolj tu nam je srce trgala misel, da bi ti kraji, ki so danes po krivici v italijanski oblasti, po vsej pravici morali pripadati nam in da bi ne le v narodnem še bolj v gospodarskem oziru uspevali v naši državi, dočim propadajo pri Italijanih. Ob zaključku potovanja, ki nam je v vsakem oziru nudilo vse najlepše, je ostal pri pogledu na te zasužnjene kraje grenak spomin, da nismo še vsi svobodni, da je zlasti nam 25. avgusta 1923. cijelno glede zasebnih nameščencev, do takih posledic, da moramo odločno zahtevati, da se od dolžnosti kuluka oprosti vse zasebne nameščence, ki nimajo razen službenih prejemkov nobenih drugih dohodkov ali pa ti dohodki ne presegajo davčnega minimuma za dohodnino. Naš drug ugovor je naperjen proti dejstvu, da se veže obseg kuluka na višino^ davčnega predpisa in proti povišani dolžnosti kuluka za osebe, katere imajo predpisanih nad 100 Din neposrednih davkov, tudi ako se osebno udeležijo naturalnega dela. Zakon določa, da je le pri zameni osebnega dela z drugo osebo aii z denarjem zvišati takso za imovitejše davčne zavezance sorazmerno z njih imovin-skim stanjem, pravilnik pa naravnost odreja, da morajo davčni zavezanci z višjim davčnim predpisom delati osebno dvojno, pri davčnih predpisih nad 300 Din trojno itd. ali dati tolikokraino zameno v denarju. V tem oziru se pravilnik ne krije z zakonom, ki izrecno odreja, da se naturalno delo poviša sorazmerno davčnemu predpisu edino le takrat, kadar ga opravlja druga oseba ali kadar se zameni z denarjem. Ne glede na to nesoglasje med zakonom in pravilnikom pa obstoji še nadalje nesoglasje v tem, da zakon določa, naj se zviša zamena sorazmerno z imovinskim stanjem, pravilnik pa ne veže poviška zamene na imovinsko stanje, ampak na višino davčnega predpisa. To gotovo ni v smislu zakona, ker bi ta moral sicer izrecno določiti, da je za povišek merodajna višina davčnega predpisa, ne pa imovinsko stanje. Ta dva pojma po ustroju naše davčne zakonodaje nikakor nista identična. Donosnine se odmerjajo brez ozira na imovinsko stanje davčnega zavezanca le po donosu davčnega objekta, dohodnina pa po višini dohodkov, ki so velikokrat neodvisni od imovin-skih razmer. Imovinsko stanje pride pri davkih v poštev edino pri imo-vinskem davku, ki se pobira v nekaterih pokrajinah naše države. Zato ministrstvo gradjevina, ki je sestavilo pravilnik, ni bilo upravičeno v čl. 3. pravilnika vezati po- Slovencem treba gospodarskih em-Porijev: Trsta in Reke, če se hočemo gospodarsko osvoboditi in imeti Prost dohod do morja, te najvažnejše, najkoristnejše in najcenejše prometne poti. Bakar je lepa zavarovana luka in bi se dala urediti tudi za velik promet, a na žalost je dohod do luke tak, da skoro ni misliti, da p* le malo mogel postati za nas takega pomena kot sta Trst in Reka. Kakor sem v začetku spisa omenil )e bilo potovanje po našem morju namenjeno gospodarskim krogom, da se v prvi vrsti upoznajo 7. Dalma-c|io. Lahko rečem: siromašna Dalmacija je bogata za to, ker ima morje. Ima nebroj dobrih in zavarovanih pristanišč in morala bi biti s hrvat-skim Primorjem celo za našo državo izhod v širni trgovski svet. Treba je le dobrih železniških zvez z zaledjem in ves naš izvoz in uvoz bi gravitiral na morsko cesto v lastnih pristaniščih. Morje, morje, imamo ga dovolj, imamo dobre luke, le izkoristiti ne znamo tega, manjka tudi vodilnim krogom naše države za to pravega razumevanja, če smo v politiki več ali manj v vsaki pokrajini ŠTEV. 99. višek zamene na višino neposrednega davka sploh, ampak če že hoče vzeti za podlago povišku davek, bi moralo v smislu zakona izrecno navesti, da je merodajen edino le imovinski davek, ne pa tudi dingi davki, ki se označujejo pod skupnim imenom »neposredni davek«. Za pokrajine pa, v katerih se imovinski davek ne pobira, in med te spada Slovenija, bi se moralo pa v pravilniku šele določiti, kako naj se ugotavlja imovinsko stanje. Dokler se tega ne določi, v Sloveniji ne moremo priznavati pravilnika, ampak moramo zahtevati, da se ustvari za kuluk podstava v smislu zakona. V tem oziru bi špecijelno za razmere v Sloveniji ne kazalo, da se novo določilo izpremenjenim razmeram primerno prilagodi besedilu § 80. obč. reda za Kranjsko, v zvezi s §§ 12. — 20. kranjskega deželnega zakona z dne 12. febr. 1912. dež. zak. št. 22. v tem smislu, da se skrb za naturalno delo na državnih, pri njem ustreznih cestah* kadar se pokaže za to nujna potreba, prepusti cestnim odborom na Kranjskem in okrajnim zastopom na Štajerskem, za naturalno delo na občinskih potih in cestah pa občinskim odborom v okvirju dosedaj veljavnih predpisov. Nevzdržnost v pravilniku uveljavljenega računanja zamene za kuluk po višini neposrednih davkov je očitna. Pri nas v Sloveniji niso redki davkoplačevalci, ki plačujejo nad 1000 Din neposrednega davka, dasi njihovi dohodki pogosto komaj zadostujejo za skrajno skromno eksistenco. In ti davkoplačevalci naj poleg občutnega bremena, ki ga jim povzroča plačilo davkov z dokladami vred, plačujejo na leto še 2800 Din zamene za kuluk? To je nemogoče breme! Prepričani smo, da se bo našim poslancem posrečilo dopovedati v narodni skupščini, da je ministrstvo gradjevina slabo izpolnilo svojo nalogo, oziroma pooblastilo, dano mu s čl.25., uvodoma omenjenega zakona in da je potrebna temeljita remedura, predno se more misliti na to, da se začne v Sloveniji izvajati zakon o kuluku. * * * separatisti, v tem za vsako državo enakovažnem gospodarskem pogledu ne smemo biti. Kakor za vse druge pokrajine, velja to tudi za vso severno Srbijo, čeprav ima izhod na Solun. Pri vsaki priliki, ko se obdelujejo najvažnejša gospodarska vprašanja naše države, bi se moralo vedno iznova povdarjati: morje, morje in zvezo z njim, sicer se naše gospodarstvo, ki ima sicer vse predpogoje, ne bo nikoli razvilo do onega viška, ki mu pristoja. Da se vrnem k Dalmaciji, hočem v glavnih obrisih opisali njen gospodarski položaj, v kolikor mi je bil iz proučevanja in osebnih vtisov dostopen. Poleg tega, da so Dalmatinci najboljši mornarji in da si s tem služijo kruh, pride za preživljanje Dalmacije v poštev: vino, olje, riba. To so najvažnejši predmeti, ki so važni tudi za izvoz. Govoril sem z raznimi uvidevnimi osebami, tako Dalmatinci, kakor Hrvati, ki smo bili vsi edini v tem, da je treba za racijonelno izkoriščanje, to je za predelavo in odprodajo teh predmetov, ustanoviti še veliko družb na zadružni podlagi. (Dalje ) Od mariborske vzorčne razstave na Ili. Ljubljanski velesaim. ,■> (Dopis iz Maribora.) Nenavadno hitro poteka čas določen naši vzorčni izložbi. Posamezni razstav-Ijalci se že pripravljajo na odkod III. Ljubljanski vclcsejm. Pa tudi med obiskovalci se čuje radovednost, kaj bo nudil letošnji ljubljanski velesejm, ki je že lani ponudil toliko presenečenj tako po kvantiteti in kvaliteti razstavljenega blaga. Na pot v Ljubljano se pripravljajo tudi oni iz našega mesla in okrožja, ki so podlegli deloma agitaciji nemških, večinoma pa hujskanju slovenskih šovinistov iz gotove stranke in katerih ni bilo mogoče spraviti na razstavo, če tudi se jih je opozorilo, da razstava izključuje vsako politiko in da je tam razstavljenih tudi mnogo izdelkov iz krogov, ki pripadajo njihovi stranki. Žalostno, toda resnica je, da že tako daleč sega vpliv nesrečne strankarske politike v Mariboru. Te vrste zaslepljenci so bili do zadnjega prepričani, da ne pride na mariborsko razstavo nihče uglednejših vnanjih interesentov, da bo torej razstava že moralno doživela popoln fiakso. Toda že otoritev, katere so se udeležili tudi odlični zastopniki točasno najmočnejše politične stranke, ter mnogi ugledni vnanji obiskovalci, jim je prekrižala od gotove strani zaželjcni račun. Iz poročil tudi v Vašem listu je bilo razvidno, kako so se za našo razstavo zanimali tudi odlični krogi ne samo iz naše nego tudi iz sosednih držav. Sloves odkritih priznanj o naši razstavi se je nagloma širil po naši kraljevini, pa tudi daleč preko njenih mej. Tudi vreme ni hotelo ugoditi želji nasprotnikov razstave. V nasprotju z vremenom ob lanski razstavi smemo biti doslej naravnost zadovoljni ž njim. Obisk v splošnem je zelo zadovoljiv. Mnogo razstavljalccv je zelo zadovoljnih tudi glede naročil. Pri drugih zopet so se ob tej priliki ustvarile zveze za poznejša naročila. Vendar se v splošnem pogreša večjega števila vnanjih interesentov, ter obiskovalcev zlasti iz Srbije in Hrvatske. To pa gre na račun deloma že končanih razstav na Hrvatskem, večinoma pa na račun pričakovanja 111. Ljubljanskega velesejma. Ker naša razstava v tem času ni še zaključena, &i bilo preganjano predložiti natančno bilanco. Eno ie pa že danes gotovo: Prepogoste razstave pod katerimkoli naslovom in ciljem škodujejo eni kot drugi prireditvi. Morda te zaporedne prireditve ne bi škodovale, ako bi bile ugodnejše, ne samo naše gmotne nego tudi naše notranje polične razmere. Neugodne gmolne razmere onernogočujejo tisočim obisk razstave sploh, dosledno pa tudi večja trgovska naročila. Največji konzumen}, to so javni nastavljenci so danes veseli, ako za-morejo prenesli breme za najnujnejše preživljcnske potrebe. Njih obupen položaj mora vplivati na trgovino in s trgovino vred mora trpeti tudi produkcija v industriji in obrti, dosledno torej mora trpeti tudi razstava. Kako daleč sega vpliv naših žalostnih političnih razmer tudi na razstavo, to priliko imamo opazovati ravno v Mariboru, kjer bojkotirajo razstavo ne le Nemci, nego tudi Slovenci iz vrst gotove stranke. Ker tudi še v prihodnjem letu ni pričakovati izboljšanja ravno omenjenih razmer, že na tem mestu priporočamo, da sc po III. Ljubljanskem velesejmu sestanejo zastopniki vseh produktivnih krogov iz vseh večjih mest v skupni anketi, kjer naj se sporazumno uredi vprašanje prihodnjih prireditev razstav vobče. Sicer pa bo o tem še prilike natančneje govoriti. Kakor uvodom omenjeno, smemo pričakovati, da bo udeležba III. Ljubljanskega velesejma tudi od strani štajerske, vkljub vsem neprilikam zelo razveseljiva. Zato je nemalo skrbel tudi zagrebški »Jutamji list« s svojim brez-stidnim izpadom na mariborsko razstavo ter sploh na nošo slovensko industrijo in obrt. Kakor so takoj po tem napadu ljubljančani šc v večjem številu pohiteli v Maribor, tako bo tudi Štajerska prihodnje dni prihitela v Ljubljano, kateri že na tem mestu želimo najlepših vspehov. takrat, če je bila slučajno kaka pomota v preračunitvi davka samega. V tem slučaju se davek popravi tudi pri uslužbencu. Treba je torej nujno, da vloži priziv uslužbenec vselej sam, ne glede nato, ako se pritoži obenem tudi službodajalec. Ugodna rešitev službenčevega priziva velja v vseh slučajih za oba: za uslužbenca, kakor tudi za služ-bodajalca. Priziv proti dohodnini in plačarini od službenih prejemkov. Kot načelo velja, da mora vložiti priziv uslužbenec sam. Vložiti ga je tekom 15 dni po preteku roka za vpogled odmere, in sicer pri davčnem oblastvu prve stopnje, to je pri davčnih okrajnih oblastvih, v Ljubljani pa pri davčni administraciji. Priziv je kolkovati s kolekom za 10 dinarjev. Službodajalec vloži od svoje strani lahko pritožbo proti pozivu, ki ga dobi od davčnega oblastva; toda pritožba je dopustna samo takrat, če izpodbija službodajalec službeno razmerje, odmero davka sploh ali pa če je preračunitev onega zneska, ki ga ima službodajavec od plače odbiti, napačna. Če je uslužbenec sam vložil priziv in se temu prizivu ugodi se odpiše davek uslužbencu; obenem se obvesti o tem pa tudi službodajalec, ter se popravi davek, ki ga ima ta odbiti od plače in odpremiti na davčni urad. Nasprotno pa doseže službodajalec s svojo lastno pritožbo, vobče efekt samo zase ne pa tudi za uslužbenca. Ugoditev velja za tega samo Dr. Jože Pretnar: Vprašanje usposobljenosti naših gostilničarskih obrtnikov. Naše trgovske in obrtniške stanovske organizacije so posvetile v zadnjem času posebno pozornost odgoji in izobrazbi svojega naraščaja, ker se zavedajo, da leži v tej bistven predpogoj za stanovski napredek in prospeh. Zato se moramo naravnost čudih, da gostilničarji, hotelirji in kavarnarji, ki so v Sloveniji vzorno organizirani, ki imajo izredno veliko število dobro situiranih članov v približno 50 gostilničarskih zadrugah in 2 zvezah z lastnim stanovskim glasilom, še danes nimajo nikakih vzgajališč za svoj naraščaj in so celo prenehali s prirejanjem kratkodobnih kurzov za serviranje. Slovenija, ki je pasivna pokrajina ter se mora preživljati v glavnem s trgovino, obrtjo in industrijo, bi mogla v poletni sezoni prav dobro zaslužiti s tujskim prometom, kojega podlaga pa more biti le solidno in usposobljivo gostilničarstvo. Ker pa zasluži od tujskega prometa ne samo gostilničar, temveč tudi trgovec in obrtnik, zato našim pridobitnim slojem ni vseeno, kako je poskrbljeno za napredovanje in izobrazbo gostilničarskega stanu. Mi imamo več slovečih letovišč in zdravilišč, ki jih posečajo gostje iz najoddaljnejših, tudi inozemskih krajev in imamo prometna in obljudena mesta, kjer se mude deset in de-settisoči tujcev. Na gostilniško, hotelsko in kavarniško postrežbo se zato stavijo izredno visoke zahteve, ki bodo z razvojem našega trgovskega in tujskega prometa še stalno rasle. Z žalostjo pa moramo opažati, da zaostaja naš gostilničarski stan, izvzemši marsikatero častno izjemo, še daleč za ono stopnjo usposobljenosti, ki bi jo moral zavzemati v sedanjih razmerah. Gotovo moramo priznati, da se mnogo dela in žrtvuje od strani nekaterih požrtvovalnih osebnosti in organizacij, da je o nedostatkih in načinu odpomoči mnogo pisal Gostilničarski vestnik in da je vsega priznanja in pohvale vredno vstrajno in nesebično delovanje organizatorjev in pospeševalcev tujskega prometa, ki so storili vse, kar se je v danih razmerah sploh moglo storiti. Toda vse to je še nezadostno, ako se ne bo zastavilo dela tam, kjer je temelj napredku, to je pri vzgoji naraščaja in izpolnjevanju že samostojnih gostilničarskih obrtnikov. Kakor na primer na Češkem, bi se moral uve- sti tudi pri nas za večja mesta jn znamenitejša zdravilišča in letovišča, ki jih obiskujejo glede postrežbe razvajeni tujci, dokaz usposobljenosti. Kdor bi ne dokazal, da je bil zaposlen kot vajenec in natakar gotovo število let pri večjih gostilniških podjetjih in bi ne dovršil kurzov za serviranje, kuho in kletarstvo, odnosno tozadevne šole, ki bi se morala v ta namen ustanoviti ter ne bi prestal posebne gostilniške preizkušnje, temu bi se za navedene kraje ne smela podeliti gostilniška koncesija. Le na ta način bi mogli preskrbeti naše prometne centre, letovišča in zdravilišča s takimi hotelirji, restavraterji in kavarnarji, ki bi mogli nuditi tujcu ono postrežbo in udobnost, katere je navajen iz večjih inozemskih mest in letovišč. Izognili bi se le na ta način uničujočim kritikam, kakor jo je n. pr. izrekel lani znameniti Francoz o jugoslovanskih hotelih, in prenehalo bi vedno pritoževanje ne samo tujih, temveč tudi nerazvajenih domačih gostov, da se v naših letoviščih, pa tudi mestih gostje le gulijo, dočim se jim pri tem za drag denar nudi le zanikamo postrežbo, slaba hrana in še slabša pijača. Koliko ima Slovenija naravnih krasot! Pomislimo le na Bled, Bohinj, Kranjsko goro in druge planinske kraje ter na naša slovita zdravilišča. Koliko bi tu lahko zaslužil domačin - gostilničar, trgovec, obrtnik in kmet, če bi imeli solidno in udobno urejene hotele, restavracije in gostilne, kjer bi tujec za dober denar dobil tudi dobro postrežbo. Število gostov bi vsako leto le raslo in z njim rasli dohodki. Dandanes pa je dostikrat ravno narobe. Gost pride, dobi o kraju naj;-lepše in najvabljivejše utise, razočara in vznevolji pa ga zanemarjenost gostilniških in hotelskih prostorov in slaba postrežba. Plačati mora drago, konečno pa prenašati marsikje še nerazumljivo nevljudnost gospodarja in služinčadi, ki se ponekod obnaša napram gostu kakor da bi mu dajali vbogajme. Seveda tega gosta ne bo nikdar več in z njim vsacega ne, kdor se bo pri njem informiral. Britka je ta obtožba — od katere je treba izvzeti marsikatero častno izjemo —, a resnična. Namen pa ji je najboljši: opozoriti kako naj se ne dela ter da je skrajni čas, da se tem nedostatkom odpo-more. Gostilničarski obrtnik je prav tako naš človek, kakor pripadnik LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) - Zvita glava si,« pravi Fink dobrodušno. »Ker pa je dama zapletena v to igro, mi moraš tudi priznati, da ravnam prav, ako tajim, kajti sicer bi lepo deklico in z njo celo hišo kompromitiral.« »Zalibog se bojim, da sc že itak čuti kompromitirano « »No, bo že prenesla,« pravi Fink hladnokrvno. »Toda, Fric, ali nič ne čutiš krivice, ki jo zagrešiš s tem nad Ber-riordom? Sestro izobraženega^ in rahločutnega človeka zapeljuješ k norostim, ki morejo zanjo postati usodepoine. Glej, njegovo čisto in neizkušeno srce nama popolnoma zaupa in ravno zato me tako peče krivica, ki mu jo delaš.« »Zato napraviš najpametnejše, ako prizaneseš nežnočutju svojega prijatelja in molčiš o celi stvari«. »Ne,« jezno vzklikne Anton, »moja dolžnost do Bernarda me sili, da storim nekaj drugega. Zahtevati rnoram od tebe, da svoje razmerje z Rozalijo, kakršnokoli je že, na mestu prekineš in se potrudiš, da vidiš v njej le to, kar bi ti morala vedno biti, namreč sestra mojega prijatelja.« »Tako?« zaničljivo odvrne Fink. »Nič nimam proti temu, da mi staviš take zahteve. Kaj pa potem, ako jih ne sprejmem ? Upoštevati moraš pa še vedno, da ne priznam, da bi bil jaz dotični srečni človek, ki ga je pričakovala.« »Ako zahtev ne sprejmeš,« zakliče Anton zelo razburjen, »potem ti tega nikoli ne odpustim. To ni več pomanjkanje rahločutja, to je nekaj hujšega!« »In kaj, ako smem vprašati?« »To je podlo!« vzklikne Anton. »2e to je bilo dovolj slabo, da si izrabil dekličino koketnost, dvakrat grdo pa je, da niti zdaj nočeš pomisliti na to, kako si se seznanil z njo, ne misliš niti na njenega brata, niti name, ki sem nehote posredoval pri tem nesrečnem znanju.« »Ti pa dovoli, da ti povem, da nimaš popolnoma nikake pravice, da bi mi delal taka predavanja. Ne veseli me, da bi se prepiral s teboj, zato ne želim nikake besede več slišati o tem predmetu iz tvojih ust.« »Potem te moram zapustiti, kajti nemogoče mi je, govoriti s teboj o kaki o kaki drugi stvari, dokler čutim, da ravnaš zločinsko.« Po teh besedah odide Anton proti vratom, kjer se še enkrat obrne. »Dam ti na izbiro, ali prekineš z Rozalijo, ali pa, akoravno mi je strašno izgovoriti to besedo, prekineš z menoj. Ako mi ne daš do jutri zvečer zagotovila, da je tvoja intriga končana, pojdem k Rozalijini materi.« »Lahko noč, neumni Tone!« Anton je zapustil lahkomiselnega prijatelja. To je bil prvi resni prepir med njim in Finkom. Cunj se je zelo nesrečnega zaradi Fmkove lahkomiselnosti in korakal je pozno v noč v svoji sobi nemirnih korakov sem in tja. Da bi nedolžnemu Bernardu kaj povedal o tem, se mu ni zdelo primerno, kajti bal se je, da bi mu ne ranil nežnega srca; poleg tega pa mu tudi ni pripisoval posebnega vpliva na sestro^ — Tudi Fink je bil zadovoljen. Sam je sedel pri mizi, pil svoj punč in mislil bolj na Antonov srd, nego na strah lepe Rozalije. Naslednji dan je bil žalosten za oba. Kadar je Fink sicer prišel zjutraj v pisarno, je prijatelju, ki mu je izza nekoliko mesecev sedel nasproti, vedno prijazno pokimal, in Anton je nato šel k njemu ter ga tiho vprašal, kako je preživel prejšnji večer. Danes je sedel Anton nemo na svojem prostoru in se globoko sklonil nad pisma, ko se mu je vscdel Fink nasproti. Celo dopol-dne se nista nato pogledala v obraz. Zid Tinkeles sc je danes pojavil v pisarni in Fink je imel zopet z njim svoja smešna pogajanja. Vsi gospodje so gledali na Finka in govorili z njim; Anton je dajal drugače prijatelju vesela znamenja, da se strinja z njim, danes je strmci pred se, kot bi bil Tinkeles oddaljen sto milj od njega. Gospod Schroter je dal Antonu neko naročilo, glede katerega je moral vprašati Finka za pojasnilo. Anton se je moral prej močno odkašljati, in ko mu je dal Fink na njegovo vprašanje le kratek odgovor, ga je to zelo užalilo in njegova jeza do zakrkneža je vz-plapolala zopet v svetel plamen. K obedu sta šla vedno skupaj, Fink je namreč redno čakal, dokler ni prišel Anton ponj. Danes Antona ni bilo in Fink je odšel v obednico z gospodom Jordanom, ki ga je začuden vprašal: »Kje pa je Wohl-fart?« nakar mu je dal Fink rezek 1 odgovor: »Kjer hoče!« (Dalje sledi.l drugih obrtniških panog. On pa mora prispevati k razvoju in napredku našega gospodarstva prav tako, kakor trgovec aii rokodelec. V ta namen mu je seveda potrebna izobrazba v njegovi stroki in mora gledati, da koraka s časom naprej in da stremi za izpopolnitvijo, ki so jo že dosegle druge naprednejše dežele. Z dosedanjm primitivnim životarjenjem ne bo šlo več dalje. Zahtevam časa se mora prilagoditi tudi naš gostilničarski obrtnik, če ne,-bo njegovo mesio prevzel sposobnejši tujec. Da nimamo na Bledu par svojih sposobnih hotelirjev bi bil danes popolnoma kolonijatujcev,kakor je pred prevratom že bil. A to ne velja le za naša letovišča in zdravilišča, temveč tudi za naša večja prometnejša mesta. trgovca, rokodelca in gostilničarja je medsebojno tako tesno spojena, da mora biti prospeh in napredek onega tudi skrb in želja dru-zega in se morajo v svojih stremljenjih medsebojno podpirati. Gostilničarske organizacije se že dolgo vrsto let — žal izolirano — pečajo z vprašanjem povzdige usposobljenosti gostilničarskih obrtnikov, posebno pa poskušajo izbojevati primerna vzgojevališča za svoi naraščaj. Veliko ie v tem pogledu že pisal Gostilničarski vestnik in tudi Zveza za pospeševanje tujskega prometa je vedno neumorno podpirala gostilničarje v njihovih tozadevnih stremljenjih. Dasi se mora priznati, da so Se dosegli v mnogih ozirih v interesu gostilničarskega stanu lepi uspehi, vendar stojimo danes pred dejstvom, da nimamo niti več svoječasnih tečajev za serviranje, o gostilničarski šoli pa niti govora ni. Dokler pa se ne doseže tega, ni upati, da se bt> položaj gostilničarskega obria bistveno izboljšal. Neobhodno je torej potrebno, da i gostilničarske organizacije i drugi poklicani faktorji nemudoma ukrenejo vse potrebne korake za udej-stvitev stremljenja po vzgajališčih tudi za gostilničarski naraščaj in da se za dosego koncesije v večjih mestih, letoviščih in zdraviliščih zahteva dokaz usposobljenosti. To ni le v interesu gostilničarjev, temveč tudi toli donosnega lujskega prometa, pa prav tako važnega trgovstva in obrti, konečno pa tudi države same, ki bo imela največje koristi, ako bodejo tuji gostje širili o naših krajih le dober glas. Trgovina. Ureditev naših trgovskih konzulatov. Ministrstvo trgovine je v sporazumu z ministrstvom za zunanja dela začelo z delom za ureditev naših trgovskih konzulatov v inozemstvu, da bi se na ta način pomagalo našemu trgovskemu sve-tu ter naši trgovini in industriji. Vlada bo dovolila subvencijo in bo s posebnim pravilnikom uredila pravice in dolžnosti trgovskih agentov in agencij v inozemstvu. Francoska zunanja trgovina. Tekom prvega semestra 1923 je uvozila Francija blaga za 14,689.4 milijonov frankov, a izvozila za 14,161.4; v sorazmerju z letom 1913 se je uvoz povečal za 10.449 milijonov in izvoz za 10.789 milijonov. Del tega porasta je gotovo posledica razvrednostitve franka, toda pomislili je treba, da se je v tem letu uvozilo 3,892.916 ton in izvozilo 1,351.570 ton več, nego v odgovarjajočem polletju 1920. Tudi pomorski promet je zelo na-rastel. Tekom meseca julija je priplulo v francoska pristanišča 4250 ladij, v letu 1922 je znašal kvantum mesečnih ton 2.4 milijona, to je samo 0.2 milijona ton manj, nego povprečno v letu 1913. Meksiko in praški velesejem. Meksi-kanska vlada bo oficijelno sodelovala na jesenskem velesejmu v Pragi. V to svrho je že poslala večjo količino vzorcev, ki bodo na sejmu izloženi v posebni eksposiciji. Pri meksikanski trgovski agenturi v Pragi se bo ustanovila stalna izložba mehikanskih izdelkov za srednjo in jugozapadno Evropo. Uvoz cigaretnega papirja. Uprava državnega monopola je sklenila, da se sme uvoziti cigaretni papir pod sledečimi pogoji: 1. Papir za cigarete (predelan ali nepredelan), katerega uvozijo i/ inozemstva domače tovarne cigaretnega papirja, smejo carinski ortjani dopustiti samo in edino na podlagi akta monopolne uprave, v katerem aktu bo uprava vedno naznačila kateri osebi in kolika množina se je dovolila za uvoz. 2. Na podlagi akla monopolne uprave, morajo nadzorni organi iz točke 1. s faktičnim vpogledom ugotoviti, da v vagonih došle količine papirja za cigarete odgovarjajo količinam navedenih v aktu odobrenja monopolne uprave in po ugotovitvi le okoinosti morajo vagone s papirjem plombirati in jih plombirane napotili na odrejeno mesto. Na odrejenem mestu se sme papir iztovorili samo in edino na podlagi odobrenja monopolne uprave. 3. Carinarnice ne smejo v nobenem slučaju dopustiti, da st: uvozi v našo kraljevino papir za cigarete, za katerega niso dobili dovoljenja od monopolne uprave, ampak se bo s takim papirjem postopalo kakor z '•tihotapljenim blagom. V takih primerih bo carinarnica vedno izvršila predhodno preiskavo in mora preiskovalni akt poslati upravi državnih monopolov in s posebnim aktom prositi za sporočilo, kateri monopolni upravi se naj proda vtihotapljeno blago. Denarstvo. Ozdravljenje avstrijskih financ. V gospodarskih člankih dunajski listi konštatirajo dejstvo, da so avstrijske finance na potu popolnega ozdravljenja. Avstrijska banka je priobčila tedenski izkaz o bančnem stanju, ki veli, da znaš obtok bankovcev 5557 milijard in da razpolaga banka s kritjem v znesku 3040 milijard zakladne gotovine. Bankovci so torej do polovice kriti. Dovolitev prometa z devizami in valutami. Minister financ je sklenil, da se dovoli promet z devizami in valutami hlijalki »Jugoslovenske banke« na Su-saku ter filijalkam »Jadranske banke v Cavtatu, Herzegnovem, Korčuli, Jelši, Prevalju, Jesenicah, Bledu in Tržiču. izmenjava kron v tretji coni. Vlada je pklenila, da se v tretji coni Dalmacije izmenjajo avstrijske novčanice v sledečem razmerju: do 10.000 kron v raz-merju po 1:4, do 25.000 kron po 1:6, do 100.000 po 1:8, do 200.000 po 1:10, do ;'>00.000 po 1:12, čez 500.000 po 1:16. Za izmenjavo teh novčanic bo potrebno okoli 20 milijonov dinarjev. Nove filijalke za čekovni promet v Srbiji. Ker se v notranjosti Srbije pojavlja velika potreba po osnovanju poštnih filijalk za čekovni promet, je beogradska direkcija sklenila, da v najkrajšem času otvori okoli 25 novih fili-jalk v raznih mestih in večjih trgih. Carina. Olajšave v izvozni carini. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi izvozna carina na sledeče predmete: mekine, krompir, črno in belo čebulo, mule in osle, ovce in koze zaklane, očiščene in odrte ter sveže meso; ovce, ovne in jagnjeta, koze kozle in kozliče, zaklane in odrte s tem, da se naj plača carina, kakor od živih po tar. št. 7/1.; govedo in bivole vštevši tudi teleta očiščena in odrta brez razlike kakor sveže in soljeno meso; Končno na sveže slive. Izvozna carina se zniža na sledeče predmete: na pšenico od 60 na 30 Din; na rž od 60 na 30 Din; na zreli fižol od 200 na 50 Din; na svinje, žive, preko 70 kg, od 450 na 300 Din od 100 kg in od 600 na 300 Din od kosa; na zaklane svinje od 350 na 150 Din; na sveže in soljeno meso od 150 na 80 Din (tu je všteta tudi slanina in salame); na svinjsko mast in svežo slanino od 600 na 300 Din; na gosjo mast od 600 na 300 dinarjev; na mesne izdelke od 150 na 100 Din; na suhe slive od 6 na 3 Din; na pšeno od 40 na 20 Din; na pšenično moko od 60 na 25 Din; na ostale vrste moke od 40 na 20 Din; na perje od perutnine od 200 na 100 Din; na perutnino zaklano od 150 na 100 Din. Ta odredba stopa v veljavo z 22. avgustom t. 1. Promet. Promet na Jadranu. Ravnateljstvo »Jadranske Plovitbe« javlja, da se v četrtek to je 23. vzpostavi s parobro-dom »Kosovo« brzi promet na progi Bakar — Split in Bakar — Gruž. Iz Bakra je odhod vsak četrtek in nedeljo ob 18. uri. Mednarodni avtomobilski promet. Vlada je v načelu odobrila konvencijo o mednarodnem avtomobilskem prometu. Konvencijo je vlada sprejela kot veljavno za vse države, izvzemši za Madžarsko. Glede Avstrije in Italije si je pridržala gotove izjemne določbe, da tako onemogoči tihotapstvo dobre valute in drugih dragocenosti. Razno. 111, Ljubljanski velesejm. Uprava Ljubljanskega velesejma je poslala v Beograd svojega delegata v osebi gospoda ravnatelja Trgovske Akademije doktorja Bohma v svrho osebnega vabila najodličnejših osebnosti h svečanostni otvoritvi letošnje velesejmske prireditve. Dnevni red seje Društva narodov. Za pi edstoječo sejo Društva narodov, ki bo sklicana 3. septembra, je določen nastopni dnevni red: V prvi vrsti se bo razpravljalo o delovanju sveta tekom lanskega leta in o ukrepih glede izvršitve sklepov lanske seje in sicer: o razorožitvi in predlogu kanadskih zastopnikov, da se izpremeni čt. 10. ustave Društva narodov. Ta člen nalaga vsem članom Društva narodov, da branijo nevtralnost in politično neodvisnost te mednarodne institucije v celoti proti vsakemu napadu. Vse komisije, kakor komisije za promet in tranzit, za zaščito žena in dece, za intelektualno sodelovanje, odbor za higijeno itd., bodo poročale o svojem delovanju. Vršile se bodo tudi volitve 6 nestalnih članov sveta in ugotovila doba njihovih mandatov, kakor tudi pogoji za nove volitve. I’ ,nes,alni eiQn> sveta so zastopniki Belgije, Brazilije, Kitajske, Španije, Švedske in Urugvaja. — Nadalje je na dnevnem redu volitev enega člana za stalno sodišče mesto umrlega R. Bar-bussa, prošnja litovske vlade glede poljskbrlitovskega spora in prošnje za sprejem v Društvo narodov, ki ste jih vložili svobodna država Irska in Abe-sinija. Vsak član pa lahko predlaga še druga vprašanja, "ki‘bodo po potrebi sprejeta in objavljena pozneje. Reško vprašanje. »Tribuna« piše iz Trsta: Naš dopisnik doznava iz zanesljivega vira, da je paritetna komisija končno našla osnovo za rešitev reške-ga vprašanja, ki bi bila, kakor se trdi v interesu Italije, Reke in naše države. Po tej osnovi bi Baroš in Delta pripadla nam kot naša definitivna lastnina. Reka bi bila svobodna država, ki bi jo prvo leto upravljala sedanja skupna paritet-n« komisija. Glede našega izvoza preko Baroša so napravljene nekatere omejitve na korist Reke. V dobro obveščenih krogih upajo, da se bo to vprašanje 5e do konca t. m, rešilo, M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V 11rasiniku producira tovarna kemičnih izdelkov letno okrog 120 vagonov prstenih barv; njena produkcija pa znaša okrog 500 vagonov. l'a tovarna je pričela z izdelavo barv že leta 1880. Svoje proizvode prodaja po celem svetu. — Barve izdeluje iz železnih rud in iz ostankov pri praženju pirita za dobivanje žveplene kisline, ki jo izdeluje. Poleg barv izdeluje ta tovarna tudi kristalno sodo, glauberjevo sol, perilni prašek za pranje perila, soliter, superfosfate, žvepleno in solno kislino, črnila za pisanje, za usnje, čistilo zn kovine, plavilo za perilo in olje za mazanje strojev. Ugodna ležišča prstenih barv in sicer limonita, okera in satin-obera sc nahajajo v okolici Srebrenice. — Ravnotako se nahajajo v Novem Brdu naravne, rumene, zelene in ru-deče barve, katerih predelava bi se izplačala, ako bi se izpeljala železnica od Bujanovca do Uroševca. Naravnih in olepšanih prstenih barv izdelujemo več, kakor znaša naša poraba in jih vsled tega tudi Saj obstoji še dosti zadrug ravno v tem pogledu in lahko rečem, da je to glavna zasluga pokojnega dr. Kreka, vendar jih je še veliko premalo. Posameznik ima ali kos vinograda ali kos vrta z oljkovimi drevesi oziroma maslimami, kakor jih Dalmatinec imenuje. Za obdelovanje vinograda, kakor tudi za ribarenje, dalje za prenašanje in ra-finiranje olja rabi denar in tega nima. Kriza glede prodaje vina v Dalmaciji je splošno znana. Med svetovno vojno so izostali prejšnji odjemalci, tako v inozemstvu, kakor tudi v krajih, ki so prej pripadali Avstriji n. pr. Češka, Nižje Avstrijska, a so zdaj za nas inozemstvo. Vsaka teh držav ima luksuzno carino na uvoz vina in zato se tudi v Sloveniji brnt