PRIMORSKI DNEVNIK Mostnina plačana v gotovim /n «A 1* tbb- Dostade I gnippo ti6D3 5U I1T Leto XXni. St. 57 (6641) TRST, četrtek, 9. marca 1967 PRIČETEK RAZGOVOROV MED VLADNIMI STRANKAMI Poskus demokristjanov, da se omeji obseg obvez vlade levega centra? 0 Federconsorzi prihodnji teden razprava v poslanski zbornici - Minister za trgovinsko mornarico Natali o reorganizaciji ladjedelnic, pomorskih prog **IN in pristanišč - Sodelovanje med italijanskim in sovjetskim avtoklubom RIM, 8. — Danes ob 11. url se je v vili Madama pričel raz-»°vor med strankami levega centra o izvajanju vladnega progama in o drugih perečih političnih vprašanjih. Sestanku je Predsedoval Moro, prisotni pa so bili: za KD predsednik vse-ufa'.vnega sveta stranke Scelba, "jjiriik stranke Rumor in pred-pinika poslanskih skupin Gava 51 Zaccagnini; za PSU predsed-jP Nenni, tajnika Tanassi in r6 Martino ter predsednika par-atnentarnih skupin Lami-Star-j*uti in Ferri; za PRI tajnik La "*a'fa in namestnik tajnika Saloni. jJJp sestanku so številni prisotni n°vinarjem kratke podobne iz-rje> (ki so v bistvu optimistične, r? da so glede nekaterih vprašanj viusli layanp v Makedoniji Odnosi med SFRJ in EFTA Načelen sporazum o ukinitvi vizumov med SFRJ in Turčijo (Od našega dopisnika) ®®OGRAD, 8. — Dosedanji potek 'Jkka turškega zunanjega ministra aaglayangila v Beogradu je potr-Jr veliko ziainteresiranost obeh D,rahi, da se po skoraj 12-letni .rdiplomatski stiki med Jugo-*®vijo jn Turčijo aktivizirajo in da v tudi po tej poti poživi sodelo-med obema državama, ki se doslej razvijalo v glavnem na “Udo gospodarskih krogov in u-zainteresiranih za poslovne Razgovori v Beogradu so pokajo veliko zanimanje obeh držav hapredek turizma, trgovinske iz-izjave, industrijske kooperacije s.. sodelovanja na področju znano-tb kulture. Med razgovori je bil sežen načelen sporazum o uki-J'vi vizumov med obema država-2’ To vprašanje bo dokončno re-z dodatnimi razgovori in z ‘rožnim sporazumom. Zastopniki Turčije so med razgori Potrdili zanimanje Turčije za ^0i balkanskega in za napredek r°Pskega sodelovanja. Dosedanji govori so bili zelo koristni in l Odstavljajo novo fazo v medse-s. Jnem sodelovanju. Današnji se-/Sbek zastopnikov turškega senata J*1 skuPščine> ki so v spremstvu sin ega zunanjega ministra, z za-Pniki zvezne skupščine Jugosla-J.e> Predstavljajo tudi uvod za tes-1,”® sodelovanje med obema paritetna. ^‘‘bbanji minister Chaglayangil je des dopoldne obiskal predsednici zveznega izvršnega sveta Petra ‘Obiboiiča in se zadržal z njim v djateljskem razgovoru, katerega 8 se udeležili tudi ostali člani ^remstva turškega zunanjega mi-»,tr* in državni tajnik za zuna--Je Nikezič. Ostali grad, kakor tudi na sestanku sveta EFTA v Ženevi. B. B. Povečano zanimanje italijanskih turistov za Jugoslavijo BEOGRAD, 8. — Pričakuje se, da bo letos rekordno število italijanskih turistov obiskalo Jugoslavijo. Po predvidevanjih zastopnika Turistične zveze Jugoslavije v Rimu Mate Barbiča, bo letos obiskalo razne kraje Jugoslavije okrog 500 tisoč gostov iz Italije. Letos je namreč okrog 350 italijanskih turističnih a-gencij uvrstilo v svoj program o-bisk Jugoslavije. Po do sedaj sklenjenih sporazumih je zanimanje za obisk Jugoslavije trikrat večje kot lani. HJard lir za javna dela za ureditev vodnega režima. član vodstva PSLPSDI poslanec Venerio Cabtani predlaga, da se skliče vsedržavna konferenca stranke že prihodnjo jesen in bo o tem pisal v jutrišnji številki glasila «Avanti!». Cattani je mnenja, da so poleg vladnih vprašanj sedaj še izredno pereča vprašanja stranke In da je treba sklicati konferenco, ki (bo odigrala vlogo kongresa, čeprav pri tem ne bodo prešli okvirov združitvenega sporazuma. Minister za trgovinsko mornarico Natali je govoril danes v komisiji senata ob zaključku razprave o proračunu in pri tem najprej obravnaval zakonski predlog, "ki predvideva ukrepe v korist ladjedelske industrije, katerega je pred kratkim odobrila vlada in o katerem sedaj razpravlja evropska gospodarska skupnost. Minister se je omejil na opis novega zakonskega predloga in ni z ničemer omenil resnih pripomb evropske Skupnosti, o katerih smo že obširno poročali v nalšem listu. Minister se je tako izognil temu vprašanju in nakazal, kako nameravajo uskladiti nujnost nadaljnje pomoči ladjedelskl industriji z obveznimi restriktivnimi načeli evropske skupnosti. Nato Je minister govoril o pomorskih progah ln potrdil, da sedaj proučujejo načrt preureditve državnih subvencioniranih prog primarnega vsedržavnega interesa (znane kot proge PIN), za katere proračun predvideva Izdatek 68 milijard lir. Nameravajo ukiniti redne proge, pri katerih je izguba največja ln pri čemer bodo upoštevali potrebe prometa zlasti na področju Sredozemskega morja. Glede pristanišč je Natali prav tako zahteval temeljito reorganizacijo, pri čemer je obširneje govoril o pristaniških delavskih družbah, češ da je treba odstraniti sedanji »anahronistični sistem», za radi česar so pristaniške usluge v italijanskih pristaniščih tako drage. Natali se je tako zavzel za ukinitev sedanjega sistema, ko obstaja svojevrstna avtonomija v pristaniščih uslužbenih delavcev in za liberalizacijo pristanišč, zaradi česar je bilo že več ostrih vsedržavnih stavk. Iz Sovjetske zveze se je vrnil odv. Fllippo Carpi De Resmini, član vsedržavnega vodstva avtomobilskega kluba in predsednik rimskega kluba. V SZ je bil deset dni gost sovjetskega avtomobilskega kluba. Razpravljal je o možnostih športnih prireditev, za kar so se dogovorili za tekmo o regularnosti in ekonomiji, ki jo bodo skupno priredili 1968. leta po sovjetskem ozemlju na progi 3000 kilometrov. Zlasti je pomemben razgovor o tehničnem sodelovanju glede storitev in pomoči avtomobilistom, zaradi česar bo prispela v Italijo delegacija sovjetskega avtomobilskega kluba, ki 'bo obiskala tovrstno pomožno avtomobilsko industrijo. Glede turističnih pobud je bil razgovor samo okvirnega značaja in «Inturist» (sovjetsko državno podjetje, ki ima monopol glede tujih turistov), je obljubil, da bodo dobavili avtomobilske karte z oznako motelov, črpalk itd. Končno je bilo govora tudi o sodelovanju med italijanskimi in sovjetskimi strokovnimi revijami. NEW YORK, 8. - Predstavnik OZN je sporočil, da bo glavna skupščina OZN začela 21. aprila izredno zasedanje. Dodal je, da bi moral začasen dnevni red vsebovati naslednje tri argumente: 1. Jugozahodna Afrika. 2. Operacije OZN za ohranitev miru in njih financiranje. S. Mednarodna konferenca o vesolju. Izredno zasedanje bo baje trajalo tri tedne. Minister Tončič o Južni Tirolski DUNAJ, 8. — V poslanski zbornici je poslanec Scrinzi vprašal zunanjega ministra Tončiča za pojasnila o njegovih izjavah tiskovnemu uradu ljudske stranke, t.j. da je upanje, da bo mogoče napraviti letos odločilen korak za rešitev juž-notirolskega vprašanja. Tončič je odgovoril, da iz njegovih izjav izhaja odločenost vlade, da se s skrbno proučitvijo spornih določb pariškega sporazuma ustvari tako stanje, ki naj omogoči izvajanje pravic južnih Tirolcev. ((Toda odločilen prispevek, je dodal Tončič, mora priti od druge strani, ker uspeh ni odvisen samo od naše odločitve.)) Na nadaljnja vprašanja Je minister odgovoril, da zadevo še proučujejo, in sicer na eni strani predstavniki Rima in Bočna, na drugi strani pa predstavniki Rima in Dunaja. Pripomnil je, da ne misli podati nobene izjave o še nepojasnjenih vprašanjih. Poslanec Scrinzi je nato omenil poročila tiska, češ da bi hotela Italija izključiti Avstrijo iz pripravljanja «paketa». Minister je odgovoril, da so mu znana ta poročila tiska, ki pa niso v ničemer potrjena, PALERMO, 8. — Udeleženci pohoda, ki ga je organiziral Danilo Dolci v podporo zahtev za bonifikacijo nekaterih področij na zahod ni Siciliji, so danes zapustili Menfi in nadaljevali pot proti Santa Mar gherita Belice, kamor so prispeli popoldne. Zvečer je bilo javno zborovanje, na katerem so razni govorniki pojasnjevali številne probleme zahodne Sicilije. GOLDBERG JE POROČAL JOHNSONU Schlesinger obtožuje vlado da se aoče pogajati o Vietnamu Johnson bi želel tudi vojake iz latinskoameriških držav WASHINGTON, 8. — Ameriški delegat v OZN Goldberg je poročal danes predsedniku Johnsonu o svojem potovanju po jugovzhodni Aziji. Po sestanku z Johnsonom je Goldberg v pogovoru s časnikarji zanikal obtožbe, da ameriška vlada nima namena sedaj začeti mirovnih pogajanj. Trdil je, da so ZDA pripravljene takoj začeti pogajanja brez pogojev. Obtožbe proti ameriški vladi je izrekel bivši svetovalec predsednika Kennedyja in Johnsona Arthur Schlesinger na današnji tiskovni konferenci. Izjavil je med drugim: «Zakaj je uprava zaostrila svoje pogoje in zahteva sedaj od Hanoja to, kar ni zahtevala pred enim letom; morda zaradi tega, ker se sedaj želi izogniti pogajanjem?)) Goldberg je trdil, da ni točno, da se ameriška vlada noče pogajati, ponovil pa je, da ameriška vlada ne vidi nobene možnosti nagle rešitve. Goldtoerg je na koncu izjavil, da je njegovo potovanj^ utrdilo prepričanje, da »surovost vietnamskega spopada ne sme spodbujati na sovraštvo ali onemogočiti morebitne sprave med nasprotnimi stranmi«. Ameriški senator Fulbright je v zunanjepolitičnem odboru senata vprašal Deana Ruska, ali je možnost, da latinskoameriške dTžave pošljejo svoje vojake v Vietnam. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinTniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii PRIPRAVE ZA DRUGI DEL VOLITEV V FRANCIJI Dobro delovanje sporazuma med KP in združeno levico V večini okrožij tekmujeta samo po dva kandidata - Ni zna-ali bo de Gaulle govoril pred nedeljskimi volitvami Fulbright je dejal, da se vztrajno govori, da so o tej možnosti govorili na sestanku zunanjih ministrov v Buenos Airesu. Rusk je odgovoril, da so o tem ((govorili zelo malo» in da «je danes zelo neverjetno)), da bodo latinskoameriški vojaki šli v Vietnam. Nadaljeval je: «ZDA bi bile zadovoljne dobiti pomoč od katere koli države, toda je vprašanje omejitve možnosti in hkrati stališča držav Latinske Amerike.)) Nato je Rusk izjavil, da o zadevi niso govorili na konferenci v Buenos Airesu. V Južnem Vietnamu nadaljujejo ameriška letala «B-52» bombardiranje osvobojenih področij. Ta letala sodelujejo tudi pri operaciji «Junc-tion City», kakih 110 kilometrov se-vemozahodno od Sajgona. Sevemo-vietnamska tiskovna agencija je danes Javila, da so osvobodilne sile sestrelile danes na tem področju 28 ameriških letal. V prvem tednu te operacije, ki so Američani začeli 22. februarja, so osvobodilne sile uničile tri polke in štiri plotome ter uničile 53 oklepnih vozil. V preteklih dneh so osvobodilne sile močno obstreljevale z možnarji ameriške položaje južno od demilitariziranega področja, tako da so morali poslati ojačenja na pomoč. Bojijo se večjega napada osvobodilnih sil na mesto Kuang Tri, Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale z možnarji ameriško oporišče Dong Tam na področju delte Mekong. Obstreljevanje je povzročilo precejšnjo škodo. Nadaljevalo se je tudi bombardiranj e Severnega Vietnama. ...................................... NOVA DOGMA RDEČIH GARDISTOV Dober revolucionar se mora znebiti svojega «jaza» V več krajih se nadaljujejo spopadi državni 4a zadeve Marko «« (p današnjega bivanja v Beogradu ”‘Urški zunanji minister izkoristil H obisk kulturnih znamenitosti y‘avnega mesta. Zvečer je Chagla-VaTeil s SV0Jim spremstvom odpoto-»j. ha enodnevni obisk v Makedo-Ujt°'l kjer si bo ogledal Skopje in [t®Vet ministrov evropske svobodne sovine (EFTA) je na svojem 24. f-^danju nedavno v Stockholmu a®*Pravijai o gospodarskih odnosih j Jugoslavijo in sklenil sklicati ma-», ^ Ženevi sestanek sveta, katere-oi se udeležil tudi zastopnik Ju-» s “vije. Istočasno je svet sklenil slati v Beograd delegacijo, ki bi 0 * jugoslovanskimi zastopniki po-[Obneje pogovarjala o vprašanjih, k°do na dnevnem redu ženev-sestanka. Jugoslovanski gobarski krogi so to vest sprejeli j.,Velikim zanimanjem in kot izraz t ‘f EFTA, da poživi svoje stike JUgosiavijo, ki je zelo zainteresi-a za razširitev gospodarskih sti-z državami članicami tega ev-Pskega gospodarskega združenja. bleg carinskih problemov, ki tre-ovirajo boljše gospodarsko .delovanje in ki bodo deloma re-d v okviru G ATT, je še vrsta » I gih vprašanj, katerih rešitev bi ‘sPevaia k boljši trgovinski izme-j ^1 Jugoslavije z državami EFTA. 8>a vPrašanja bi se po mnenju jugo lah!anskih gospodarskih krogov sta ° rešiIa v okviru posebnih u-Jcj °v kot na primer z ustanovitvijo kalnega odbora za sodelovanje (^Podobno. Proučevanju teh vpra-d bodo posvečeni razgovori za-Pnikov EFTA po prihodu v Beo- PEKING, 8. — Radio kitajske pokrajine Honan je javil, da so Mao-cetungovi revolucionarji skupno z vojsko «porazili nasprotnike, ki so skušali obdržati oblast v pokrajinskih in občinskih partijskih odborih*. Radio je dodal, da so nasprotniki »organizirali napade na vojaške naprave, se polastili vojaških tajnosti in so hoteli vsiliti vojaško nadzorstvo vsej pokrajini*. Kantonski radio pa je v svojem komentarju omenil, da «razredni sovražniki uporabljajo vsakovrstna sredstva, da bi uresničili svoje smotre, in zlasti skušajo sabotirati kmetijstvo v sedanjem kritičnem razdobju pomladanske setve. Glavno žarišče neredov je baje v vojaškem okraju Šao Sing. Na otoku Hajnan v Tonkinškem zalivu pa so preprečili nekaj zarot za sabotiranje kmetijstva. Vojaško poveljstvo pokrajine Hei-lungkiang je pozvalo ljudsko milico (rezervna vojaška sila, ki jo sestavljajo delavci, kmetje in študenti), naj podpira Maocetungove proletarske revolucionarje. Poziv pravi, da je ta pokrajina »prednja postojanka naše obrambe proti napadom modernega revizionizma ter ameriških in japonskih reakcionarjev*. Nato dodaja: «Enote milice, ki niso bile prevarane, morajo čimprej odpreti oči, morajo reagirati in se pridružiti revolucionarjem v borbi proti sovražniku in izvesti do kraja veliko proletarsko kulturno revolucijo.* •Dokument poziva enote milice v tej pokrajini, naj pomagajo enotam redne vojske v borbi proti »peščici)) uglednih oseb, «'kl so šle na pot kapitalizma)). Pekinški radio pa je sporočil, da so na današnji dan ženske, ki podpirajo Maocetunga, v komuni Sung čuan v predmestju Pekinga izvršile s pomočjo kmetov napad na ((razredne sovražnike)) ter osvobodile nekega Maocetungovega voditelja. Radio je dodal, da so se Maocetun-govl nasprotniki organizirali v »borbeno skupino rdeče zastave* ter da so hoteli «znova razdeliti zemljo« in so sprožili »bel teror« proti maocetungovcem, katere so napadali. Moskovski list ((Sovjetska kultura« poroča, da so kitajski rdeči gardisti «zlomlli zapestje nekemu mla demu nadarjenemu kitajskemu pianistu. List dodaja, da je ta pianist dobro znan sovjetskim ljubiteljem glasbe, ker je zasedel drugo mesto na prvem glasbenem tekmovanju, ki je bilo leta 1958 v Moskvi. Isti list dodaja tudi, da so kitajski rdeči gardisti odgovorni za samomor številnih umetnikov. Zaradi preganjanja so napravili npr. samomor komediograf Lao še, igralec šo Sin, skladatelj He Lu Kin, filmska igralka Baj Jan in številni drugi. Pekinški ((Ljudski dnevnik« poroča, da se rdeči gardisti filozofske fakultete in fakultete za socialne vede na kitajski akademiji znanosti ukvarjajo sedaj z ((odkrivanjem doslednega obnašanja« revolucionarja s proučevanjem tekstov Maocetunga ln Lin Piaa. Pri tem pravijo, da če hočeš biti dober revolucionar, se moraš znebiti svojega «jaz» in ga nadomestiti z Maoce-tungom in Lin Piaorn. »Jaz« je nevaren; ego Je prvi sovražnik duha; lahko pripelje do izdajstva revolucije in ljudstva «Mi, pravijo rdeči gardisti, moramo veljati za sestavni del revolucionarne sile in hkrati kot objekt revolucije. To pomeni, da se moramo iznebiti duha „ega”. To pomeni, da je treba prepustiti vodstvo Mao-cetungovi misli, iz katere je treba napraviti vodnika vsake sleherne akcije.« no. PARIZ, 8. — Rok za predložitev kandidatov za drugi del volitev je potekel opolnoči. V 405 volilnih o-krožjih, v katerih se bodo volitve ponovile v nedeljo, kandidira 1081 kandidatov. V številnih okrožjih brsta nastopila samo dva kandidata, v glavnem golist in predstavnik leve opozicije. Sporazum med levo opozicijo za skupne kandidate je dobro deloval in v kakih 20 okrožjih so se komunisti umaknili v korist kandidatu skupne levice, čeprav so bili na drugem mestu takoj za go-lističnim kandidatom, in to iz psiholoških razlogov. Zelo malo primerov je nediscipliniranosti in nespoštovanja sporazuma; vsega skupaj kakih deset. V centru in na desnici pa ni bilo nobenega pravega sporazuma, toda v mnogih primerih se je spontano izoblikovala enotna kandidatura. Centristi se bodo ravnali od primera do primera; ravnajo se po načelu antikomunizma. Volivcem so pustili svobodno izbiro med golistič-nim kandidatom in kandidatom zveze levice. V 223 okrožjih tekmujeta samo dva kandidata, v 73 okrožjih tekmujejo trije kandidati, samo v štirih okrožjih tekmujejo štirje kandidati. Pri prvem delu volitev je bilo izvoljenih samo 81 poslancev za vsa volilna okrožja na francoskem o-zemlju in prekomorskih ozemljih. Pri volitvah novembra 1962 je bilo pri prvih volitvah izvoljenih 108 poslancev. Komunisti kandidirajo v 125 okrožjih proti golističnim kandidatom. Ti se bodo v drugih 144 okrožjih borili proti kandidatom združene levice. V desetih primerih bodo komunisti nastopili proti kandidatom združene levice zaradi nediscipline. V 32 primerih bodo nastopili komunisti, go-listi in demokratični center. O volitvah so razpravljali tudi na današnji seji vlade pod predsedstvom de Gaulla. Po seji so časnikarji vprašali ministra za informacije Bourgesa, ali namerava de Gaulle govoriti pred nedeljskimi volitvami. Bourges je odgovoril, da o tem sploh niso razpravljali. Mende obsoja «študijo» o Nemčiji BONN, 8. — Predsednik liberalne stranke Mende je sporočil, da bodo na kongresu stranke, ki bo od 2. do 5. aprila v Hannovru, pojasnili zunanjo politiko liberalcev na podlagi odkrite diskusije. Mende je izjavil, da je «študija» načelnika tiskovnega urada liberalne stranke, ki med drugim predlaga priznanje Vzhodne Nemčije ter meje na Odri in Nisi, škodovala stranki in dala vtis, da imajo v stranki nekatere struje večjo težo, kakor jo dejansko imajo. Po pregledu dejavnosti liberalne stranke v prvih sto dneh opozicije je Mende poudaril, da navezava diplomatskih odnosov z vzhodnoev ropskimi državami ne sme pomeniti ustanovitev fronte proti Sovjetski zvezi. Glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče je izjavil, da, če bi se Francija temu še enkrat uprla, bi to moglo pripeljati angleške voditelje do nove usmeritve v zunanji politiki in tudi v odnosih do Bonna. Izrazil je upanje, da se bo Zahodna Nemčija pridružila pogod- bi proti širjenju jedrskega orožja, in je obsodil histerizem, ki ga je ta pogodba povzročila v Nemčiji. Na koncu je izjavil, da se bo obrnil na ustavno sodišče v Karlsruhe, če bo zvezna vlada vnesla nove omejitvene določbe v volilni zakon. Socialdemokratski voditelj Helmut Schmidt pa je izjavil, da ni gotov, če bo moč še v sedanji zakonodajni dobi izvesti reformo volilnega zakona. Schmidt je tudi poudaril važnost sporazuma med parlamentarnimi skupinami vseh strank, da predlagajo, naj vlada predloži vsako leto Bundestagu ((poslanico o stanju v državi«, kakršno predloži vsako leto ameriški predsednik. Bankovci po 100.000 in 50.000 lir RIM, 8. — Finančna komisija v senatu je danes odobrila vladni načrt zakona, ki pooblašča zakladno ministrstvo, da izda bankovce po sto tisoč lir in bankovce po 50 tisoč lir. Predlog so odobrile vse skupine z izjemo psiupovcev. Komunistični senator Bertoldi je pripomnil, da bi novi bankovci po sto tisoč lir omogočali izvažanje kapitala v tujino. Poročevalec Marti-nelli pa je odgovoril, da je izvoz kapitala v tujino po njegovem mnenju v bistvu neodvisen od tega, za kakšne bankovce gre, in da ga je treba pobijati z drugimi sredstvi. O zimskem odloku bo sedaj razpravljala še poslanska zbornica. Senator Kennedy o jedrski pogodbi NEW YORK, 8. — Senator Ro-bert Kennedy je nocoj sodeloval skupno z Johnsonovim znanstvenim svetovalcem dr. Hornigom in z znanim jedrskim fizikom Lappom na televizijski oddaji, posvečeni vprašanju neširjenja jedrskega orožja. Kennedy je med drugim izjavil, da bi morali ameriški najvišji funkcionarji iti v Evropo, da pomirijo bojazen med tamkašnjimi voditelji glede pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, o kateri sedaj razpravljajo na ženevski konferenci. Kennedy je izjavil, da bi po njegovem mnenju večina držav podpisala pogodbo, če bi se ZDA in SZ sporazumele. Pripomnil je: «Mislim, da menijo, da je glede tega nekaj hinavstva, ker ZDA in SZ imajo jedrsko orožje in nočejo, da bi ga imeli drugi.* Zato bi morali najvišji izvršni funkcionarji obiskati te države, da skušajo odpraviti njih bojazen. Nato je Kennedy izjavil, da je o-pazil v Evropi različno tolmačenje nekaterih določb in da je glede tega precej zmede. Dodal je, da imata Bonn in Rim posebno močne pridržke do pogodbe in sta mnenja, da če jima ne bo dovoljeno posvetiti se jedrski znanosti, bosta za Francijo in za Veliko Britanijo ter za drugimi državami. Poleg tega i-majo močne pridržke tudi Švedska, Izrael, ZAR, Indija, Pakistan in Japonska. tudi izpolnjevala svojo vlogo pri graditvi politične enotnosti Evrope. Wilson je nato izjavil, da bo poročal svoji vladi, ki bo nato morala sprejeti odločitev. Ni pa povedal, kdaj bodo to odločitev sprejeli. Mnenja so, da so še veliki problemi, toda se bodo lahko rešili Za spolno vzgojo v srednjih šolah RIM, 8. — Demokristjanskl senator Lodovici je predložil danes komisiji za zdravstvo v senatu, ki razpravlja o proračunu ministrstva za zdravstvo, resolucijo, s katero poziva ministra za zdravstvo in za šolstvo, naj sprejmeta, potrebne zakonodajne ukrepe, da še v srednjih šolah začne sistematičen pouk o spolnih vprašanjih v okviru širšega programa o zdravstveni vzgoji. V resoluciji, ki so jo podpisali tudi številni drugi poslanci različnih strank, se poudarja, da bo treba seveda ta pouk prilagoditi ravni študija ter starosti in zrelosti šolarjev. Wilson in Brown sta se vrnila v London IONDON, 8. — Predsednik britanske vlade Wilson in zunanji minister Brown sta se nocoj vrnila e letalom iz Luksemburga. V Luksemburgu sta zaključila vrsto obiskov v prestolnicah držav evropske gospodarske skupnosti. Na tiskovni konferenci pred odhodom iz Luksemburga je Wilson izjavil, da so bili pogovori odkriti in prijateljski. Dodal je, da je zbral dovolj informacij in podatkov, da bo v nekaj tednih lahko imel globalen obračun svojih poizvedovanj v šestih državah. Britanska vlada namerava naglo napredovati nasproti rešitvi in je pokazala svojo iskrenost. Wilson je dodal, da evropska gospodarska skupnost predstavlja več kakor gospodarsko zamisel. Ima tudi politično poslanstvo, pri katerem je Veiika Britanija zelo zainteresirana. Ko bo Velika Britanija članica skupnega tržišča, bo Aretirani teroristi v Južni Tirolski? BOČEN, 8. — Vladni generalni komisariat uradno sporoča, da so prijeli osem oseb v zvezi z atentati. Dve osebi so pridržali po nalogu sodnih oblasti v zaporu. Gre za 25-letno Lino Steger, sestro znanega terorista Sigfrieda Stegerja in za 35-letnega avtomobilskega prevoznika Adolfa Bachmanna. Tri osebe še zaslišujejo, ostale pa so že izpustili. Izpuščeni so povedali zanimive podrobnosti o zasliševanju, ko jim je policija predvajala magnetofonski trak z obtožbami, ki naj bi jih izrekel znani terorist Peter Kienes-berger, ki sedaj živi v Insbrucku in sodeluje v organizaciji BAS. Oblasti niso hotele te podrobnosti niti potrditi niti zanikati. PARIZ, 8. — Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi general Lemnitzer je na poslovilni večerji izjavil, da vse kaže, da bodo ameriške sile NATO zapustile Francijo do določenega roka, t. j. do 1. aprila. General je dodal, da bodo nekatere glavne štabe premestili še pred premestitvijo SHAPE. itiiiiimiiuiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiitiiuitiiiiiimmiiimiiiimmiiiiiiiiiHt Medtem ko v Džakarti zaseda ljudski posvetovalni kongres in razpravlja o njegovi prihodnosti, se je. predsednik Sukamo odpeljal s helikopterjem v svojo rezidenco v Bogoru Pričel se je tako dolgo napovedani sestanek «na višji ravni* predstavnikov vladnih strank, ki naj pri. nese razčiščenje v odnosih med strankami in predvsem glede izvajanj vladnih obveznosti. Po včerajšnjem sestanku so spregovorili skoro vsi prisotni, ki pa so se omejili na kratke in lakonične ter že nekako uradno optimistične izjave o soglasju in da bodo končali razgovore ta teden. Po drugih vesteh pa gre za poskus demokristjanov, da se čim bolj omeji obseg izvajanja vladnih obveznosti, ki naj bi se nanašale samo na petletni načrt, zakon o ministrstvu za proračun in načrtovanje, delno reformo šolstva in delno reformo bolnišnic, morda pa še na urbanizem, če bi bilo dovolj časa. V tem okviru demokristjani sprejemajo razpravo o deželah, za katere pa ugotavljajo, da je skoro matematično-časovno že premalo časa, da se sprejme ustrezni ustavni zakon. Minister za trgovinsko mornarico je imel v komisiji, ko so govorili o proračunu, krajši govor, v katerem je v bistvu potrdilo vesti o na. meravani ukinitvi državnih pomorskih prog PIN. Zanimivo pa je, da z ničemer ni omenil zahtev evropske gospodarske skupnosti glede omejitve pomoči ladjedelski industriji. V zvezi z južnotirolskim vprašanjem je avstrijski zunanji minister Tončič včeraj izjavil med drugim, da vprašanje še vedno proučujejo na eni strani predstavniki Rima in Bočna, na drugi pa Rima in Dunaja. Poudaril pa je, da ne bo dal nobene izjave o «še nepojasnjenih vprašanjih*. Po poteku roka za predložitev kandidatov je sedaj znano, da kan didira v 405 volilnih okrožjih v Franciji za nedeljske ponovne volitve 1081 kandidatov. Komunisti kandidirajo v 125 okrožjih proti golističnim kandidatom, ti pa v drugih 144 okrožjih proti kandidatom združene levice. V zvezi z Vietnamom je Arthur Schlesinger bivši svetovalec pred- BUDIMPEŠTA, 8. — Prvi tajnik KP Poljske Gomulka in predsednik vlade Cyrankiewicz sta prišla davi na neuraden obisk v Budimpešto. Poljski tisk piše, da obisk ni uraden in da sta poljska državnika od. šla v Budimpešto na vabilo centralnega komiteja madžarske komunistične stranke in madžarske vlade. sednika Kennedyja in Johnsona včeraj izjavil, da vlada ZDA zahteva sedaj od Hanoja to, kar ni zahtevala pred enim letom in se vprašal, ali se morda sedaj želi vlada izogniti pogajanjem. Goldberg je ta. koj izjavil, da ni točno, da se ameriška vlada noče pogajati, ampak da «ne vidi nobene možnosti nagle rešitve. Medtem pa se bombardiranje Severnega Vietnama nadaljuje. Nadaljuje se od 22. februarja tudi ameriška operacija severno od Sajgona. Samo včeraj so partizani sestrelili na teni področju 28 ameriških letal. V prvem tednu operacije pa so partizani uničili tri polke in štiri plotone ter 53 oklepnih vozil. V preteklih dneh so obstreljevali in napadali več ameriških postojank. Pripravljajo pa napad na mesto Kaung Tri. V Indiji je včeraj v državi Raža-stan Jajipuru prišlo do spopadov med demonstranti in policijo, ki je streljala in ubila šest oseb, tako da so razglasili obsedno stanje. Na Kitajskem se še vedno vrstijo spopadi, o čemer poroča pekinški radio, ki je med drugim včeraj trdil, da so ženske na svoj včerajšnji praznik izvršile s pomočjo kmetov napad na »razredne sovražnike* ter osvobodile nekega Maocetungovega voditelja. Moskovski tisk pa poroga, da se dogajajo tudi take stvari, kot n. pr., da so rdeči gardisti zlomili zapestje nekemu mlademu nadarjenemu kitajskemu pianistu in da so odgovorni za samomore številnih umetnikov. V Ženevi se bo začela 28. maja druga konferenca »Pacem in terris* (prva je bila predlanskim v New Yorku), na katero so povabili predstavnike 70 držav — vezanih in nevezanih. Avstrijski zunanji minister bo poročal o «primeru dveh Nem-čij», o Vietnamu pa kanadski pred. stavnik. Namen konference je, osredotočiti pozornost na praktične probleme sožitja in ustvariti ozračje vzajemnega razumevanja za vprašanja Vietnama in obeh Nemčii. Povabili so tudi zastopnike Kitajske, Hanoja in osvobodilne fronte. Dokumentarni film o vlogi IRI v Italiji Film je zanimiv, saj ne gre za propagandističen temveč za moderen prikaz vloge IRI RIM, 8. — Urad za obveščanje javnosti IRI je izdelal dokumentarni film z naslovom: *Una formula per il progresso» in v tem naslovu je nedvomno del resnice. Prav gotovo za Italijo, ki jo film predstavlja, in ki je usmerjena k vedno bolj oddaljenim ciljem tehnološkega razvoja, ki pa je v splošnem življenju samo upanje in ne že dosežena raven. Vendar pa je tudi v tem okviru stvarnost, ki jo odraža IRI. To so prve ugotovitve, ko se gleda lep dokumentaren film, napravljen v stilu cop», nekonformi-stičen. Taranto, avtostrade, jeklarski čudež, šole in centri IFAP, nadzvočna letala prihodnosti in znanstvena raziskovanja so prav gotovo dejstva, ki jih film dokumentira v stalnem spreminjanju podob. Pri tem se niso izognili dramatičnim kontrastom med arhaičnim jugom in pobudami za e-mancipacijo v okviru naporov IRI. Vendar pa se v globini občuti pomanjkanje skupnega imenovalca, ki ne omejuje samo IRI, temveč celotni program gospodarskega razvoja, ko volja za programiranje zadene v meje še neizoblikovane stvarnosti in se ne more pretvoriti v točen politični cilj, Prav v okviru petlenega načrta pa lahko IRI odločilno prispeva. Na vsak način pa je treba priznati, da v dokumentarnem filmu ne manjka kritični napor, skratka ne gre za grobo propagando, temveč za poskus razumeti vprašanja v luči bodočih potreb, v splošnih okoliščinah, pri čemer se še zlasti poudarja povezava med tehnološkim in znanstvenim napredkom v Italiji in po svetu. Ko je na primer govora o ladjedelništvu, se sramežljivo ne skriva kriza, ki jo preživljajo naše ladjedelnice, temveč se prikažejo cvelikani», ki drse z japonskih splavišč. Po našem pa ne bi bilo slabo, če bi prikazali tudi težave pri preureditvi naših ladjedelnic in se izognili napovedovanju uspeha načrta CIPE, ki se se srečuje z zaprekami lokalnega in evropskega značaja. Nam je tudi žal, da nikoli nismo videli «prestolnice italijanskega ladjeder stva». Dokumentarni film zelo učinki vito prikazuje sistem IRI, njedf ve težave pri združevanju javnih potreb s tradicionalnim tržnim gospodarstvom in pri tveganju na notranjem in zunanjem tržišču. v filmu je rečeno, da gre za stalno in neusmiljeno nadzorstvo, ki eliminira podjetja, katerih proizvodni stroški so previsoki. Kolikor ne bi spoštovali zakonov sistema, ne bi mogli vrniti denarja, ki so 0a prejeli od zasebnika. Tu pa že prihaja do izraza polemika med zagovorniki državne in zasebne pobude, pri čemer 0re za zapleteno problematiko, ki Prt sega okvir dokumentarnega filma, IRI, ki pa jo film postavlja Prea izobraženega gledalca. Skupna ocena je lahko samo pozitivna: taka dela pospešujejo razpravo in niso izraz nekega Propagandističnega stila rrežima*- Jutri vodo dokumentarni predvajali ministru Boju in vse"1 vodilnim uslužbencem IRI. Kas««; je pa ga bo predsednik ' obrazložil predsedniku republike Saragatu ter bo ob tej priložnosti poudaril pozitivno vlogo, ki P IRI igra v italijanskem gospodarstvu. Vse to pa je vredno nap?. rov, da se izognemo retoriki »j* da se predstavi delo, ki vodi K razpravi in premišljanju. M. D- ......... ŽUPAN IN PREDSTAVNIKI TEHNIČNEGA URADA NA POGORIŠČI! Gasilci so včeraj še ves dan Mi ognjena žarišča v Rižarni Tudi včeraj so bili tržaški gasilci na delu v Rižarni, da bi pogasili vsa žarišča ter preprečili izbruh novega požara. Razen tega so gasilci včeraj z močnimi sunki vode močili notranje pregreje in napol ogorele tramove. Okrog 17. ure pa so prišli delavci podjetja, ki je specializirano za rušenje stavb, in so začeli rušiti glavne zidove tistega dela Rižarne, ki ga je predvčerajšnjim uničil velik požar. Delo se bo še nadaljevalo, saj je treba porušiti in odstraniti mnogo kubičnih metrov zidov in tramov. Ker je bila velika nevarnost, da se zidovi zrušijo in padejo na Ul. Rio Primario, po kateri je precejšen promet, zlasti s težkimi tovornjaki in cisternami, ki so namenjeni v čistilnice ESSO in pristanišče, so že predsinočnjim zaprli ulico in preusmerili promet po drugih ulicah, kar pa je povzročalo šoferjem precejšnjo težavo in izgubo časa. Zaradi tega sl prizadevajo, da bi čim-prej odstranili nevarnost in ponov- okr <* no odprli promet po ulici Rižarne. Požar, ki je nastal v torek - j[V, 17. ure, je zajel približno 2-o00t^s-m površine in tako hudo Pj del stavbo, da ni več d ^ rešitve, kot da jo porušijo. cer za staro in neuporabno sta ki bi Jo itak morali porušiti. ,g dar je požar povzročil PTeC^etd škodo, ker so popolnoma uh* streha, podi in tramovi, škod jo je povzročil požar, je torej ^ ko oceniti, lahko pa računam > znaša neka) milijonov lir. « Kakor smo že včeraj P°r,. ^ je gasilcem iz Trsta in Milj-bili požrtvovalno na delu vso uspelo omejiti požar in re®tl trpel dovinski del Rižarne, ki ni “,gel škode. Tržaški župan si Je ogledat Rižarno že predsinooni včeraj pa so prišli odbornik gp na dela Mocchi in strokovnjak* g0 činskega tehničnega urada, **! se zanimali zlasti za zgodo del Rižarne. Zanimanje furlanskih industrija za vsestransko sodelovanje s SFRJ Gospodarski krogi v videmski pokrajini sledijo čedalje bolj pazljivo gospodarskemu dogajanju v sosednji Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji. V zadnjem času so se njihova prizadevanja, da bi se globlje vključili v izmenjavo blaga in v industrijsko-tehnično sodelovanje s slovenskimi industrijami, za katerega je dal povod italijansko-jugoslovanski sporazum iz oktobra 1964, množijo in hkrati razširjajo na nova še neizkoriščena področja. Videmske tovarne in posamezni gospodarski operaterji pridno sodelujejo na različnih mednarodnih sejemskih prireditvah v Sloveniji in tudi globlje v Jugoslaviji, pri čemer gre posebno priznanje zlasti videmski trgovinski zbornici, ki se je v tem pogledu vedno izkar zala za najbolj agilno med tovrstnimi ustanovami v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V okvir pravkar omenjenih prizadevanj spadajo tudi priprave videmskih gospodarskih krogov za skupen nastop na spomladanskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu, na programu od 15. do 23. aprila letos. Videmska trgovinska zbornica bo v bivšem italijanskem paviljonu (št. 21) organizirala kolektivno razstavo furlanskih tvrdk, v okviru katere bodo nastopile naslednje firme: TBC (Cordenons) ki proizvaja grelne odeje in podobne izdelke, dalje firma SIC — Societa In-dustria Cortello (Pavia-Videm), ki bo razstavila klimatizacijske naprave, tvrdka Tellini (Videm) z izborom tkanin, tvrdka Beme (S. Daniele) z zbirko steznikov in podobnih izdelkov za damsko garderobo, videmsko založniško podjetje Del Blanco, ki bo prikazalo nekatere izmed svojih najnovejših realizacij na knjižnem področju in izbor izdelkov učil ter pisarniških potrebščin; tovarna ENCIA (Videm) bo razstavila vrsto krmnih preparatov, tovarna ESANI (Videm) pa bo prikazala izbor okrasnih izdelkov za stanovanje; podjetje Termomeccanica iz Porvie bo razstavila grelce in parne kotle; tvrdke SOCOM, SANDIX in MESSINA bodo nastopile na razstavi z izborom zastorov «benečanskega» tipa in naprav za kopalnice; florentinska družba Calzitalia pa bo po nekem svojem zastopniku razstavila vrsto izdelkov za moško in žensko garderobo. Kolektivna razstava videmskih operaterjev bo zavzela 231 kv. metrov razstavne površine, poleg tega pa so se za to sejemsko prireditev prijavili tudi številni proizvajalci in trgovci s kmetijskimi stroji, ki bodo nastopili na prostem pred paviljonom. Kmetijske stroje bodo razstavili tvrdka Gaspardo iz kraja Morsano al Tagliamento, tvrdka Zlili iz Cordenonsa, firma Pradella iz Cacila, firma Stival iz Pordenona, Idromec-canica iz Aiella, Moro Lorenzo iz Porcie, tvrdka Trevisanut iz Zoppole, ter Agromatica Forgia-rini iz Vidma. Na prostem bo poleg omenjenih tvrdk prisotna tudi tovarna FAIMA iz Spi-limberga, ki pa bo prikazala izbor naprav za izdelovanje cementnih blokov. Vse navedene tovarne in tvrdke, ki bodo razstavile stroje v Zagrebu, bodo po zaključenem sejmu odpeljali svoje eksponate v Novi Sad, kjer je od 13. do 20 maja na programu mednarodni kmetijski sejem. Videmčani bodo na tem velesejmu zavzeli 165 kv. metrov razstavne površine. V okviru obojestranskega prizadevanja za pospešitev gospodarskih stikov z industrijskimi krogi iz sosednih republik, spada tudi nedavni obisk glavnega direktorja podjetja Loške tovarne hladilnikov iz škofje Loke Inž. Jožeta Jeverja, ki sc je v spremstvu dveh drugih voditeljev tovarne in predstavnika ljubljanske zbornice za gospodarstvo Cotarjem prejšnji teden sestal v Vidmu s predstavniki tovarn Astante lani, Pascolinl in Zoratto, in sicer z namenom, da bi navezali potrebne stike za začetek sodelovanja na industrij skoteh-ničnem področju. Loške tovarne hladilnikov bi namreč rade sklenile z videmskimi partnerji sporazum, iz katerega na) bi ••IIIIMUlimilllllllllllllMIIIIlliniMIMHNIlflMimilMII Aretirani roparji ki so napadli banko pri Vicenzi VICENZA, 8. - Pred devetimi dnevi so roparji napadli in okradli podružnico Banca Cattoliea del Venelo v Lonigu pri Vicenzi. Sedaj pa so karabinjerji roparje izsledili in jih prijeli. Po večdnevni preiskavi je karabinjerjem uspelo aretirati 27-letnega Maria Cerbata iz Loniga, 27-letnega Adelina Pecorara in 33 letnega Silvia Pozzana oba iz Se-rega pri Vicenzi. Trije roparji so 28. februarja vdr li skozi stranski vhod v bančni za vod in s samokresom v rokah za-strašili tri prisotne uradnike ter nato odnesli iz banke 7.5 milijona lir. Skupno z aretacijo so karabinjerji doslej našli tudi 6.200.000 lir ukra denega denarja. se razvila skupna proizvodnja hladilnikov, namenjenih za obe tržišči, italijansko in jugoslovansko, ter na tretja, kjer bi oba partnerja nastopala na podlagi enakovredne soudeležbe. Po tem sporazumu naj bi v Sloveniji proizvajali predvsem kompresorje za hladilnike, v Vidmu bi jih pa montirali v pripravljena ogrodja. Na tem prvem sestanku so si predstavniki prizadetih podjetij izmenjali tehnično dokumentacijo in postavili okvir za dolgoročni sporazum, do katerega pa bo prišlo le v primeru, ko bi račun pokazal, da ne bi carinjenje izdelkov preveč otežilo celotnega poslovanja. Se ta teden pričakujejo v Vidmu predsednika ljubljanskega Gospodarskega razstavišča Karla Kušarja, predstavnika ljubljanske zbornice za gospodarstvo Burgerja ter načelnika povezovalnega urada za industrijsko - tehnično sodelovanje Rada Cotarja, ki bodo na trgovinski zbornici nar čeli vprašanje morebitnega sodelovanja videmskih podjetij na letošnjem sejmu Alpe Adria, na programu od 13. do 21. maja. Prav tako že tečejo pogajanja med prizadetimi krogi za nastop furlanskih tovarnarjev na sejmu mode v Beogradu, za katerega vlada med videmskimi poslovnimi krogi čedalje več zanimanja. Na koncu pa naj omenimo še koristno pobudo ljubljanskih in videmskih krogov, namreč organizacijo osemdnevnega tečaja (stage) o načinu poslovanja italijanskih gospodarskih organizacij in zbornic, ki bo najprej v Vidmu in ki se ga bo udeležil po vsej verjetnosti ljubljanski strokovnjak dr. Peter Pavlič, pozneje pa pojde en predstavnik videmske zbornice v Ljubljano, kjer bo prav tako ostal na «praksi» osem dni (v tej zvezi se navaja zlasti ime predstavnika zunanjetrgovinskega oddelka videmske trgovinske zbornice dr. P. Covra). E. F. v- v LJUBELJ: NOVO TURISTIČNO SREDISCE aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiititiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiJiiMiiiiiiiiiii PREISKAVA 0 UMORU BRATOV MENEGAZZO GRE H KONCU Fronto Tor reg ioni je izpovedal da je Cimino ubil brata Menegazzo Izjavil je, da se je udeležil ropa, ne da bi vedel, da ima Cimino samokres - Pri ropu je sodeloval tudi neki «Mario Francois» Leonardo Cimino pa je še vedno v bolnišnici v hudem stanju zaradi 6trela, ki ga je zadel ob aretaciji. Njegovo stanje se doslej še ni izboljšalo in so mu tudi danes popoldne napravili še eno transfuzijo krvi. 11 mrtvih pri letalski nesreči KARAČI, 8. — štirimotorno letalo «DC 4» je strmoglavilo na kolono kamionov v bližini neke železniške postaje 13 km od Karačija. Pri nesreči je bilo 11 oseb mrtvih, med katerimi so štirje člani posadke. Letalo, ki je last francoske družbe «Air Transport*, je pravkar vzletelo z letališča v Karačiju in je bilo namenjeno v Tokio. Pakistanske oblasti so uvedle preiskavo, da bi u-gotovile vzroke nesreče. Franco Torregiani (desno), ki je včeraj vse izpovedal, in Mario ria, ki so ju aretirali skupno s Ciminom v Rimu RIM, 8. — Mario Torregiani, ki so ga aretirali skupno z Leonardom Ciminom, domnevnim ubijalcem bratov Menegazzo, je včeraj izpovedal, da se je udeležil ropa v Ul. Gatteschi skupno z Leonardom Ciminom. Izpoved je Torregiani napravil pred preiskovalnim sodnikom del Bassom in namestnikom republiškega prokuratorja Santolo-cijem. Torregiani je izjavil, da je Leonardo Cimino streljal na brata Ga-briella in Silvana Menegazzo, Franco Torregiani pa ni znal povedati točnega imena tretjega udeleženca ropa v Ul. Gatteschi. Izjavil je samo, da ga pozna pod vzdevkom «Mario Francois«, ki hrani tudi dragulje, ki so jih ukradli bratoma Menegazzo. Fred izpovedjo o udeležbi pri ropu se je Franco Torregiani srečal z bratom Giorgiom, ki mu je svetoval, naj izpove resnico o ropu v Ulici Gatteschi. Giorgio Torregiani je pozval brata, naj pove preisko valnim organom ime tretjega udeleženca ropa in kraj, kjer imajo skrite ukradene dragulje. Takoj po odhodu brata Glorgia sta preiskovalni sodnik in namestnik republiškega prokuratorja začela zasliševati Franca Torregianija, ki jim Je povedal, kako so organizirali rop Takoj nato so preiskovalni organi začeli iskati še «tretjo osebo,). Franco Torregiani je povedal, da se je udeležil ropa, ne da bi sploh pričakoval, da bo prišlo do tako tragičnega dogodka. Dejal je, da mu ni bilo znano, da ima Cimi-no s seboj samokres in da je bil pripravljen streljati na brata Menegazzo in ju ubiti. Kot smo se do govorili, je dejal Torregiani, bi mo-raii žrtvi iztrgal iz roke torbo in zbežati. «Ko pa sem videl, da je Cimino vzel v roke samokres, sem skušal preprečiti, da bi streljal. Pri tem sem tudi izgubil naočnike — je dejal Torregiani — ki jih Je policija pozneje našla.« Razumljivo je, da je Torregiani v zelo kritičnem položaju, saj sta bila pri ropu brata Menegazzo ubita. če pa mu bo uspelo dokazati, da se je udeležil kriminalnega dejanja misleč, da gre le za lztrganje kakemu bančnemu uradniku torbo z denarjem, mu bodo sodniki lah Na ljubeljskem turističnem področju, ki ga tako skrbno izkorišča ljubljanski KOMPAS, so v prejšnjem decembru odprli nov hotel z imenom «Panorama». Tako so vsaj začasno rešili vprašanje prenočitev ob tako važnem mednarodnem mejnem prehodu. Do sedaj je namreč delovala ob vhodu v predor, ki vodi na avstrijsko stran, ie re: stavracija, ki je pa brez prenočišč. Kdor je v teh krajih hotel prebiti noč je moral v spodnji ležeči Podljubelj ali še naprej v Tržič, in če je prišlo do snežnih zametov, mu ni preostalo drugega kot prestati noč za mizo v restavraciji. Hotel »Panorama« ni nova zgradba temveč preurejen nekdanji dom Staneta žagarja. Pred vojno je bil to dvorec last dunajskega barona Friderika Borna, ki Je tukaj preživljal poletne počitnice v družbi svoje lepe madžarske žene. Za časa vojne so Nemci barona, ki je bil židovskega rodu, odpeljali v Nemčijo v taborišče, od koder se ni več vrnil. Po osvoboditvi so dvorec podržavili in ga spremenili v poletno otroško okrevališče. Podjetje KOMPAS je poleg doma odkupilo od občinske skupščine Tržič še tri ostale pomožne zgradbe. Ob hotelu stoji tudi lepa cerkvica sv. Ane; po njej se imenuje dolina, ki se razteza tja do Tržiča. Morda ne bi bilo napačno popraviti tudi zgradbo, ki res krasi okolico in vabi turiste. Zgodovina 'Cerkve Je nakftm meglena'. ' Pravijo, da je nekoč na njenem megtu stela kapelica, ki so jo tferjetncTposta-vlli redovniki iz stlškega samostana, katerim je Ulrik IH. leta 1261 podaril svet pod Ljubeljem. Na nje- nem mestu Je sčasoma, okoli leta 1700, zrasla sedanja cerkvica. Za sedaj je «Panorama» le začas no preurejen. Kmalu bodo v njem pričeli s temeljitimi obnovitvenimi in ureditvenimi deli, med katerimi je najvažnejša centralna kurjava. Seveda ima začasno vsaka soba dobro zakurjeno peč. Hotel nudi gostom res udobno in prijetno biva lišče. Gostom je poleg dve, tri in štiriposteljnih sob na razpolago tudi nekaj skupnih ležišč, sodobna hotelska kuhinja pa poskrbi za vse dnevne obroke. Skupaj je v »Panorami« 40 ležišč, cene penziona pa se sukajo med 3.200 in 3.800 S dinarjev. Hotel vodi tov. Franc Mulej, ki ima ob začetnem obratovanju res polno dela. S hotela je krasen razgled v dolino, v kateri se vije modema avtomobilska cesta, po kateri udobno dospeš v pol ure v Ljubljano. Vse naokoli se dvigajo v nebo beli vrhovi Košute in Begunjščice. Ob hotelu obratuje žičnica, ki te v nekaj minutah popelje na Zelenico, 'kjer stoji nov planinski dom, okoli katerega je nekaj lepih smučišč. Za spretnega smučarja pa ni večjega veselja, kot smuk po strmi progi pod žičnico. Tukaj Je najboljši čas za smučanje mesec marec, zato se bo, ob pomanjkanju snega v črnem vrhu, marsikateri Tržačan podal na Ljubelj, v kraljestvo gorskih vrhov, kozorogov in snega. Naj na tem mestu še omenim, da bo podjetje KOMPAS kmalu začelo graditi na Ljubelju še en hotel in s tem še bolj uveljavilo turizem na tem področju. D. SEDMAK ko upoštevali olajševalne okolnosti in se bo rešil dosmrtne ječe zaradi umora dveh bratov. Z izpovedjo Franca Torregianija se je zaključil prvi del preiskave sodne oblasti v zvezi z ropom in dvojnim umorom v Ul. Gatteschi v Rimu. Sedaj je naloga policije in karabinjerjev, da najdejo še tretjega udeleženca tega zločinskega pod-viga in da odkrijejo skrivališče u-kradenih druguljev. Za sedaj preiskovalni organi poznajo le vzdevek »tretje osebe«. Jutri dopoldne pa bo preiskovalni sodnik izdal zaporni nalog za Franca Torregianija in Leonarda Cimina zaradi sodelova-naj pri dvojnem umoru in ropu. Na zasliševanju je Torregiani zanikal, da je pri ropu sodeloval tudi Mario Loria, ki so ga aretirali skupno s Torregianijem in Ciminom, ker sta se roparja skrivala v njegovem stanovanju. Tudi alibi, ki ga je Loria dokazal, za sedaj priča, da se on ni udeležil ropa 17. Januarja letos. Danes zjutraj Je Giorgio Torregiani zaprosil glavnega republiškega prokuratorja Velottija dovoljenje za razgovor z bratom Francom in mu izjavil, da bo prepričal brata, naj pove resnico o ropu ln umoru v Ul. Gatteschi. Kot smo že o-menili, Je Franco Torregiani takoj po razgovoru z bratom povedal preiskovalnemu sodniku, da se je udeležil ropa. NI pa še znano, kaj sta pravzaprav govorila brata med seboj. Potem ko je Franco Torregiani prečital svojo izpoved je izjavil, da ga bo zagovarjal odvetnik Rinaldo Taddei. Ko so časnikarji vprašali odvetnika za podrobnosti izjav, ki jih Je dal Torregiani, Je ta dejal, «da je bila to edina pot, ki si jo je Torregiani lahko Izbral. Ni bilo več mogoče prikrivati odgovornosti, ki so Torregianija neusmiljeno obremenjevala«, je poudaril odvetnik. Franco Torregiani Je Izjavil preiskovalnemu sodniku, da se ni Javil do sedaj policiji, ker da mu je Cimino grozil, da ga ubije, če se preda. Sicer pa Je poudaril, da je bil njegov namen, da se sam javi preiskovalnim organom In da Je eato tudi naročil svojcem, naj imenujejo odvetnika, ki ga bo zastopal. Danes pri Coinu tvarjamo pomlad, otvarjnm > bnutique tailleurjev. Najnovejše kolekcije. Sukno po zadnji mudi, volneno blago, tweed in velika zaloga žameta. Žive barve, izraz nove sezone: sončno rumena, travnato zelena in indijansko rožnata. Ljubki modeli, ki si jih lahko vse ogledate, enega samega pa izberete: tistega, v katerem pride vaša osebnost najbolj do izraza. GRANDI MAGAZZINI ČETRTKOVA ČRTICA ,‘^V.V.SW.V.V.SWA-AV.VAWW.WWVVW.V Mesec dni po smrti njegove že-e te v stanovanju Walta Hanisa zvonu telefon. Bilo je zvečer in “nn s se je vrnil iz službe. Zelo e Ba bolele noge. Telefon je za-oriil prav takrat, ko si je hotel hlko 6evlie' Venciar ie dvignil slu- ~~ Gospod Hannis? Tu je Cam-Pova. ime mu ni mnogo povedalo. Kaj želite, gospa Čamp’ je Gotovo se me spominjate, — je ^govorila, — moje stanovanje ff b, takoj nad vašim. jq. annis se je z naporom j. n° spomnil neke sobe in Se je pred kratkim ne razumem, kaj na pol vdove, priselila v 'hovo poslopje. Prišla je tudi na njegove žene in njene sol-odprti krsti so tekle kakor Toda prosim vas, gospod Han-zelo važno je. Samo za nekaj je vzpeko je vsto- to9reb !e ol Hej. Uj , Ali bi hoteli biti tako ljubezen za malo časa priti k meni, K nadaljevala. — Zelo važno je. ," povedati vam moram, da sem e Prišel iz službe. lis, ....... "“nut. i/Iann‘s te izpil kozarec vode in čevlje. Vrata gornjega sta-0 so bila odprta. Gospa »ioi 7e pedala■ kako s« pjj Po stopnicah. Brž ' 9a je vprašala. Ali mrn lahk0 postrežem s "■ Prosim. Vi gotovo zelo rano vstajate? Ba Je vprašala gospa. j0'- Toko službo imam, — je od-— vstajam ob šestih zju- t»~' Slišim vas. Skoraj vsako jutro Prebudite. " Kaj morem za to. Oprostite! 4j*~ Saj niste vi krivi. V tej zgradbo stene in stropi tako tanki. m nasmeškom se je obrnila proti in rekla: je" V enem stanovanju se vse ču- *ait %o se dogaja v drugem, je prikimal. Ni se ravno počutil. f|? Prav gotovo vam zjutraj ni ij^no, — je nadaljevala gospa P. ~ hočem reči. odkar je va-?°se... odkar je ni več. DjT Kaka nesreča, — je nadalje-— Upam, da je uradna pre-ugotovila, da je bil samo-kJri Skočila je skozi okno nekaj n Vašim prihodom. nj" T>a, tako je, — je potrdil Han- dietno. iprj Vi in vaSa iena sta se TlOSOita, ali ne? Večkrat sem vas sli- je postajalo vse bolj Včasih ste jo tudi pretepli. Tako je, nisva se ravno bogve hrn ra*umela- Morda je napravita niOhior zaradi tega. Ne vem. Kisem nikoli prisluškovala, to-j0 Ciouefc je prisiljen, da posluša H Nimate pojma, kaj vse , videti s svojega okna. V mesecih, ko sem čistila f%S>ce siPe> sem opazila, da moji videti celo v vaše stanovanje. Jinnis je skočil s stola: Kaj hočete s tem reči? Samo sedite, prosim vas, — (m te rekla blago in tiho, — pijte Ji °hladil se bo. d,J?dl se je v naslonjač in ostro yi žensko. OjT Povedala sem vam, kako sem ifg to. da morem videti v vaše ^n°Vanje. Ne boste mi verjeli, to-H, videla sem celo, ko je vaša že-Padla. To je zanimivo, ali ne? je”ehnis se je moral prisiliti, da 9*tai miren; Seveda, samo ne vem, kaj ho-^ s lem povedati. Iti' Ko se je to zgodilo, gospod ste bili doma. Videla sem i(. Vaša žena ni skočila, ampak J° vi sunili! a^Phis je poskušal še nadalje t^i miren, vendar je bil ves po- — A vendarle hočete povedati. — Zamislite si moje presenečenje! — je nadaljevala. — Sklanjam se skozi okno, da bi brisala šipe, pa vidim vaju, kako se prerivata pri oknu. Vi jo sunete in ona strmoglavi. Nisem oseba, ki bi se vmešavala v tuje zadeve, in zato tudi nikomur nisem povedala, kaj sem videla. Vi to veste. Toda da bi mogla danes poštena žena živeti, kakor je treba, ji je potreben denar. Kaj mislite o tem? — Neverjetno! Izsiljevati me hočete! — Saj razumete, kako je: stanovanje, hrana, obleke, izdatki za zdravnika, — je nadaljevala. — Neverjetno, kako se je vse podražilo. Ali mi ne bi mogli malo pomagati, gospod Hannis? — Odhajam, — je rekel Hannis, vstal in se napotil proti vratom. — Ne morete mi ničesar dokazati, kar pripovedujete. Campova je dvignila slušalko in položila prst na številčnico. — Da bom imela mirno vest, bom poklicala policijo. Sicer pa je to tudi moja državljanska dolžnost. Hannis je skočil in prekinil zvezo. — V redu, gospa Čamp. Koliko? To pomeni, je razmišljal Hannis, da je konec lepe svobode po «nesreči». Gospa Čamp je zamenjala Rose. Tudi ona je bila neznosna, še več, bila je nevarna. Ni šlo za denar. Campova je zahtevala samo 25 dolarjev tedensko. Toda bila je priča, vedela je vse. Danes ali jutri bi mogla reči samo eno besedo, ki bi izzvala nesrečo. A današnjih 25 bi moglo jutri postati 30 ali 40 dolarjev ali toliko, kolikor Campova potrebuje. Spoznal je, da bo moral rešiti samo s svojimi rokami. Konec tedna ga je Campova poklicala po telefonu; — Veste, nekaj moramo urediti zaradi tega plačevanja. Recimo, da vsak petek vržete denar v moj poštni nabiralnik. — Ne, ne, prinašal vam ga bom sam. — Kakor želite. Toda nekaj vam moram povedati, gospod Hannis. Oni dan sem napisala vse, kar se je zgodilo vaši ženi. — Kaj? Tega niste smeli storiti. Lahko pride v neprave roke. — Nihče ne bo bral. Dala sem pismo v zapečaten zavitek in ga izročila nekemu prijatelju. Ce bi se mi primerila kaka «nesreča», bo ta prijatelj pismo takoj poslal na nčislW javnega tožilstva. — Na kaj vse mislite! — Veste, nikakor ne želim, da bi padla t okna. To pismo je moja najboljša zaščita. Hannis je surovo prekinil zvezo. Ta neumnica si res domišlja, da ga ima v rokah! Prepričana je, da jo to pismo varuje pred vsako nesrečo. Hannis se je nasmehnil in sedel k mizi, da bi povečerjal. «Bedna ženska, — si je mislil, — ali zares misliš, da me tvoje pismo vznemirja?» Seveda bo moral, še preden bo nekaj ukrenil, malo razmisliti. Dva nesrečna primera v tako kratkem času bi utegnila biti sumljiva. To je bilo tveganje, ali moral ga je sprejeti. Kar se metode tiče, se je Hannis odločil za «nesrečo», toda ne za padec z okna... Na hodniku ni bilo nikogar. Hannis je lahno potrkal na vrata. Kmalu se je pojavila bosonoga Campova, ki ga je začudeno gledala. — Obžalujem, da vas moram buditi, toda dati vam moram denar. — Ali ste ob pamet? Zdaj, ob šesti uri zjutraj! — Da, v službo moram, — je r3 Radio Trst A b7'l5, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -počila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju->Ja glasba - 11.35 Šopek sionskih pesmi - 11.50 Glasbila in »ve 12.00 Za smeh in dobro h'Jo 12.30 Za vsakogar nekaj -sl'“0 Glasba po željah - 17.00 Igra |P*na «1 Leggendari* iz Gorice 1? is Italijanščina po radiu -'j1" Glasba za vaš transistornik t“-l5 Umetnost, književnost in I (Nadaljevanje na 6. strani) VP///////A Roditve - 18.30 Slovenski skladji 19.00 Pisani balončki -$'3() Najnovejši uspehi - 20.00 .wrt . 20.35 «Nepričakovano sre-radijska drama 21.20 Jj-J* 21.50 Zvoki in glasovi -k '"1 Slovenski solisti - 23.00 Glas-® za lahko noč. Trst j 05 Degan0Vi motivi - 12.25 . , tja stran - 13.15 Mali ansambli h*3.50 Simf. koncert - 14.40 Duet UsSo-Safred. . Koper is^O, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, C0' 19-15 - Poročila - 7.15 Ju-v3?la glasba 10.15 Polke in i toki - 10.45 Beležnica - Mozar-ivVe skladbe - 11.15 Pesmi - 11.30 Ol^sšnji pevci - 12.00 in 13.00 WSsba po željah - 13.40 Skladbe L Vodopivca, H. Batha in B. Ijj&aka ' 14.00 Glasba po željah -Iz operetnega sveta • 15.45 Odv- narodne • 16.20 Radijski 17 dn ' 17.20 Glasbeni intermezzo -ih'Ital. narodne pesmi - 18.00 si, 9-30 Prenos RL - 19.00 Pianist« “errant-Teicher - 22.15 Orke-er T. Gallo 23.00 Prenos RL. Nacionalni program {j;°0, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -tocila - 8.30 Jutranja glasba — Me je forte zou, ma morem braucam povedat, de danes našga pomenka sez Jakcam ne more bet, zatu ke Jakca ni. Je šou uni dan z doma j n pole ga ni vidu nobeden več. Vre tri dni ga ješče policija j n ga ne more najt. Jn zdej sm ostou brez kom-panije jn morem touč la zgun sam. Jn jest sm zanj forte u skrbeh, zatu ke uan je biu drugače pameten človek jn se ni zgebu kar taku. Je prou za se bat, de se mu je ke j zgodilo. Samo tu se zna, de je ana ženska praula, de se ji zdi, de je vidla Jakca skupej sez dve-mi drugmi moškimi u anem auti ma de ni prou gvišna, zatu ke so vozili forte hitro. Samo tu je vidla, de je jemu auto targo od Amerike. Ma numare ni jemela cajta prebrat. Meni se zdi tu forte sumlivo jn se prou bojim za ta narhujše. Sej je biu Jakec drugače fejst fant. Je tes, de smo se včasih ke j sporekli, ma nikoli ni bilo neč hudga. Zatu ke uan je biu dobrega srca. Je jemu rad petje, jn tu navsezadne ni taku hud faler. Kašenkrat sm ga biu štuf poslušat, je res. Ma drugače se je dalo ž nim shajat. Tudi plačau je ke j rad. Večkrat me je povabu na kašen kvartin jn kadar se je šlo ke j za Slovence, smo bli zmiri dekordo. Samo forte nepreviden je biu jn dostikrat se je mešau u stvari, ke je bulše moučat. Jest sm mu večkrat reku, de pruti burji... Ah, pestmo tu! Sej ni uan kriv, če je biu namalo trmast. Se je taku rodu, a! človek ne more neč pruti temi. Sej uan je tou zmiri samo dobro, ma ke j se če, ke svet je žleht. Van je zmiri vervau, de pravica more zmagat jn toku se je vtikau povsod, kamer se mu je zdelo, de neke j ni prou. Prou škoda ga jel Me prou stisne pr srci, če pomislem, de morbet zdej leži ki u kašnem grmovji ses prestreljeno glavo al pej, de mu je odpovedalo srce. Njemi, ke je jemu srce ku motor jn ke je na-redu pet pjanov skal ku neč. Se me zdi, da sm tudi jest kriv njegove nesreče, zatu ke ga nisem ustavu u cajti. Če be biu jest bol odločno obrnu diškoršo, be morbet vsega tega ne blo. Me je žou tudi za naše brauce, ke pravejo, de smo jeh kašen bot dezertirali. S kom se bom zdej menu? Kej bom sam cekolirau? Taku bojo zdej prkrajšani tudi brauci od Primorskega dnevnika, ke Jakca ne bo več. Jn tudi nov kliše bojo mogli naredet, ke zdej bo samo Mihec! Al pej bo pršu kašen drugi. Ma Buhvej, če se bom ž nim lahko taku lepu pomenu, koker z Jakcam? Ke) se če — z Jakcam smo bli skupej tolko let jn smo se dobro zastopla. Jest ne znam, če se bom z anem drugem glih taku. Ma nar-bol mc martra ta negotovost, ke ne znamo, če je živ al mrtev. Ko morbet uan ki kliče na pomoč jn nobeden mu ne more pomagat. Mor bet je samo hudo ranjen jn bi mu lahko an dohtar pomagau, če be ga najdli. Prou grozno je. Jest be prosu naše brauce, da be vselih potrpeli še an teden. Jest mislem. de u anem tedni se bo vselih kej znalo, kako je z našem bogem Jakcam. Ma se forte bojim... Za zdej Vas vse lepu pozdraula Vaš žalostni Mihec. 23 kongresov češkega zdravniškega društva Češkoslovaško zdravniško društvo J. E. Purkyne, ki šteje 1500 članov, med temi 300 tujih znanstvenikov, bo letos organiziralo 23 kongresov, konferenc in mednarodnih simpozijev, ki se bodo vršili v Pragi, Bratislavi ter v drugih najbolj znanih topliških mestih češkoslovaške. Med temi manifestacijami bodo najvažnejše naslednje: kongres mednarodnega združenja za proučevanje bronhijev, ki bo enkrat maja, zatem če-škoslovaško-francoski dan prsne kirurgije, ki bo 20. maja v Pragi, mednarodni simpozij o ultra zvoku konec maja v Brnu, češkoslovaški kongres kardiologije sredi junija v Bratislavi, V. kongres mednarodnega združenja za šolsko in univerzitetno higieno ter zdravstvo sredi julija v Pragi in pa, konec avgusta, mednarodni simpozij o otroški paralizi. Člani zdravniškega društva Pur-kynč pa so bili povabljeni, da se udeleže nič manj kot 50 kongresov ter znanstvenih simpozijev v inozemstvu. ............................................................imunimi.. NEOMEJENA SVOBODA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ZA - TAJNO SLUŽBO Zavezništvo CIA in študentov v vohunskem spletkarjenju Potreba ameriške nacionalne študentovske zveze po dolarjih — CIA je bila pripravljena jih dati za določene protiusluge - Vrsta mednarodnih ustanov v ameriški vohunski mreži - Zahteva po preiskavi in nadzorstvu „Ero“ v Kulturnem domu Začelo se je to nekoč 1. 1950. Neke pomladne noči se je na eni od deželnih cest, nedaleč od Ma-disona v ameriški zvezni državi VVisconsin, Frederic Delano Hough-teling, vodilni funkcionar ameriške nacionalne študentovske zveze (NSA) in nečak nekdanjega predsednika ZDA Franklina Delana, srečal z nekim svojim nekdanjim kolegom s harvvardske univerze. Kolega sta se v temi pogovarjala o dolarjih. NSA je namreč hotela poslati dvanajst svojih članov na neko mednarodno študentovsko zborovanje v Evropo, toda primanjkovalo je denarja za pot. Tedaj je Houghtelingov prijatelj od njega najprej zahteval zaobljubo molčečnosti, nakar mu je obljubil, da bo on priskrbel denar za potne stroške omenjenih 12 študentov. Ta, pred sedemnajstimi leti vzpostavljena zveza, pa se je nedolgo tega končala s škandalom, «ki je zaupanje v Ameriko huje oblatil, kot bi se to posrečilo kateremukoli njenemu sovražniku*, je ob tem primeru zapisal «New York Times*. Denar za potne stroške je namreč prišel iz blagajne CIA, osrednje tajne službe ZDA. CIA je finansirala to največjo študentovsko organizacijo ZDA od leta 1950 z okrog tremi milijoni dolarjev. Od študentov so za protiuslugo zahtevali, da proučujejo propagando komunističnih in levičarskih študentovskih zvez po raznih deželah sveta, kakor tudi, da od časa do časa poročajo o političnem položaju in perspektivnih mladih po- ČETRTEK, 9. MARCA 9.07 Zvočni trak - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 12.47 Žena danes - 14.40 Beležnica - 15.00 Popevke - 16.00 Spored za mladi no - 16.30 Nove ameriške plošče - 17.30 Stendhal: »Luciano Leuwen*, peto nadalj. - 18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Kratka zgodovina glasbene komedije -20.05 Violinist Ojstrah in pianistka Zertzalova - 20.50 Politična tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 «Rocam-bole*, 9. nadalj. - 10.40 «Le so-relle Condo* - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Pisan spored - 14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče -15.15 Pogovorimo se o glasbi -16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enotni razred - 18.50 Lahka glasba - 20.00 Tedenski pregled opernih prireditev - 21.00 Glasbeno-govorni spored - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Wagner: «Siegfrid» - 23.30 Revija revij. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Zbor Roger Wagner poje narodne pesmi z britanskih otokov - 9.40 Janez Kuhar: Poljubčki - 10.15 Pojo pevci ljubljanske Opere - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestri Ray Conniff, Ernest Thomlinson in mrnmtm VVilliam Gardner - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Domači ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Chopinove Mazurke in Lisz-tova Tarantella - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Granados, Čajkovski in Rogowski - 14.45 Lirika za otroke 15.30 Melodije za klavir in godala - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Fragmenti iz Verdijeve «Aide» - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Iz del sodobnih italijanskih pisateljev - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Skladbe Karola Szymanow-skega - 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik -17.45 Spored za mladino - 19.15 Poljudna oddaja - 19.45 Športne vesti in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Gli inafferra-bili* - 21.50 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Tečaj francoščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Rubrika «Mladi» - 22.15 «1 grandi camaleonti*. 3. epizoda. Jug. televizija 9.40. 14.50 in 16.10 TV v šoli - 11.00 Angleščina . 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila - 17.10 Zajček in vodnjak - 17.25 Slike sveta - 17.55 Obzornik - 18.15 Kaleidoskop - 18.35 Zabavno-glas beni zaslon - 19.00 Dežurna služba — humoristična oddaja 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgovori . 21.10 Orkester RTV Zagreb - 22.00 Dnevnik. Ji litikih v deželah, ki so jih bili obiskali. Primer dolge roke ' Pasternaka. Geraldine ChaP“>' lec Gulnneis. Omar Sharli. Dvanajsti teden. ... iti*" Excelsior 15.00 «Due assl ne» p. niča« Technicolor. Tony Cur» na List, George G. Scott. a Fenice 15.30 «La resa deic“‘ Technicolor. Thomas Milham ^ Eden 16.00 «A ciascuno tl su° [red* nlcolor. Gian Maria Volonte. ,e. Papas. Gabriele Ferzetti. p* dano mladini pod 18. let0!”; gen*" Grattacielo 16.00 «La notte 0',^le, rali« Technicolor. Peter u’ Omar Sharif. Prepovedano pod 14. letom. Hitz (Ulica San Francesco m' 0arv* 15,00 «Tre uomini in fuga® p^eS, Panavision. — Bourvil De Therry Thomas. nrutt°' Alabarda 15.45 «U buono, 11 “ g»st-11 cattivo« Colorscope. 9 . Do trčil v zid na levi strani, odkoder ga je spet odbilo proti sre-f1 ceste. Tako je prišlo do trčenja: te;ko vozilo je z vso silo treščilo * sprednji desni del traktorja. Za-jadi udarca so se na avtobusu od-Ptla vrata, skozi katera je zletel 2,* cesto 90-letni duhovnik Luigi di Giacomo iz Gorice, ki je tedaj ži- v zavetišču «Fatebenefratelli» v Diaz. Priletnega duhovnika so 'akoj prepeljali v bolnišnico, kjer F* je preminil 10 decembra istega lcta. H pri nesreči so se poškodovale turi naslednje osebe: 44-letni Riedel * sinz iz Gorice — Ul. Paolo Diaco-j.' 22 (mesec dni prognoze zdrav-[Janjai; 64-letni Giacomo Canciani Trsta — Ul. de Amicis 21 (pro-fboza mesec dni zdravljenja); Stemnila Bastjančič por. 2užič iz Do-?’rdoba (prognoza 8 dni zdravljena); Emil 2užič iz Doberdoba (8 pJi zdravljenja); Romeo Liubicich ,* Gorice — Ul. dei Gelsi 2 (progno- 8 dni zdravljenja; Armando Pi-PaUsi iz Gorice — Drevored Colom. 00 10 (prognoza 8 dni zdravljenja). .Na obravnavi je javni tožilec za-*■ -aval za obtoženca 8 mesecev zajeta ter odvzem vozniškega dovo-i®Wa za 1 leto. Sodniki so ga spo-1**11 za krivega ter so ga obsodili 2a 4 mesece zapora ter na odvzem verskega dovoljenja za pol leta. 'Jbinestirali pa so prekršek telesnih p°škodb. Obtoženčev zagovornik Je nil nesoč s seboj električni brivski aparat, tri transistorske sprejemnike, 4 ure (dve moški in dve ženski, tri vžigalnike, nekaj nalivnih peres in en ženski prstan ter 150.000 lir. Ta prvi tatinski podvig sta nepridiprava opravila ob 1,30 ponoči. Ker se Je vse dobro izteklo, sta odšla še do nekega lokala, kjer je Silvestrini ukradel 5 ali 6.000 lir (pozneje Se je ugotovilo, da jih je bilo 10.000) ter transistorski sprejemnik. Mladeniča sta naslednji večer nadaljevala svoje tatinsko delovanje. Silvestrini se Je prikradel v neki lokal blizu tovarne Italce-menti. od koder je odnesel 2.000 lir. Večino ukradenih predmetov je policija zaplenila na Gravovem domu, oziroma pri štirih osebah, ki so odkupile ukradeno blago (tudi te so prijavili sodišču). Našla je le nekaj predmetov in denarja, razen 10.000 lir, ki so bile skrite v usnjeni torbi fotografskega aparata, ki je bil ukraden 68-letne-mu Josipu Udoviču iz Skedenj ske ulice 13. že priletnejšemu upokojencu sta zlikovca odnesla električni brivski aparat in še drugih 30.000 lir (ta V30ta spada v že omenjeni znesek 150.000 lir. V škednju sta tatiča okradla tudi 54-letnega Germana Sancina (med drugim štiri ure), Albino Pizzigo por. Bal bi (fotoaparat), Mario Kez-mech (transistorski sprejemnik in 10.000 lir). Goriško-beneški dnevnik SKLEP OBČINSKEGA ODBORA V GORICI PROSVETNA DVORANA, VERDIJEV KORZO Skrčili bodo vinkulirane cone po zakonu 167 v Štandrežu in Podturnu Deželni odbor je tudi Gorici prisodil vlogo v industrijskem razvoju ■ Jutri občinska seja Nedelja, 12. marca Včeraj ob 12,30 so prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice 28-letnega delavca Luigija Garlatija iz Ul. R. Manna 22. Delavec se je hudo ponesrečil na delu na gradbišču podjetja. »Fra-teili- Rumoni v Ul. Cherubini. Pri razstavljanju velikega žerjava je železen drog zadel Garlatija v levo stran prsi. Zdravniki so ugotovili, da je drog hudo poškodoval delavca ter mu verjetno zlomil nekaj reber. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 15 ali 20 dneh. 295 milijonov lir prispevkov v okviru «zclcnega načrta» Deželni odbor je na predlog odbornika za kmetijstvo in gozdove Comellija sklenil porabiti nekatera znatna nakazila v okviru »zelenega načrta«. Prvi ukrep se tiče mehanizacije kmetijstva, za kar so nakazali skupno 160 milijonov lir. S to vsoto bo lahko dežela ugodila vsem prošnjam za prispevke za nakup kmetijskih strojev, ki so jih prejeli kmetijski inšpektorati v Gorici in Trstu, ter prošnjam iz gorskih predelov videmske pokrajine in pordenonskega okrožja. Gre za 841 prošenj od skupnih 1400, ki se nanašajo tudi na ravninske predele videmske pokrajine. Toda ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je že rporočilo deželi, da bo nakazalo nadaljnjih 125 milijonov lir, ki jih bodo tudi uporabili za mehanizacijo kmetijstva. 60 milijonov lir prispevka bodo uporabili za uničevanje rastlinskih škodljivcev in proti rastlinskim boleznim. Goriški opazovalnici so nakazali 20 milijonov za borbi proti bolezni topolov, »marsonina brun-nea» imenovani, 10 milijonov za borbo proti mrčesu in parazitom pese, 10 milijonov pa za zatiranje tobačne peronospbre. Ostalih 20 milijonov bodo porabili periferični organi inšpektorata za vrtnarstvo, sadjarstvo in gojitev sviloprejk. Od te vsote dobi tržaški inšpektorat 1 milijon ter opazovalnica za rastlinske bolezni v Trstu 3 milijone. 75 milijonov lir je dežela namenila za gorska izboljševalna dela, in sicer tudi v okviru »zelenega načrta«. Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so proučili vrsto zadev, ki se nanašajo na urbanistično ureditev našega mesta, zlasti pa na izvajanje zakona 167, na osnovi katerega so zasegli obsežne obdelovalne površine za stanovanjsko in industrijsko izgradnjo. O tem vprašanju, ki je o njem poročal odbornik Lupieri, so spregovorili vsi odborniki. Odbornik Lupieri je sporočil, da mu je deželni odbornik dr. Tripa-ni poročal o nedavnem pogovoru v deželnem odboru o določitvi industrijskih območij na našem območju, da bi mogli koordinirati deželni poseg. Na tem sestanku deželnega izvršnega odbora so tudi Gorici prisodili svojo vlogo v industrijskem razvoju. To priznanje o-mogoča izkoriščanje finančno-prav-nih ugodnosti, ki bodo prispevale k hitri urbanizaciji industrijske cone, za katero je bil ustanovljen konzorcij. Občinski odbor je z zadovoljstvom sprejel na znanje to vest, ki jo je že delj časa pričakoval od dežele. 2upan Martina je s tem v zvezi dejal, da predstavlja deželno priznanje in podaljšanje zakona o prosti coni za nadaljnjih sedem let dobre obete, ki pa jih je treba previdno in čimprej uresničiti s dejanskim prispevkom vseh sil, ki delujejo na upravnem kakor tudi delodajalskem sektorju, da bi se mesto čimprej gospodarsko dvignilo. Takšen dvig je lahko občutljiv za posebno zanimiva odprtja tudi zavoljo geografske lege mesta ki mu dovoljuje stik s srednje - evropskim tržiščem. Odborniki so nato proučili načrt o skrčenju področja, na katerem bodo izvedli zakon 167. Po temeljiti debati, v kateri so sodelovali vsi odborniki, ko sklenili predlagati občinskemu svetu skrčenje vinkulira-nega področja v štandrežu in Podturnu. Ukrep so sprejeli na osnovi tehničnih ocen in ob upoštevanju potreb kmetovalcev teh krajev. Sprostitve so si zamislili na način, ki ne bo spremenil urbanistične sestave conskih načrtov, potrjene z odobritvijo splošnega regulacijskega načrta. Odborniki so prešli k ostalim vprašanjem ter So odobrili popravilo škarpe v štandrežu, po kateri spuščajo smeti. Odobrili so strošek za prometno vzgojo osnovnošolskih otrok v letu 1967 ter prispevek 500 tisoč lir za tečaj tujih jezikov. Odbornik Agati je vprašal za mnenje o nekaterih kulturnih manife- stacijah. Privolili so na koncert glasbenega liceja Tomadini iz Vidma in pristopili k proslavam 50-letnice ustavitve napredovanja na Piavi, ki bo 24. maja v Rimu. Odbornik Candussi je pozitivno ocenil sestanek s sindikalnimi predstavniki glede osebja občinske tro-šarinske službe in mestne snage. Odborniki so potrdili sklicanje občinskega sveta za petek, 10. marca ob 18.30. V februarju 596 glob Mestni stražniki so v februarju prisodili 596 glob: 574 glob kršiteljem zakona o cestnem prometu, 18 glob kršiteljem pravilnika mest. ne policije, po eno globo kršiteljema pravilnikov o psih in gradnji ter dve kršiteljem higienskega Proslava 8. marca mednarodnega praznika žena SODELUJEJO DIJAKI OSEMLETKE «IVAN ROB« IN GLASBENE SOLE IZ ŠEMPETRA Z GLASBENIM PROGRAMOM IN NARDNIMI PESMIMI Slovenske žene so vljudno vabljene 1 pravilnika. RAZPRAVA 0 BENCINU IN NAFTI PROSTE CONE 21 let zapora in nad 502 milijona lir globe je zahteval državni tožilec za 11 obtožencev Za dva od petrolejskih koncesionarjev je predlagal oprostitev • Obrambni govor odv. Devetaga - Danes govorita branilca odv. Cossain odv. Pascoli - Zvečer verjetno razsodba ......... VESTI Z ONSTRAN MEJE V Sečovljah obnavljajo letališče za velike mednarodne prireditve Za padalsko tekmovanje prijavljenih že osem držav . Krst prve ladje, ki bo plula pod avstrijsko zastavo - Reorganizacija italijanskih manjšinskih šol V Sečovljah so se začele priprave za ponovno usposobitev letališča, ki so ga pred tremi leti poškodovali močni nalivi. Kakor je znano, bo Portorož letos spet prizorišče dveh pomembnih dogodkov — padalskega tekmovanja za pokal Jadrana in aero-rallyja Alpe Adria. Letališče mora biti usposobljeno do konca junija. Organizatorji imajo zagotovljena -mrnsmrnim- predvaja danes, 9. t. m. ob 18. uri Technicolor vvestern film: in T T D T UUlil & 1 UlUL Igrajo: DANA ANDREWS, JANE RUSSELL ln LON CHANEY H1IO «IR|3» PROSEK predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 Technicolor film: DRACULA, PRINCIPE DELLE TENEBRE (Drakula, princ mrakov) Izvrstno delo o volkodlaku Igrajo: CHRISTOPHER LEE, BARBARA SHELLEY ln drugi Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! ! JRORNE UnL^LOTORNE SEDIMOP TRST vlaie xx Settembre 16 NABREŽINA (center) SESLJAN (center) ZLA 7 / //V SRF.BRV! OH R ASM PREDNIKU sredstva za najnujnejša popravila, prizadevajo pa si dobiti še nekaj denarja, da bi lahko dokončno uredili pristajalno stezo. V vsakem primeru bodo letališče toliko usposobili, da bodo lahko organizirali napovedani prireditvi. Ža padalsko tekmovanje so se doslej prijavile razen Jugoslavije še Velika Britanija, Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Bolgarija, Južna Afrika, Indonezija in prvič po vojni tudi Italija. Največ tekmovalcev bosta dali Jugoslavija in Velika Britanija. # * * V koprski luki so krstili prvo ladjo, ki bo plula pod avstrijsko zastavo. To je 380-tonska hladilna ladja »Marija Elena«, specializirana za prevoz južnega sadja. Iz Kopra je ladja odplula na svojo prvo pot proti vzhodu. Ob tej priložnosti je bila v koprski luki slovesnost, na kateri je govoril ustanovitelj družbe Frigoline dr. Kraus z Dunaja. Med drugim je poudaril pomen ustanovitve trgovinske mornarice za Avstrijo ter dobre odnose med obema državama, ki jih še bolj poudarja nedavni obisk predsednika Tita v tej deželi. Govoril je tudi predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič, ki je naglasil vse večji pomen avstrijskega tranzita skozi koprsko luko. Lani je zna šal ta promet 21 tisoč ton, z novi mi ladjami Frigolinije pa se bo seveda znatno povečal. Ta družba bo v kratkem splavila še dve hladilni ladji, ki bosta imeli svojo izhodiščno luko v Kopru in ki bosta dovažali južno sadje za avstrijski trg. » » * Na razširjeni seji predsedstva Ita lijanske unije za Istro in Reko so obravnavali dejavnost italijanskih kulturnih krožkov. Pohvalili so zamisel razgovorov za okroglo mizo, na katerih bi obravnavali najrazličnejša vprašanja italijanske etnične skupine. Dogovorili so se tudi o datumih letošnjih manifestacij ter o sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo. Na sestanku, ki je bil v Pulju, so tudi predlagali predsednika unije Antonia Bormeja kot kandidata za poslanca v domu narodov zvezne skupščine. • • • Na Koprskem razpravljajo o raznih pobudah za reorganizacijo šolske mreže italijanske etnične skupine. Tako se na primer zavzemajo za združitev nekaterih manjših osnovnih šol z večjimi osemletka- mi, kar bi nedvomno prispevalo h kvaliteti pouka. Seveda bi manjše šole še naprej ohranile del samostojnosti. Mnogo je bilo govora o nesmotrnosti obstoja dveh italijanskih gimnazij na Koprskem. Predlagali so preselitev piranske gimnazije v Buje. Vajensko šolo v Izoli bi spremenili v poklicno šolo, ekonomsko srednjo šolo v Izoli pa bi premestili v Piran. Tako bi vsa tri obalna mesta na Koprskem imela po eno srednjo šolo: Koper gimnazijo, Izola poklicno šolo, Piran pa ekonomsko srednjo šolo. Neznan avtomobilist je podrl pešca Prejšnji večer ob 22.20 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 67-letnega upokojenca Ruggera Don-da iz Morara, Ul. Leopardi 9. Zdravniki so mu ugotovili zlom des. ne noge ter rano na desni roki in so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Donda Je izjavil, da je šel malo prej peš po cesti iz Kaprive proti Moram ter peljal v roki kolo. Takrat pa se je pripeljal za njim neki avto, ki ga je zadel od strani, da je padel m dobil pri tem navedene poškodbe. Avtomobilist se ni ustavil ter je vozil naprej. Donda tudi ni utegnil razbrati številke na evidenčni tablici. Karabinjerji iz Kaprive skušajo ugotoviti, kdo je bil šofer avtomobila in ali se ni morda ustavil, ker ni opazil, da je zakrivil nesrečo. Pred goriškim okrožnim sodiščem se je včeraj popoldne nadaljevala razprava v zadevi bencina in nafte goriške proste cone za obdobje 1954-1958 proti bivšemu predsedniku u-pravnega odbora trgovinske zbornice Giovanniju Bigotu, osmim članom istega odbora in štirim koncesionarjem petrolejskih družb za goriško področje. Državni tožilec dr. Baiti je v glavnem osvojil vse zahteve, ki jih je stavil pred njim zastopnik civilne stranke, v tem primeru države, ter predlagal za obtožence naslednje kazni: za bivšega predsednika upravnega odbora trgovinske zbornice Gio-vannija Bigota je predlagal pet let zapora in 200 tisoč lir globe ter trajno izgubo pravice do javnih služb. Za vsakega od osmih obtoženih odbornikov pa po dve leti zapora, po 100 tisoč lir globe in trajno izgubo pravice do javnih služb. To se nanaša na obtožbo zaradi izsiljevanja. Kar pa se tihotapstva tiče, je državni tožilec predlagal po 53 milijonov 529.749 lir globe za vsakega člana upravnega odbora v ključ, no š predsednikom. Kart seo petrolejskih koncesionarjev tiče, je predlagal za koncesionarja AGIP Giacoma Orbanija 18 milijonov 373.188 lir globe; za koncesionarja Total Giovannija Moras-sija 901.432 lir; predlagal je oprostitev Basilia Primožiča, ki razdeljuje gorivo za Shell in Enrica Bis-saldija od ESSO, ki ga takrat ni bilo v Gorici. Skupaj je torej državni tožilec zahteval 21 let zapora za 9 članov u-pravnega odbora trgovinske zbornice in nekaj nad 502 milijona lir globe; od tega nekaj nad 19 milijonov za oba petrolejska koncesionarja in skoro 483 milijonov lir za predsednika in osem odbornikov trgovinske zbornice. Na začetku zasedanja je najprej spregovoril zastopnik civilne stranke dr. Scotti, ki je med drugim predložil tudi nekaj dokumentov. Med njimi je tudi pismo predsednika upravnega odbora proste cone, v katerem se ugotavlja, da je ta odbor poklican, Ja določa cene blagu proste cone. Navedel je dalje, da so petrolejski koncesionarji darovali odboru okrog 20 milijonov lir in poudaril, da so za svoja dejanja odgovorni odborniki tudi kot fizične osebe. Svoja izvajanja je na koncu zgostil v štiri točke ter predložil plačilo odškodnine prizadeti stranki, se pravi državi, ki naj jo določijo na posebni civilni razpravi. Izmed zagovornikov je prvi spregovoril odv. Cesare Devetag, ki je zagovarjal Giovannija Bigota. V skoro poldrugo uro trajajočem zagovoru je najprej orisal vzroke za nastanek proste cone, s katero je hotel takratni predsednik De Gasperi pomagati Gorici, ki je bila gospodarsko in tudi drugače hudo prizadeta po posledicah izgubljene vojne, ko je bila tudi državna meja, ki teče tik ob mestu, hermetično zaprta. Dodal pa je, da je danes z odprto mejo že mnogo bolje. Poudaril je koristi, ki jih je prinesla Gorici pro- sta cona, brez katere bi se zaprla tekstilna tovarna v Podgori, ki zaposluje nad 3000 ljudi in verjetno tudi SAFOG, Isontina Alimentari in številna druga podjetja. Govornik je zavrnil obtožbo o tihotapstvu in izsiljevanju od strani predsednika in članov upravnega odbora, ter poudaril, da gre v bistvu za redne sklepe odbora na osnovi realnega položaja v cilju splošne koristi za goriško prebivalstvo. Poudaril je nadalje, da ni še v nobeni razsodbi našel primera izsiljevanja, kjer bi šlo za cele odbore in ne za posamezne osebe in da tudi v tem primeru ni mogoče govoriti o tem. Zaključil je s predlogom, naj so- dišče popolnoma oprosti Giovannija Bigota, ker ni zakrivil prestopkov, ki jih navaja obtožnica. Po tem predlogu je predsednik dr. Cenisi odložil sejo za danes. Dopoldne ob 10.30 naj bi govoril drugi zagovornik odv. Cossa, ki brani petrolejske koncesionarje, pri popoldanski razpravi pa odv. Pascoli, ki brani druge člane upravnega odbora in Bigota. Predvideno je, da bo sodišče v večernih urah objavilo tudi razsodbo, za katero vlada v go-riški javnosti veliko zanimanje. Uničite koruzna stebla na njivah Goriški župan odreja, da morajc vsi kmetovalci, ki v kakršni koli o bilki pridelujejo koruzo, do 15. a prila uničiti ali uporabiti za stelje ali kurjavo vsa stebla, ki so ostale na njivah, da preprečijo okuženje Kmetovalci morajo stebla odrezat pri koreniki, da jih po opravlja nem delu ne bo več videti. Ce dc omenjenega dne delo ne bo oprav ljeno, bodo stebla zažgali na stro ške lastnikov, obenem pa jih bo do kaznovali po veljavnih predpisih Na predlog deželnega odborniki za higieno in zdravstvo je odboi sprejel sklep, s katerim se lekarni v Ločniku prizna za «kmečko le kamo«, kar pomeni določene ugod nos ti. DEŽURNA LEKARNA V GORIC Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul Rabatta št. 18, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V RONKAI Danes ves dan ln ponoči Je < Ronkah odprta lekarna «Alla sta zione« dr. Matitti; Vermegliano, Ul Garibaldi 3 • tel. 75046. 5 Občinski svet v Sovodnjah se sestane v torek 14. marca ob 19.30. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHHiHiimiiiiiiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHliiiiMmiMiiiiiiiiiiiiiiiHi VČERAJ PONOČI V SOVODNJAH Izlet Kmečke zveze na sejem v Verono Prošnje za natečaj za izboljšanje hlevov Kmečka zveza priredi enodnevni avtobusni izlet na sejem kmetijskih strojev v Verono v nedeljo, 12. marca. Vpisuje urad Kmečke zveze, Ascolijeva ulica 1; voznina 1.500 lir. Kmečka zveza je na voljo kmetovalcev, ki bi hoteli vložiti prošnje ali imeti pojasnila glede natečaja pokrajinske uprave za izboljšanje hlevov. Pokrajinska uprava sprejema prošnje do 31. marca. Neznani vlomilci so vdrli na županstvo in v poštni urad Odnesli so samo okrog 2000 lir - V kratkem času je to že četrti nekaznovani vlom na področju V noči od torka na sredo so neznani vlomilci obiskali županstvo v Sovodnjah. Tatvino je opazila že navsezgodaj čistilka Sonja Vižintin iz Sovodenj, ko je prišla včeraj zjutraj ob 5.30 na svoje delo in je opazila vse v neredu, odprta vrata v posamezne urade, vlomljene ključavnice pri miznih predalih, vlom ključavnice pri poštnem uradu itd. Takoj so obvestili karabinjerje iz Sovodenj, ki so prišli na mesto ter uvedli crelskavo. Ugotovili so, da so se nepovabljeni nočni gostje posJ užili kovinske lestve pri zidarskem odru na zadnji strani poslopja, kjer so v telku dela. šil so na oder ln v prvem nadstropju prišli skozi okno v stranišče. Od tu so šli na hodnik in ker so našli vrata v razne urade nezaklenjena, so začeli brskati po predalih po denarjem. Vdrli so tudi v poštni urad, kjer pa so morali zlomiti ključavnico, ker so bila vrata zaklenjena. S krampom so skušali odpreti tudi zidno blagajno v uradu, kar pa se jim ni posrečilo ln so namero opustili. Po prvih ugotovitvah občinskih uradnikov so vlomilci odnesli okrog 2.000 lir, največ iz občinskega matičnega urada, ki so predstavljale izkupiček občinskih tajniških pristojbin. Poleg ključavnice pri vratih poštnega urada, so vlomili tudi tri ključavnice pri miznih predalih. Skoda vsekakor ni velika in je krita z zavarovanjem, ki ga je občinska uprava izpopolnila pred kratkim. Vsekakor se tatovom riti trud, iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiitiitiitiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMii OB SPLOŠNEM ŽALOVANJU PREBIVALSTVA Danes bo v Rablju pogreb tragično umrlega rudarja Pokojni Bogomil Kavs je planinec in gorski reševalec deželnem odborniku Dal V Rablju v Kanalski dolini bo danes pogreb tragično umrlega rudarja, ki ga je zasulo v rudniku, 32-letnega Bogomila Kavsa s Pre-dila. Včeraj je prišla v Rabelj njegova žena z dvema otrokoma, ki je bila pri sorodnikih na jugoslovanski strani. Pokojni Kavs je bil med rudarji splošno priljubljen. Znan je bil tudi med planinci, kjer se je odlikoval kot gorski reševalec, IHIIIIHlllinillllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllHlllllIHIIIIII|||IHIIIItHIIIIIIHIIHimiHH||||IHimi||H||| SPOMENICA PRISTANIŠKE DRUŽBE MINISTRU N AT ALI JU Kako se bo Portorosega ubranila konkurence tujih pristanišč? Potrebno je podaljšati obalo, zgraditi nove naprave, povečati železniško omrežje, poglobiti dno in zgraditi skladišča Konzul tržiške pristaniške družbe Italico Gallopin in njegov namestnik Beltrame sta izročila ministru za trgovinsko mornarico Nataliju, ob njegovem obisku v Tržiču zaradi splavitve cisterne «Mirafiori», obsežno spomenico, v kateri sta mu prikazala najnujnejše potrebe pristanišča Portorosega. Pristanišče ima idealno geografsko lego ter ga je mogoče s pridom izkoriščati za industrijski razvoj naše dežele, ki je v teku, kakor 'tudi za ostale industrijske centre Veneta in severne Italije. Te svoje vloge pa pristanišče ne more opravljati zavoljo naslednjih pomanjkljivosti: Omejitev dolžine obale, plitkost morja, slaba mehanizacija za tovar-janje blaga, pomanjkanje primerne železniške mreže in skladišč. Zaradi teh pomanjkljivosti so nekatera goriška industrijska podjetja izbra. la druga italijanska pristanišča ali pa se zatekla celo v Koper. Pristanišče Portorosega je s tem izgubilo na leto okoli 300.000 ton blaga. Orientacija Avstrije in drugih podonavskih držav na Reko je bila izvršena zato, ker v pristanišču primanjkujejo osnovne naprave in infrastrukture. Operaterji teh držav so namreč pokazali živo zanimanje za Portorosego. V spomenici zahte. vajo izdelavo regulacijskega načrta, okrepitev naprav in poglobitev dna bil znan tudi kot odličen - Sindikalni predstavniki pri Masu - Stavka rudarjev saj Je marsikateremu rešil življenje. Delavci rudniškega podjetja so za danes napovedali stavko, da bi tako protestirali proti vodstvu, ki še vedno ni poskrbelo za primerne varnostne ukrepe, ld naj bi preprečili nesreče pri delu v rudniku. Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal Mas pa je včeraj sprejel sindikalne predstavnike CGIL in CISL Iz Tol-meča Gambina in Talottija, ki sta mu predočila vprašanja in zahteve rudarjev iz Rablja v zvezi z nesrečo, ki je prizadela rudnik, in v zve zi z zapadlo delovno pogodbo stro ke, ki je delodajalci nočejo obno viti. Med sestankom so tudi razpravljali o vzrokih, ki so privedli sindikalne organizacije do tega, da so napovedale včeraj stavko v rabeljskem rudniku. Sindikalna predstavnika sta prosila odbornika, naj posreduje za rešitev spora. Odbornik Je omenil korake, ki jih Je v preteklih dneh storil na ministrstvih za delo in za državne udeležbe ter dejal, da se bo na deželni in vsedržavni ravni zavzel za obnovitev pogajanj. Predvčerajšnjim sta bila odbornika Dal Mas in Marpillero v Rablju na kra. ju nesreče in sta se med drugim razgovarjala tudj z notranjo komisijo rudnika. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok Miro slava Skerka darujejo za Podporno društvo Zora Mozetič 3000, Pavla Černigoj 1000, Franc Simčič 2000 in Jožica Smet 1000 lir. niti delo nista izplačala ter so st lahko prepričali, da se jim v občin skih uradih in na pošti ne iapla ča iskati denarja ali dragocenosti Karabinjerji nadaljujejo s prelska i vo in upajo, da bodo prej ali sle;! odkrili in zaprli zlikovce. Po pri mitlvnih pripomočkih, ki so služil vlomilcem pri njihovem vdoru \ poštni in druge urade, se da skle pati, da niso bili izvedenci v vlomi skl stroki. Morda gre za kakšno gar jevo ovco na področju občine, lahko pa so vlomilci tudi od drugod. Na vsak način pa moramo ugoto i viti, da je v zadnjih letih to it četrti vlom v občini. 23. februar ja so vlomilci obiskali župnišče v Gabrjah ter odnesli župnikovi se stri 50 tisoč lir gotovine ter obrali milodarnico v cerkvi. Lani pa sc obiskali žunišče v Sovodnjah ln go stilno Franca Hmeljaka. Do sedaj še v nobenem primeru niso našli krivcev. Ali gre vedno za iste osebe ali ne, za enkrat še ni mogoče ugotoviti, razen da so bili vlomi v vseh primerih precej primitivno izvedeni. Prav bi bilo, da bi se varnostnim organom posrečilo odkriti vlomilce ln tako pomiriti občane, ki so že zaskrbljeni spričo tako pogostega ponavljanja nekaznovanih vlomov in tatvin. norica VERDI. 17.15—22: «Alle 10.30 di una sera d’estate», M. Mercouri in R. Schneider, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO. 17.15—22: «L’uomo del ban-co dei pegni«, Rod Steiger in Brock Peters, ameriški film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 17.15 22.30: »Maja«, Clint VValker in Yaj North, ameriški barvni film. CENTRALE. 17.15: «Ragazze di buo-na famiglia«, M. F. Pisier in B. Blier; čmobeli ameriški film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00 »Sei pallottole per Ringo Kid.i, F. Quinn, M. Van Doren in Beba Lončar; barvni kinemaskopski film. Iršič AZZURRO 17.30—22: «Eroe vaga-bondo«, Walter Santesso in Maria Carbaleira. PRINCIPE. 17.30—22: «L’uomo del banco dei pegni«, Rod Steiger. EXCELSIOR. 16—22: «Agente Jerry Catton — missione uragano«, Jer-ry Nadar. S. MICHELE. 19—22: «Quattro ca-valieri del terrore«, Steffe Mo Nally, v kinemaskopu in barvah. Konke EXCELS!OR. Zaprt. RIO. 19—21.30: »Casanova 70», Mar-cello Mastroianni In Vima Lisi, kinemaskopski film v barvah. IBirSl ^Rr Ife4^ll^w ITSi IM m MEDNARODNI NOGOMET 2:0 za Celtic Glasgovv v tekmi z Vojvodino Tudi praška Dukia v polfinalu pokala evropskih prvakov GLASGOW, 8. — Celtic Je nocoj premagal z 2:0 (0:0) novosadsko Vojvodino in se tako uvrstil v pol-iinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Drugi gol je padel v zad- aji sekundi igre. • * • PRAGA, 8. — Praška Dukia se je ! zmago z 2:1 (0:0) nad amsterdamskim Ajaxom uvrstila v polfinale pokala evropskih prvakov. • * * LIEGE, 8. — Standard je danes premagal z 2:0 (0:0) madžarski Va. sas Gyoer in se uvrstil v polfinale turnirja za pokal pokalnih prvakov. * * * SOFIJA, 8. — Slavij a je danes premagala s 3:0 (1:0) Servette iz Ženeve in se uvrstila v polfinale pokala pokalnih prvakov. gal z 2:0 dunajski Rapid in se u-vrstil v polfinale pokala pokalnih prvakov. • * • BIRMINGHAM, 8. — Z zmago s 3:1 (2:0) nad West Bromwichem se je Bologna uvrstila v Četrtfinale turnirja za pokal sejemskih mest. Tekma je bila pred 25.000 gledalci. Gole so dosegli: v 39’ p.p. Niel-sen (B), v 42' Bulgarelli (B), v 10’ d.p. Farifax (WB), v 22’ Nielsen. * * * DUNDEE, 8. — Čeprav je danes Juventus izgubil z 1:0 (0:0) tekmo z Dundee United, se je zaradi zmage v prvi tekmi s 3:0 uvrstil v Četrtfinale pokala sejemskih mest. Edini gol za Dundee United Je dosegel v 37’ d.p. Dossing. * * * ZAGREB, 8. — Četrtfinalna tekma za Mitropa Cup med Dinamom in dunajsko Austrio se je konCala 3:3 (0:1). MUENCHEN, 8. — Domači Ba-?em je danes po podaljških prema- •iiiiiitiitiiiiiiiiimiuiiiMiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiniiiiiiiiiii DEŽELNA C LIGA, ŽENSKO B IN PROMOCIJSKO PRVENSTVO V' Ze druga zmaga go riške Olimpije V promocijski ligi organizacijska zmeda V deželni C ligi sta slovenska predstavnkia zabeležila po eno zmago in en poraz. Zgoniški Kras Je v nedeljo slabo zaigral in doživel poraz proti novincu lige CSI iz Vidma. Olimpia iz Gorice pa je še enkrat premagala svojega nasprotni- ka. Sicer šibka Torriana se ji ni dolgo upirala in ji je prepustila obe točki. Izidi 2. kola •Olimpia — Torriana 3:0 (15:7. 15:4, 15:12) •Turriaco — Gasilci (Gorica) 3:1 (7:15, 16:14, 15:12, 15:5) CSI Videm — 'Kras 3:0 (15:13, 15:13, 15:8) •Acegat - - ACLI Trst 3:0 (15:4, 15:6. 15:4) LESTVICA Acegat 2 2 0 6 0 4 CSI Videm 2 2 0 6 0 4 Olimpija 2 2 0 6 1 4 Gasilci GO 2 1 1 4 4 2 Turriaco 2 1 I 3 4 2 Kras 2 0 2 1 6 0 ACLI Trst 2 0 2 1 6 0 Torriana 2 0 2 0 6 0 ODBOJKA MOŠKA IN ŽENSKA A IN MOŠKA B LIGA Bolonjski Virtus praktično že državni prvak 1966-67 Borovke so v soboto zamudile zadnjo ugodno priložnost Virtus iz Bologne je tudi za letošnje prvenstvo italijanski moški odbojkarski prvak. Pred zaključkom prvenstva premočno vodi na vrhu estvice s šestimi točkami prednosti in je, ker do konca prvenstva manjkata le dve koli, matematično nedosegljiv. Po dolgem času je orepričljivo zaigral tudi Ruini, ki ■’ tako utira pot do drugega me- sta, trenutno v rokah Salvaranija. Ddločitev bo padla prav v zadnjem solu, ko se bosta ekipi spoprijeli med seboj. Na dnu lestvice nič novega. Vse lUiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiimiiiinii DEŽELNA C LIGA Razpored tekem Koledar prvenstvenih tekem prvega dela moške deželne C lige je za prihodnja kola naslednji: 12 3 Torriana — KRAS ob 10.30 v Gra-iiški, igrišče «Mion» Gasilci (GO) - OLIMPIJA (GO) Ob 10.30 v Gorici, Largo Culiat 2 CSI — Acegat ob 10.30 v Vidmu, Piazza Ospedale vecchio 4 ACLI TS — Turriaco ob 10.30 v rrstu, Istrska ulica 45/bis 18 3 KRAS — ACLI TS ob 20.00 v Trstu, Vrdelska cesta 19. 3. OLIMPIJA — Turriaco ob 10.30 v Gorici, Trg Medaglie d’Oro CSI — Gasilci (GO) ob 10.30 v Čedadu, Ul. Gemona 13 Acegat — Torriana ob 9.00 v Miljah, Občinska telovadnica 27 3 Turriaco — KRAS ob 10.30 v Turjaku, Garibaldijeva ulica 4 OLIMPIJA — Acegat ob 10.30 v Gorici, Trg Medaglie d’Oro Torriana — Gasilci (GO) ob 10.30 Gradiški, igrišče «Mion» ACLI TS — CSI ob 10.30 v Trstu, Ul. Cengio 2 a 4 KRAS — OLIMPIJA ob 10.30 v Zgoniku ____ Acegat — Gasilci (GO) ob 10.30 Miljah občinska telovadnica Torriana — ACLI (TS) ob 10.30 v Gradiški, igrišče «Mion» CSI — Turriaco ob 10.30 v Čedadu, Ul. Gemona 13 9. 4. KRAS — Acegat ob 10.30 v Zgoniku „„ _ OLIMPIJA — CSI ob 10.30 v Gorici, Trg Medaglie d’Oro Turriaco — Torriana ob 10.30 v Turjaku, Garibaldijeva ulica 4 Gasilci (GO) — ACLI TS ob 10.30 v Gorici, Ul. P Diacono (kasarna), ekipe so zabeležile poraze. Položaj tržaških gasilcev se tako vedno bolj slabša in sedaj so prisiljeni zmagati v obeh srečanjih, če hočejo ostati v A ligi. Njihov nastop v Moden! proti CIAM pa ne dopušča nobene možnosti. Ravalico je v nedeljo izredno slabo zaigral in pokazal velike pomanjkljivosti predvsem v obrambi. Izidi 9. povratnega kola. Virtus — *B. Brummel 3:0 (15:5, 15:2, 15:7) Sal varani — »Italsider 3:1 (15:10, 13:15, 15:7, 15:11) •CSI Milano — Minelli 3:1 15:6, 15:9, 13:15, 15:9) •Ruini — Termoshell 3:0 (15:8, 15:2, 15:7) •Olimpia — Italla Nav. 3:1 (15:13, 13:15, 15:11, 15:6) •CIAM — Ravalico 3:0 (15:6, 15:11, 15:7) LESTVICA Virtus 20 20 0 60 5 40 Salvarani 20 17 3 52 17 34 Ruini 20 16 4 53 17 32 Olimpia 20 15 5 48 23 30 CSI Milano 20 13 7 41 34 26 CIAM 20 9 11 34 41 18 Termoshell 20 9 11 31 40 18 Italia Navig. 20 H 12 34 45 16 B. Brummel 20 5 15 26 49 10 Italsider 20 4 16 23 50 8 Ravalico 20 4 16 21 54 8 Minelli 20 0 20 12 60 0 Prihodnje kolo (12. t.m.): Vlrtus-Ruini, CIAM - CSI Milano, Salva-rani - Baby Brummel, Italia Navi-gazione - Minelli, Italsider - Rava-lioo, Thermoshell - Olimpia. * * * V sobotni prvenstveni tekmi so borovke doživele odločilen udarec. Na domačih tleh jih je namreč po razburljivi borbi premagal FARI Palermo in tako znižal na minimum upe za obstanek med elito. Gotovo bo letos zapustil prvo ligo goriški AGI, ki je v osemnajstih prvenstvenih tekmah dosegel le eno zmago. Presenečenje pa je prišlo iz Ravenne, kjer si je domača Virtus privoščila nič manj kot ekipo državnih prvakinj in tako spet dala nekaj upanja drugo uvrščeni ekipi. Maz Mara je že vodila s 2:0, ko so se domačinke razigrale in po treh borbenih setih osvojile zmago, na katero so najmanj upale. Izidi 7. povratnega kola Ediz. Panini — Sestese 3:1 13:15, 15:1, 15:9, 15:10) Fari Palermo — *Bor 3:2 (15:7, 15:8, 13:15, 2:15, 15:9) •Cabassi — Pall. Bergamo 3:0 (15:13, 15:8, 15:5) •Virtus Rav. — Max Mara 3:2 (13:15, 13:15, 15:13, 15:10, 15:11) Fari Palermo — *AGI 3:1 (16:14, 13:15, 15:11, 15:8) LESTVICA Max Mara 16 14 2 44 14 28 Ed. Panini 16 13 3 42 13 26 Fini Modena 16 12 4 42 18 24 Cabassi 16 12 4 40 20 24 Virtus Rav. 16 7 9 24 34 14 P. Bergamo 16 6 10 22 34 12 Fari Palermo 16 6 10 28 37 12 UISP Sestese 16 5 11 22 38 10 Bor Trst 14 4 10 20 34 8 AGI Gorica 18 1 17 10 52 1 AGI s točko manj zaradi predane tfektfle. Prihodnje Kolo (12. t.m.): FARI Palermo - UISP Sestese, Cabassi * FINI Modena, Pallavalo Bergamo -Virtus Ravenna, Max Mara - Bor, Edlzioni Panini - Bor (11.3). * * * Tudi v Moški B ligi se prvenstvo bliža koncu. Na vrhu in na dnu je že padla odločitev, medtem ko je še negotova dokončna razvrstitev ekip v sredini lestvice. Bor je po sobotni gladki zmagi nad someščani Libertasa postavil hipoteko na četrto mesto v lestvici in se bo tako višje uvrstil kot smo po lanskih zelo slabih nastopih pričakovali. Li-bertas mora biti s šestim mestom povsem zadovoljna, čeprav so bili njeni igralci prepričani, da bodo premagali tudi slovensko šesterko. Libertas trenira trikrat tedensko in je zato močno popravila svojo igro, ki pa še ni na višini Borove vrste. Zato je po končani tekmi vladalo v belem taboru razočaranje in šele po desetminutnem molku so se razvili pogovori, ki pa so bili precej prisiljeni. Izidi 7. povratnega kola KOLiSAKSTVO FIUGGI FONTE, 8. — Franco Bi-tossi je danes zmagal v prvi etapi dirke Tirreno . Adriatico. Za njim so se uvrstili Motta, Zandegu, Pif-feri in Meco. * * * CHATEAU RENARD, 8. — Belgijec Willy Plankaert, ki je zmagal v prvi etapi dirke Pariz - Nica, je bil diskvalificiran in uvrščen na 23. mesto. Zmaga je tako pripadla Belgijcu Reybroecku pred Italijanom Durantejem in Belgijcema Steegmansu In Van Ryckegemu. NOGOMET BUSTO ARSIZIO, 8. — Današnja tekma A skupine prvenstva C lige med Pro Patrio in Legnanom se je zaključila z zmago Pro Patrie 2:1 (2:0). Gole so dosegli v 8’ p.p. Cec-cotti, v 13’ Sartore (oba Pro Pa-tria) iz enajstmetrovke, v 1’ d.p. Tomy (Legnano). Kotov je bilo 3:3. Po današnjo tekmi je lestvica naslednja: Monza 34 točk, Como 33, Treviso 32, Udinese in Verbania 27, Rapallo in Biellese 25, Legnano 24, Entella 23, CRDA 21, Piacenza, Pro Patria in Trevigliese 20, Marzotto in Triestina 18, Mestrina 17, Solbia-tese 16, Cremonese 12. Prihodnje kolo (12. t.m.): CSI Videm - Acegat, Gasilci Gorica - Olimpija, Torriana - Kras, ACLI Trst -Turriaco. ♦ * * V nedeljo je bilo prvo kolo ženskih prvenstev B lige in promocije. Od šestih odigranih tekem so bile regularno odigrane le tri. Tako je prišla še enkrat na dan velika de-zorganizacija, ki vlada v deželnem odboru odbojkarske federacije. V B ligi ni bila odigrana tekma med Sacilom in Borom, zaradi zakasnitve sporočila o odigranju tekme. To srečanje bodo ponovili 9. aprila ob 10. uri, po končanem prvem delu prvenstva. V ostalih srečanjih je Breg z nekoliko treme odpravil AGI B, medtem ko je tržaški FARI nepričakovano premagal videmski Porzio- V promocijski ligi je upoštevana za lestvico le tekma med Porziom B in Fari Trst B. Porzio je maščeval poraz prve ekipe in prisilil še zelo mlade igralke Fari na predajo. Tekmo Breg B - Zarja pa bodo ponovili, ker se sodnik ni držal pravilnika in je zaključil srečanje pri rezultatu 2:0, medtem ko bi morali Igrati na tri dobljene nize. Izidi 1. kola ženske B lige Breg — AGI B 3:0 (16:14. 15:11, 15:4) •Fari Trst — Porzio 3:2 (12:15, 15:5, 15:12, 12:15, 15:5) •Sacile — Bor B (neodigrana) Izidi 1. kola promocijskega prvenstva Porzio B — Fari Trst B 3:1 (15:7, 15:8, 12:15, 15:7) Zarja — ‘Breg B 2:0 (neveljavna) •Corridoni — Sokol (neodigrana) Prihodnji koli (12. t.m.) B liga: Porzio - Breg, AGI B - Sacile, Bor B - Fari Trst. Promocija: Porzio B - Breg B, Sokol - Fari Trst B, Zarja ■ Corridoni. f. v. ■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiHiimiiiiiiHHiiiiMiHiiiiiiiiHmiiitiMiimiiiiiiiHiiimiiiiimmiiiimiiiiHHiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMETNO PRVENSTVO lil. AMATERSKE LIGE Sprememba v lestvici: kriška Vesna v vodstvu Nedeljski zavrtljaj III. amaterske lige nam je prinesel v skupini L spet nekaj novega. Kriška Vesna je izkoristila spodrsljaj proseškega Primorja in se je z nedeljsko zmago nad enajsterico proseške Libertas vsidrala s točko prednosti na vrh lestvice. Križani so še enkrat prišli do zmage, pa čeprav s pičlim Dvajsetletnica delovanja novogoriške enajsterice Približno 300 tekmovalcev na «Pohodu po poteh IX. korpusa» Nogometni klub Nova Gorica praznuje letos 20-letnico ustanovitve Mirno lahko trdimo, da je to moštvo že dolga leta najboljše na Primorskem in da je doseglo vrsto uspehov celo v tako zahtevnem tekmovanju kot je republiško. Klub je začel svoje delo v Šempetru, se kasneje okrepil s priključitvijo uuugnugiiiugiiimaiiitiiiiiitaiiiiaiiaBiaiaiiatiiiiBH1111* Partizana iz Bilj in novogoriškega rezultatom. Ta uspeh je zanje še posebno pomemben, ker nadaljujejo prvenstveno pot z vlogo novega lea-derja. Primorje pa je moralo še enkrat s polovičnim izkupičkom domov. Bilo je v gosteh moštva Delavskih zadrug, ki ni imelo predvidevanja na svoji strani. Ob zaključnem žvižgu sodnika pa se je zgodilo, da sta se enajsterici razšli z neodločenim izidom. Ob tej tekmi je treba pripomniti, da je bila nezanimiva in s strani igralcev Coop zelo groba. Krivda na vsak način pade na sodnika, ki ni znal preprečiti izpadov. Zaradi tega so se Prosečani znašli v drugem polčasu brez pomoči Miliča in Zužiča, ki sta najbolj občutila posledice udarcev. Problemi za Prosečane bodo še obstajali, ker Milič in Zužič verjetno niti prihodnjo nedeljo ne bosta mogla nastopiti in tudi drugi še danes nosijo posledice grobosti nasprotnikov. Jasno je, da je to stanje precej razburilo duhove na Proseku, kjer so se navijači Primorja in tudi drugi, ki morda le ob strani sledijo nogometnemu prvenstvu, že naveličali mmmm V MARIBORU •Bor — Libertas 3:0 Casadio — •Pagnin 3:1 •Menegola — Cemab 3:1 LESTVICA Casadio 16 16 0 48 7 32 Menegola 16 12 4 42 22 24 Bovoli 14 10 4 34 21 20 Bor 16 10 6 35 22 20 Pagnin 16 9 7 37 30 18 Libertas 16 9 7 32 32 18 Bramscl 14 4 10 20 35 8 Robur 15 4 11 21 36 8 Cemab 15 2 13 11 41 4 Codognato 14 0 14 8 42 0 Prihodnje kolo (12. t.m.): Časa-dio - Menegola, Libertas - Pagnin, Codognato - Cemab Spray, Bovoli -Robur, Gramsci - Bor. Zmaga Bora in poraz Trsta Prejšnjo soboto in nedeljo sta ekipi Bora in reprezentance Trsta, na povabilo kluba š.d. Invalid, odigrali v Mariboru tri prijateljska srečanja. V soboto je Bor igral proti ekipi š.d. Invalid in jo premagal z rezultatom 5:4. Za Bor so nastopili Edi Bole, Edi Košuta in Adrijan Tavčar. Takoj nato pa je š.d. Invalid odigralo še tekmo z reprezentanco Trsta (Crechici, Tavčar A„ Bole Edi) in jo premagal z rezultatom 5:3. Tržaška reprezentanca je igrala še v nedeljo, tokrat proti ekipi Maribora, kateri je prav tako klonila s 5:3. Najboljši igralec vseh nastopajočih klubov je bil Rehar (š.d. Invalid). Zelo je talentiran za namizni tenis, saj je bil v 11-12 letih eden najbolj obetajočih jugoslovanskih igralcev, žal je kmalu opustil redni trening, ti»v. da ni mogel veliko napredovati. Od ostalih so se izkazali zlasti Tržačan Simeone Crechici, ki je izgubil dve tekmi, ter Milovančevič, član Maribora. Za borovce je bil ta res koristen trening za bližnje nastope, že to soboto in nedeljo bodo namreč nastopili na deželnem prvenstvu, ki bo določilo igralce, ki bodo lahko nastopili v zaključni fazi italijanskega prvenstva. IZIDI Bor — š.d. Invalid 5:4 Košuta E. - Štern 2:0 (21:17, 21:9) Bole E. - Gojkovič 2:0 (21:10, 21:13) Tavčar A. - Rehar 0:2 (12:21, 18:21) Štern 2:1 (21:12, 19:21, Bole E. 22:20) Košuta E. ■ Rehar 0:2 (13:21, 14:21) Tavčar A. - Gojkovič 2:1 (21:17, 12:21, 21:16) Bole E. - Rehar 0:2 (8:21, 19:21) Tavčar A. - Štern 0:2 (16:21, 19:21) Košuta E. — Gojkovič 2:1 (19:21, 21:13, 21:13) Š.d. Invalid — Trst 5:3 Gojkovič - Bole E. 0:2 (11:21, 16:21) Rehar - Tavčar A. 2:0 (21:15, 21:17) Zagorac - Crechici 2:0 (21:15, 21:18) Rehar - Bole E. 2:0 (21:17, 22:20) Gojkovič - Crechici 0:2 (19:21, 5:21) Zagorac - Tavčar A. 2:0 (21:16, 21:10) Rehar - Crechici 1:2 (21:11, 19:21, 14:21) Zagorac - Bole E. 2:0 (21:15, 21:17) ŽNTK Maribor — Trst 5:3 Zevnik - Bole E. 2:1 (21:19, 14:21, 21:15) Milovančevič - Košuta E. 2:1 (21:8, 19:21, 21:16) Zagorac - Crechici 0:2 (12:21, 11:21) Milovančevič - Bole E. 2:0 (21:19, 21:19) Zevnik - Crechici 0:2 (17:21, 15:21) Zagorac - Košuta E. 1:2 (22:20, 18:21, 11:21) Milovančevič - Crechici 2:0 (21:15, 21:18) Zagorac - Bole E. 2:1 (17:21, 21:18, 21:18) T-ar negotovih in premalo odločnih sodnikov. Tolažijo pa se z možnostjo, da bodo imeli morda v nedeljo priložnost videti boljšega moža s piščalko. Primorec se je po zadnjih uspešnih nastopih vrnil tokrat ne samo praznih rok domov, temveč tudi s pol ducatom žog v mreži. Sicer so dosegli tudi častni gol, pa čeprav le iz enajstmetrovke. Vzrok poraza lahko iščemo v zelo slabem dnevu obrambe Trebencev, a tudi v tehnični premoči enajsterice iz Rojana. LESTVICA Vesna 15 10 4 1 35:10 24 Primorje 15 10 3 2 33:9 23 Roianese 15 8 5 2 26:14 21 Tecnoferr. 14 7 4 3 22:14 18 Aurisina 13 7 2 4 18:12 16 Lib. Prosek 15 4 5 6 15:22 13 Lib. Barcol. 14 3 5 6 16:19 11 G. Viani 13 3 5 5 13:17 11 Coop 13 1 5 7 8:22 7 Primorec 14 1 5 8 11:27 7 Gretta 15 1 3 11 11:42 5 V skupini M je Rosandra Zerial naredila korak naprej in sedaj premočno vodi v lestvici kar z 8 točkami prednosti. Iz dneva v dan pa postaja vedno bolj zanimiva borba za drugo mesto, za katero se poteguje šest enajsteric, med katerimi je le ena točka razlike. Breg se je vrnil prejšnjo nedeljo s celotnim izkupičkom domov. Zmaga Brežanov je popolnoma zaslužena ter pomembna, ker je morala plavih na višku, kar je posebne važnosti, ker jih v nedeljo čaka derby z Rosandro Zerial. Dve osvojeni točki sta tudi pomembni zaradi dejstva, da se je Breg ponovno vmešal v borbo za častne položaje. Podlonjerski Union je moral zopet poražen domov. Tokrat se je v prvem in v začetnem delu drugega polčasa zelo uspešno upiral Rosan-dri. Nepričakovano pa so Podlonjer-ci popustili in njihov vratar se je moral kar petkrat skloniti, da je pobral žoge iz mreže. LESTVICA Branika, od zgraditve novega stadiona je središče dejavnosti v Novi Gorici. Ob dvajsetletnici je klub pripravil obširen program, ki zajema ne samo člansko ekipo, marveč tudi mladince in pionirje. Klub je sprejel patronat pionirjev novogoriške osemletke ((Milojke štrukelj« ter bo med 1. in 25. majem organiziral šolsko nogometno prvenstvo pionirjev in mladincev. Imeli bodo tudi več prijateljskih mednarodnih tekem. Ponudbe imajo iz Čedada, Krmina, Boljunca, Gradiške in Proseka, vendar se še niso dokončno odločili. Pohvaliti je treba tudi pobudo kluba, da bi ustanovili občinsko nogometno prvenstvo, v katerem bi sodelovale ekipe tovarn, šol in JLA. To naj bi tudi sprožilo ponovno uvedbo delavskih športnih iger, ki so bile pred leti zelo priljubljene na Goriškem. V Kopru sta se v nedeljo pomerili trenutno najmočnejši nogometni ekipi na Primorskem — Nova Gorica in Koper. Proti pričakovanju so domačini gladko zmagali z zadetki Vižintina (2) in Furlaniča. Tokrat se je zlasti uveljavil koprski napad, pa tudi obramba je pridobila na povezanosti in pestrosti. Tudi letos so na Lokvah in na Laznah izvedli tradicionalno poli-tično-športno manifestacijo «Pohod po poteh devetega korpusa«. Nastopilo je blizu 300 tekmovalcev, Ki so najprej položili vence pred spomenike padlih v Trnovem in na Lokvah. V tekmovanju v veleslalomu in v patruljnem teku so imeli največ uspehov domačini Poljšakova, Zgonik, Valentinčičeva, Andlovič in Simonetijeva, od gostov pa Vrhničan Kunstelj. V patruljnem teku je osvojila prvo mesto ekipa rezervnih oficirjev in podoficirjev Trnovo. Novogoriški smučarski klub je tekmovanje prav dobro organiziral. Rosandra Zerial 14 11 3 0 42:4 25 Virtus 12 7 3 2 23:10 17 Muggesana 13 8 1 4 29:19 17 S. Anna 14 8 1 5 30:20 17 Breg 13 6 4 3 30:20 16 S. Sergio 13 7 2 4 21:20 16 Campanelle 14 6 2 6 22:20 14 Flaminio 14 5 2 7 25:16 12 Don Bosco 12 1 3 8 5:19 5 Esperia 12 0 3 9 4:52 3 Union * 13 * • 0 2 11 14:45 2 B. R. DISCIPLINSKI UKREPI Tržaški pokrajinski odbor FIGC je na zadnji seji potrdil rezultat tekem III. kategorije, ki so bili doseženi na igriščih in je izrekel naslednje kazni: Globa 2.000 lir Gretti in Primorju. Opomin Benitu Ordinanoviohu (Flaminio). Dvodnevna prepoved igranja Ful-viu čoku (Union) Opomin Alfredu Canazzi (Vesna). štiridnevna diskvalifikacija Aldu Fasanu (Gretta), ker je kot gledalec na igrišču in izven žalil sodnika. Odbor je zavrnil priziv Primorja kot nesprejemljivega, ker se je nanašal na sodniške tehnične sklepe. POŠTAR (Nadaljevanje s 3. strani) odgovoril in stopil v sobo brez poziva. — Prihodnjič ga vrzite v poštni nabiralnik, — mu je rekla in stopila za njim. — Prihodnjič? — se je nasmehnil Hannis. — Dobro, dajte mi ga in izginite! Toda Hannis je prekoračil sobo in stopil k plinskemu štedilniku ter odprl cevko za plin. — Kaj delate? — ga je vprašala. — Nič mi ne more preprečiti, da vas ubijem, — je odgovoril. — AH ne? — Zaprite to pipo! Zaprite! Dajta mi denar in se izgubite! — To pomeni, da se ne bojite. — Da bi se bala? — je prasnila v smeh. —,Ne mislite morda, da samo blefiram s pismom? — Ne blefirate, toda briga met Stopil je proti njej. Ko jo !* udaril je omedlela, pest ni zapustila niti sledu, ker jo je bil ovil z robcem. Nato jo je posadil v stol blizu plinskega štedilnika in odšel. Naslednje jutro je prinesel P0-štar pošto na javno tožilstvo. — Zaboga, koliko pošte! Vsak dan je je več! — se je razburil sluga. — Ali ne morete polovico tega odvreči? —- Delam, kolikor morem, — !e odgovoril Hannis. Nato si je vrgel svojo poštno tor-bo čez ramo. TED LEIGHTON itltiniškt postaja ....... nTTTrTTrnTITrM II II n V «^fg| STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carducci 39 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje) S. ROSSONI — glasbila in električni gospodinjski stroji, Ul. Carducci 15 FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49 PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34 C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14 DELOVNI CAS TRGOVIN od 8,30 do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure. Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte. Banke so oh sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnic*-MENJAVA BANKOVCEV Dolar ZDA Kanadski dolar Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Angleški šterling Avstrijski šiling Dinar 621 566 J 43,5 125 11.9« 156 1738 23.9« 43 ...................................i:E.i:!I.:1K!!5.s.!r.:S»_;5,sia-.aiiK:!arzmsiKši»iaK!jH«iSSH5!aaBss*5isHHBHmiHiiiiHaiiaii*a!!iaansniHi»iš!UiiK3n^!:~r»EiaBssia*aiii:ži*Biaiaiaši:*»ja*siUiiS:aiiH*aa!5«at3iaiffisauiaHaH*iau*KaiBiw«iiK«:sSiiššSiSsasKšaB ::::::::::::: CARLO LEVI ME SO KAMNI Med čredami koz in zalimi pokopališči smo prispeli v Santo Mario di Licodia. «To je mirna vas,« mi je rekel podeželan, ki me je spremljal na potovanju, «tod komunisti, demokristjani in fašisti skupaj kvartajo.« Tukaj se je v starih časih, ko se je Santa Maria di Licodia imenovala še Etna lnessa, dvigal znameniti tempelj posvečen Vulkanu ali pa morda tempelj še starodavnejšega boga ognja Adrana, ki ga je obdajal sveti gozd in varovalo tisoč psov, ki so umeli z božansko sposobnostjo ločevati dobre od slabih. Na bližnji gori se je, kot siva vojaška trdnjava vzdigoval fevdalni grad barona Spitalieria. Preko Biancaville in njenega pokopališča smo prispeli v Adrano, v stari Adernč, ki je bil posvečen, kakor pove že njegovo ime, samo bogovom ognja in lave. Pred saracenskim gradom se je odprla dolina Simeta z njegovimi vsakoletnimi skokovitimi poplavami; in nasproti so ležali kot opuščena in fantastična scenerija pogorje Enne, vasi in mesta, vsa pokončna na konicah golih hribov: Centi-rupe, Regalbuto, Troina, fevdi baronov Spitalieri, Solime in druge. Simeto je resnična meja: na eni strani sta Etna, ki kipi visoko v nebo kot nedostopno božanstvo in njeno kraljestvo, ležeče visoko v snegu in bazaltu, na njenih pobočjih pa leže niže gozdiči kostanjev in praproti, še niže pa so vinogradi, vrtovi in nasadi južnega sadja, vasi in zelene rav- nine rastlinja na področju, ki je vedno nevarno in prepuščeno naključju, toda vedno prepolno soli in plodnih ter oživljajočih sokov. Na drugi strani, preko Simete, pa se razprostira zapuščen in gol fevd, zrnata zemlja, ki je pod žgočim soncem vsa gola, rumenkasta, brez drevja, brez hiš, in skrivnostna v svoji goloti: to je daljni in odmaknjeni svet, kamor blesteči vulkanski bogovi niso nikdar stopili. V Adranu, v tem imenitnem mestu, prepolnem zgodovine, bogatem po podvigih brigantov, ki so bili nekaj časa povezani s fevdom, pred kratkim pa so postali osamljeni in prepuščeni vsak sebi, v antičnem centru še svežem od dninarskih bojev,. kjer so lani v demonstracijah na trgu ubili dninarja Girolama Rosano, smo se komaj ustavili. Daleč na gorah pred nami, so se prikazali Enna in Calascibetta, na drugi strani pa Cesaro in goli hribi mesinske province. Preko neke druge gmajne, gmajne Nove, ki je ena stotih gmajn, ki se valijo z Etne kakor potoki, smo prispeli v Bronte. Skoraj poldan je že bilo in ustavili smo se, bodisi zaradi ure, bodisi zato, ker so tukaj imeli moji spremljevalci svoje znance, bodisi zaradi slepečega imena, imena Kiklopa Bron-teja, ki je s svojima tovarišema Steropom in Argom, da spregovorim s Heziodom, izdelal Jupitrov blisk. To je velika vas brez blesteče arhitekture, toda z lepimi hišami ob glavni cesti in prav tako zgodovinsko bogata kakor Adrano ali kot Ran-dazzo in je bila ob svojem času tudi v središču zgodovine; znamenita je predvsem po Ducei di Bronte, Nelsonovem fevdu, po neprestanih kmečkih gibanjih, po svojih uporih in divjih povračilih Nina Bixia. Medtem ko smo se razgledovali okoli, da bi našli kakšno sled za temi zgodovinskimi spomini, so me kmetje spoznali in me povabili, naj obiščem njihove domove. Zato smo zapustili cesto in gosposko četrt ter se po strmih cestah spustili na Dvorišča ubogih (Cortili dei poveri). Redkokdaj lahko vidiš v tako bujnem predelu, na najbolj znameniti in plodoviti vulkanski plasti, v ozračju, kjer bivajo najbolj imenitni bogovi, takšno revščino. Obiskali smo številne Cortile (to so majhne ploščadi posebne vrste, okoli katerih so zgrajene bedne koče): kmetje in ženske na pragih so nam pomignili, naj vstopimo in vidimo, kako žive. Na Cortilih, ki leže na pobočju, tečejo po tleh in po cestah gnile vode, ker ni odtočnih kanalov in resnični zadah ti sili v nosnice. Hiše, če jih sploh lahko tako imenujemo, so bolj brlogi, kjer dež pronica skozi strehe iz trstja, brlogi, ki so očrneli, goli, brez oken, in v njih živi na pičlih nekaj kvadratnih metrih nakopičenih osem, deset ali dvanajst oseb. Otroci z blestečimi angelskimi obrazi, imajo od malarije napete trebuščke: v resnici je to prizor najskrajnejše kmečke bede, ki je nikakor ne pričakuješ ob tej nebeški obali. V Cortile dei Garofani*), kjer smradu greznic nikakor ne moreš prenesti, kjer ne veš, kam bi postavil nogo med črno tekočo vodo, smo stopili v bajto nekega spolovinarja, ki je lastnik hektara in pol zemlje. Osem jih je bilo v polpokriti hiši majhna otročička Angelo in Nunziata sta me gledala z velikimi očmi malaričnih otrok. Oče, ki je hkrati tudi lastnik te bajte, mi je rekel, da mora za to bajto plačevati občini takso za mestno snago, takso v višini tisoč petsto lir na leto. Vsepovsod smo videli enak prizor: v Cortile delle Magnolie, na Piazza della Fortuna, v Ulici Lorenza il Magnifica, na Cesti Pietra Aretina, na Ulici Muz, sama nenavadna imena, ki jih je kak občinski uradnik s poetičnim okusom postavil v te nečiste kloake. Podeželane iz Ulice Muz sem vprašal ali vedo, kdo so bile te ljubljene -božice. «Ne vemo,« so mi odgovorili, «nevedneži smo, kaj pa sploh znamo? Morda,« mi je rekel nekdo s prebujenim in inteligentnim obrazom, «morda si to lahko raztolmačimo, pa čeprav pomeni krivico.« Rekel je besedo krivica, rad bi pa povedal v siciljanščini, da pomeni to, priimek, vzdevek. Morda so bila ta imena v resnici krivica. V Cortilu delle Magnolie so se nam ženske pritoževale. «Tukaj imamo posebno demokracijo,« so pravile, «gospotJa biva na trgu in kdor umre, umre.« V hiši, ki po dolžini ni presegala treh metrov, je pre&i’ valo deset kristjanov. «Kako sploh lahko spite?« ((Zvečer si napravimo kar hotel«, so mi raztolmačili. Toda, v nekem kotu smo ugledali vodovodno pipo, k P#: pa je bil pritrjen blesteč in nov vodni števec, ki se je večji kakor hiša sama. ((Kadar dežuje,« mi je rekel neki kmet,« moraš obut* visoke napoleonovske škornje.« . Na Pindarovi ulici je neka ženska vedela, kdo bi na* bila oseba, po kateri je ulica nosila svoje ime. «Pindaro,» mi je rekla, «je bil nekdo iz Brontee, brivec’ ki je tod prebival.« Neka stara ženska pa mi je rekla z vra «Lu feto che c’este la mattina, šemo tutti bogluiti.« . Neki dninar je imel tu hišo, v katero si lahko st0?ir samo po vseh štirih in za najemnino je plačeval petsto 1 na mesec. Po Cortile delle Orchidee so tekle umazane v0.^ Neko pravkar poročeno dekle me je gledalo z obupa poln1113 pogledom in mi reklo z najslajšim glasom: «Ci vuliva li beddi cessi, na bedda conduttura.« Tako žive dninarji iz Brontee, tisoči kmetov brez zernlj®^ ki pričakujejo zemljo od agrarne reforme, ki se že stoletl in pol borijo za življenje proti fevdalni Ducei di Nelson, 15 kako* se od časa do časa zganejo zato, da bi zasedli zemljo - . so jo leta 1848 ali pa po koncu te vojne, od kocier pa J1, vedno preženejo, oni pa se spet vračajo tja potrpežljivi, ’ in kljub vsemu polni, človeške življenjske sile in si še ven mer upajo v svojih smrdljivih Cortilih verovati v prihodnoS • *) V prevodu: Dvorišče nagelj ev! (op. prev.) (Nadaljevanje sledi) iiRi-nNi-STVO- TRST ____ UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — vnaPr 9 250 lir' oolletna'4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -- w gvr t- AhiT nžš * Liubliana Stari tre 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Nar-dni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega st-.lpca: trgovski 150, flnančno-upra-m 250, osmrtnice 150 lir. - Mali ogla«. 40 Ur beseda - Oglasi trfašk* SFRJ. ADil, DZS, lj j , s gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokra'in Italije pri «Socletk Pubbllcltk ItaUana« — Odgovorni urednlkž STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_____________________________