Il
rokodeinib
narodskih
reci
Odgovorni vrednik JDr. *Wane» JBIehreis.
Tečaj
V
sredo 9. kozoperska (oktobra) 1850
List 4L S
Jffako naj kmetovavec ravna
5 de
svojo yovejo živino knge obvarje ?
Goveja kuga (Rinderpest) je nar hujši vsih gove-jih bolezin. Vrančni prisad je scer tudi huda bolezin ki veliko živine pomori; tode zoper vrančini prisad imamo saj nektere zdravila, ktere o pravim času poma-
3

zoper
govejo
kugo pa nimamo cio nobeniga zdravila. Zato je ta bolezin, ker je tako huda in kužna
pred vsimi druzimi boleznimi imé
dobila.
„goveje
ku ge
>
u
Kakor tat se prikrade v hlev
3
in gorje kmetovavcu!
y
gorjé de
ce se je zatrosila med njegove goveda želi! kjer razsaja.
Ta goveja bolezin, ki je človeški koleri zavoljo hude driske nekoliko podobna, ni domaća bolezin
3
ampak je ptujka, ktera se večidel iz rusovskihde
želá ali po
ovih. parkljih itd.
živi goveji živini
ali po
o* to
ovejih kožah, ro
<r to
v druge dezele zatrosi
?
le
goveda
napada , in od zivinceta do zivinceta iz eniga hleva v druziga, iz ene vaši v drugo, iz ene soseske v drugo, iz eniga kantona v druziga, iz ene dežele v drugo se

razsirja.
O začetku tava počasi; že na tem se da zlo spo-
, ki je od kodar koli
znati. Danes zboli eno
živince
kugo nalezlo, ki je od uniga okuženo bilo,
še le čez en teden zboli
drugo,
spet v nekih dneh tretje in tako gre od konca počasi naprej, dokler jih ni več okuženih. Berž pa, ko jih je več to bolezin nalezlo
3
f
se razširjuje naglo na vse straní, de je joj
Ravno to tatinsko postopanje o začetku je silno nevarno, ker si ljudjé nič hudiga ne mislijo.
de se še na Slovenskim ta strašna
3
Hvala Bogu!
ptujka dosihmal ni nikodar prikazala
3
ali ker je
v
ze
po mnogih
v •
deželah nasiga
cesarstva raztrošena

3
se
je zlo zlo bati, de se tudi v nase kraje ne prikrade.
kmetovavci dobro podučé,
in če
Zato je treba, de se
naši
kako se je je varovati, de k nam ne pride
pride
3
de se kmalo zatare.
Prepozin bi bil podúk, če bi bila
kakor pogo
vor pravi
»
že krava iz hleva".
Treba je našim kmetovavcam, de pred vsim dve
reci vedó, namreč:
v čim
obstojí edini vzrok te
bolezni ? in v čim je edína pomoč proti nji?
Edini vzrok je
bolezin naleze.
3
de naša živina
to ptujo kužno
Edi lezba od
pom
je
3
de se to okuženje ali ta na
(Dalje sledi,)
JVovi stan kmetijskih druzh
v našim sedanjim vstavnim cesarstvu.
(Po »Oeconom. Neuigk. und Verhandl. Dr. Hlubeka.)
(Dalje.)
Marsikteri bravecutegneprašati: zakaj nektere kme
tijske družbe pri osnovi novih družbinih postav po starim ko pitu ravnajo? zakaj po rakovo nazaj bi po vodilih vstavne
cr to
redó
namest de
avne vlade napredovale Odgovor ni težak. Za to, ker je še v
dokaj tacih ljudi, ki so skrn niki noviga vstavniga časa, stavljajo, cesar ima v duhu vst
vsaki družbi é ali očitno hudi sovraž-ki se tedej vsimu zoper-
vlade biti
'I*
Poslanci vsih kmetijskih druzb lanjskiga kmetijski
ga zbora na Dunaji so
Si
sklenili, de kme
tijske družbe hocejo svobodné privatne družtva biti brez vsih naslovov
vse vprašanja
in de bojo radovoljne vladařstvu na odgovarjale in nasvete v prid kmetijstva
daj ale
3
brez de bi bile ces. kralj, kmetijske vradij
De tedaj
lasni sklep lanjski
zbora v djanje
stop
3
de se post
poštuje, in de se ocitno dokaze,
ave Ijubezni
de avstrijanski kmetovavci, navdani od pi do miru in redu, resnobno želijo
[), na vstavni od cesarja podeljeni poti napredovati brez de bi se jim roke zve-
zaîe in mudne pisaríje naložile, -se morajo tedaj kmetijske družbe kot svobodné privatne družtva vstanoviti
i
vseskozi kot fake se obnašati, svojo velj
podla
v družtvini postavi od 17. sušca 1849 iskati brez vsi ga druziga omejenja in brez vsih perimkov, ki jim ni
kakor ne grejo.
De iz volitev svojiga predsednika cesarju v po
terjenje predložijo, čeravno tudi šusca ne ukaže, je prostovoljno
tega postava
djanje
3
od 17
s kterim kme«
tijske družbe avstrijanskiga cesarstva svojo zvestobo in
udanost do cesarja potrebno de je,
devajo in ocitno spoznajo
3
kako
se terdno deržati cesarskiga gesla.
Vsako drugo omejenje ali tlačenje kmetijskih druzb,
od kodar koli hoče, je očitno znamnje, de se hoar o nazaj spraviti, kar je pa prihodnjimu
naj izvira čejo nas stanu kmetijskih družb ravno
t
skr
(Dalje sledi.)
Jáakó pustimu Krasu veséto pri
hodnost vstanoviti.
(Dalje.)
Ti hribi in herda so na več krajih tako zlo kamnitni, de hi se zdelo skorej nemogoče, na njih
Dr ugič.
drevj
editi. Ako bi se na takih krajih drevesno se
me sejalo, bi to gotovo malo izdalo in zastonj bi bilo
er je kaj zemlje
ako pa se med peci ali skalovj ali kamor se potrebna zemlja nanesti da, drevesca vsa dijo
? y
se bodo prijele, vsako léto bolj ukoreninile in astle. Ce zraven
3
tega pomislimo
3
de
t
tudi draga
pride,
zemlja obdelati mora, ino de na nar slabej
ker se na več prostorih, kakor pri posadisi
zemlj
y
y
kjer je nar bolj drevja potreba
3
boj
gnale
3
takó spoznamo ino za terdno mislimo
semena nar manj
de bo na
3
*) Dr. Hlubek v imenovanim časniku obširno naznani tište stranke, od kterih sovražna sapa zoper vstavo vleče. A red.
Krasu saj en je d
bolj
¥ 0
hitrejši ino g
y
to viř kakor
y
pa tudi z manjsimi stroskimi zd
Ravno tako je tudi matica s erb ska naloge prev-zela, rokopise od pisateljev nakupovati, jih na svoje
janje drevesnig
m
Vse je nad stroške natiskovati
i
ter za kar je mogoče nizko ceno
tem ležeče, de se bo pr
sajene drevesca bodo rastne, ne medle, z obilními poškodvanimi korenincami previđene
drevje sadilo, ino de po- prodajati. Ona je bila za povzdigo serbskiga pismen
y
ne
stva tako potrebna, kakor člověku kos kruha
y
tudi přetekli čas čudo veliko doveršila. Kakor ona
ter je
JU V Uillllll UUlVUlUVMUit JJ1 VTIUVUV»	vuvit	vvvim&a VI4U vvi^v/ f V/IIIIU \A\J y V/1 UllM • IV UIVU1 UiiU * J
Tretjič. Zato bo treba dre ves n ih sadiš (Pflanz- tudi matica ilirska že lepo versto narodnih klasikar
je
schulen) napraviti, in v njih, b
mr e k
y
hrast
y
h
y
kostanj
J
in b reste izrediti
y
pri
jev na svitlo pripeljala, mlade pisatelje zbudila veselje k pisanju in branju obudila.
y
ter
kterim delu vam G. Buttlarj
v •
porocimo
y
od ktere. ako bi bravci
bi znali mi samo to
y
drugikrat
kaj obsii
vizo za sadise pn
„Novic" želeli, *
govoriti. Za zdaj česke matice
Kaj mislite tedaj, dragi rodoljubi, ko bi mi take
lepe naredbe posnemali? Ko bi
y
posebno po izgledu
se
kaj ena ci ga vstáno vili?
Tukaj smo le
rečemo, de v sadisih naj se bor (Kiefer) kratko in u obrisu govorili, ker hoćemo koristno reč le
bi bilo pogovorjenja ro-
v slabsi, hrast (Eiche) in brést (Ulme) v boljši zbudit i ali
sproziti; treba
zemlj
seje
y
de naj se drevesca
v
ze
dve
nar
več
štiri léta stare . vùn iz sadisa na hribe
da presajajo
y
dva
tri
tri ali a ber-
de tedej prostor sadiša bo mogel tudi,
. kte-
ali stirikrat tako velik biti, kakor tajisti
doljubov, da bi se ta načert dalje izpeljal in uistinil. Slovensko pismenstvo, samo sebi izročeno, kakor do-zdaj,
porniki blagoserčno
bo le pocasi napredovalo, ako mu rodoljubi pod-
pod pasho ne sežejo. Združenih
riga bo potreba .za izréjo toliko drevesc, kolikor se moči je torej tudi tukaj potreba; za tega voljo naj vsta
jih bo vsako léto za presadise potřebovalo.
anii naj bi
Cetert
V
k
P
po tem
y
kar je v 1. oddelku rečeno bilo, odlocili vsi hřib
in b e r d a
kteri se tamkej najdejo, in kteri so po
trebni
y
po
y
goj zděni
biti
Njih prostor se bo iz kata
sterskih (davkinih) obrisov vzel, in po tem se bo prevdarilo : v koliko létih se bodo vsi ti pro-
bsaditi; potem pa se bo
a. Sadiša
t
li z d
• v
dolocil prostor vsakoletniga presad od kterih smo v 3. oddelku govorili, naj bi se
y
y
je le ali pa v kih krajih
mogoce,
drugih
ako
v enim imenovanih presadiš napravili bolj priložnih in zastran zemlje ena
y
(Konec sledi.)
JfMalica slovenska.
Slovenski duh se je izbudil iz več stolétniga spa
greje in oživlja slovanské planjave in goré; lepo cvetč slovensko pismenstvo, ter imenitniga
nja; sonce svobodě
eadú nam obilno obéta. Pa napotíj je veliko, ktere to cvetenje ovérajo ali celo zadušiti žugajo.
Marsikter rodoljub je vzel pero v roke, terse na-menil, svojimu narodu kaj lepiga ali koristniga spisati v veselje ali podučenje. Trudi se večkrat mnogo lét; naposled je delo dokončano; zdaj pa revež ne vé, kaj in kam ž njim. Založnik za nove bukve se těžko naj-
de; posebno za še neznaniga, še ne široko slovečiga pisatelja, ali pa za bukve, ktere še gotovi ga dobič-
ka ne obetajo. Na svoje stroške rokopis v tiskariiico
y
ne zamore vsak. Naš pisatelj je nepřemožen
dati
kaj če torej storiti?
y
Njegov rokopis ostane
v pisa
teljevj omari
y
večkrat se cio pogubi.
Ce pa ravno u kakim slovenskim mestu kakošne nove bukve beli dan zagledajo, je na drugi strani mno-
gokrat strašno težko,
per
dru
jih drugod dobiti.

Torej bi bilo sredstva (pripomoći) potreba vic, de bise zložene literarne delà ložej natiskale
y
y
gic
y
de bi natisnjene se lozej in za primerno ceno do
bivale. Tako sredstvo bi bila matica slovenska.
Znano je
ploh
y
koliko je
t
k
u tej
zadevi koristila, kako je česko pismenstvo podpírala in ěe podpira, in kako veliko število imenitnih knjig je svojim deležnikam podělila. Ocitno se tudi u njej vidi
V	1	V	•	>1/ X»/ V»/
moc zdruzenja.
*) Ćastitiga g. dopisnika prav lepo za to prosimo» Vred
**) Velikrat so tudi bukve u knj
o

jih le málokdo omisliti samore.
tako drage
y
da
Pis.
Veselje je viditi lićno tiskanih knjig, ki jih izdaja mi
ka, postavim »Biblioteka novoćeska« in dru
ca
tudi njih cena je tako nizka, da tudi manj přemožen pri
jatel slavj. pismenstva si jih napraviti zamore. Pis,
ne matica slovenska!*)
J. S.
Spomín p op o to van ja po Šla jar skini
in Gorenskim.
(Dalje.)
Med mnoge vesele reci se rada večkrat tudi kako
Tako se je tudi meni godilo. Ve
sim vidil in slišal na Stajar
šna grenjka umeša.
veseliga
liko prijetniga in
skim zastran naše mile, tako pohlevne slovenšine ali zabolelo me je slišati, de izverstni učitelj ljudskih
y
sol
y
gosp. Krajne, zastran kteriga je le en
glas,
de
je v vednosti, pridnosti in obnaši posebne hvale vreden, kteriga je tudi šolsko vodstvo in konzistoři v pervo versto kompetentov postavilo— zopet ni naprošene službe na Celjskih ljudskih šolah přejel, ker je poglavarstvo v Gradcu nekimu drugimu učitelju to službo po-
dělilo, akoravno stih
pri scer vsih
drugih
dobrih lastno
mu poglavitne in perve manjka, namreč
znanosti slovenskiga jezika
} ki je vunder v Celjskih ljudskih šolah živa potreba! Malo veseliga smemo
zaterti jezik pričakovati, dokler se
za naš tako dolgo v slovenskih krajih bojo v ljudske šole učeniki brez znanosti slovenskiga jezika, in v vradíje vradniki tudi brez slovenšine jemali. Vémo scer, de sama znanost jezika ni ne pri učeniku ne pri vraduiku zadosti — ali
kjer je scer dostojna učiteljska in vradniska pripravnost zraven te pa tudi znanost jezika,
y
tam
mislimo
je lahko praviga moza izbrati. Ali je morebiti sploh hvaljenimu g. Krajncu to škodovalo, de je dobro
slovensko šolsko knjižico spisal? Zna biti, de je za voljo tega v duhu panslavizma! Za doljuba ni nič nemogoče. — Obiskali smo na svojim po-potovanju tudi Rimske toplice (Tufferbad), ktere so bile létas silno polne ljudi zavoljo zdej tako pripravne lege poleg železnice. Naše toplice na Dolenskim so bile zavoljo tega létas zlo pozabljene. Rimske toplice so v prijetnim kraju; stanovanja so lepe, živež pa je precej drag. Kruh dobivajo vsaki dan po pervi ponoćni peki iz Ljubljane, kamor po železnici pride. Na zidu
Hor-
slovenskiga ro
yy
y
eniga oddelka Topliske hise visi tablja z napisam vatski stan". Neki gost, ki je ravno pred nami šel je dregnil svojiga tovarša rekoč: „Schau an, den s lavis chen Separatismus auch da!" „Warum nicht
mu odgovori tovarš — hast nicht g rad den ungar. Fiirsten Esterhazi dort beim Fenster gesehen." Knez
gar
Esterhazi iz Ogerskiga je ravno v tistim oddelku sta noval.
Drugi popoldan smo zapustili toplice.
(Dalje sledi.)
*) Bog daj!
Vred.
pomenkam zastran besede
„županija".
Kar nemško besedo „Gemeind
vtiče, nazna
mm
3
da ste tukaj dve besedi sploh že od nekdaj znane
3
in sicer
panij
m
a
ptuja
in kom
v
Da je beseda
55
k
?
sprašati zamogel, Torej bi bilo zlo staviti, in nam
se ve. „Županija" je pa, kolikor sim
gem Notranjskem znana.
tudi po dru
nespametno se rabi te besede zoper irenjo" vrinovati, ki je le na Goren skem v navadi, in sicer, kolikor sim sam iz ust pro

9
. v
stiga kmeta slisal, v pomenu
lung
u
>3
b
u
ali
55
V e r s a m m
55
Soseska" je tudi pri nas navadna, pa v po
menu nemške „Nachbarschaft"
I
Idrij
Prifarski
občina. Novice so vam nasvetovale, srenje v prihod
nje, zato ker bodo vsaka svojiga župana imele, župa nije imenovati. Nam je to imé zlo všeč, in ne dvomi
mo, de bo tudi vam dopadlo. Pa
3
J
ce to imé dovzamete kako bote posamezne ude županije imenovali? Ude kake soseske imenujete sosedćane, ude kake srenje srenj cane, ali morebiti v nekterih krajih občane.
Ali bi se ne utegnili tudi udje županije: županov-
lj ani
3
(izreci: žp an ovijani) ali žup an i j an i ali
zupanij can i imenovati? Pa morebiti bote vi temu imenu kakšen pripravniši i z hod dobili, če se vam ti dosti gladki ne zdé.
(Konec sledí.)
Noviéar iz slovenskih krajev.
Še eno oglasilo zastran besede
„župan" in „nadžupan

Marsikterimu bravcu
bi
se utegnili pogostniši
s Stajarja. V 35. listu Novic je bila volitev
Hmarske županije močno pohvaljena. Ker je imela 25. septembra pervo sejo, se ne smem muditi, nje per-
pomenki od slovenskih besedí nepotrebni, ali morebiti celô prenizki in nepristojni zdeti ; tode pomisliti je,
, de
in povodi zauménov ali zapo-padkov, in de od pripravnosti ali nepripravnosti besedí visi: ali bodo Slovenci v zadevnih rečéh svitle ali tamne
ve sklepe naznaniti, ki so vsaciga mocno razzalili zapopade
3
ki
3
so besede podl o g a
zaumene imeli, ali bodo prav in čisto, ali pa popačeno
in ali bo slovenski jezik kadaj
k
3
govorili, samostalnosti
in sodergasto
přisel
3
ali pa
5
ali bo zmirej po krivici
de kaplanija in keha ne greste v eno hišo!! Sklenili so namreč, eniga kaplana iz kaplanije djati; iz izbe kanclijo, iz kleti pa keho napraviti; drugi kaplan naj pa posluša, kako se bojo po pisarnici in ječi prepirali in vjedali. Kaplanija, in scer pri te-hantii, in keha! — alj se zamorete zediniti? — Jez
«1«	l	1 ■ V •	v
mislim
3
znaminje uboztva na celu nosil.
drugim
Desiravno nam, kakor mnogim
„Biirgermeister" zlo dopade
3
beseda
de taksniga onečastenja ništa kaplana zašlu , ker pri toljkšnih obširnih opravkih le 25 merni-kov pšenice za plačilo dobivata ; zdaj so jima pa še
žila
edino dobro
3
nam ven
župan za
der nadžupan namest Bezirkshauptmann noče
dostojno prebivalise
vzeli.
Tojnko.
Iz Celja if. oktobra. Naše mesto danes v ve
dopasti. Ne kakor de bi hotli znajdnika te besede gra- Hkim jezeru stojí. Po večdnevnim deževanju so Sa
jati
3
kterimu velikovec za njegovo prizadevo, slovenski
jezik očistiti in olepšati, vsa hvala
vina in druge vode tako velike prideiie
de je cez
gre;
to
3
ker se nam zdi, de ta beseda po svoji korenini
7---- ------- v i u u in ui u^ v t uuu twau tunnv/ jiuutiii/ , uv ji/ vv/i
ampak le za n0č do 4. t. m. strašna povodinj vstala. Kakor dalječ
mma
tega
oči zagledajo
V «
, je žalibog ! vse v vodí. Kar je žita in poména, kteriga bi imeti mogla. Naši raz- sočivja še na polju bilo, je vse pokončano. Huda bo
v
zu
umi ^Griinde) so ti. Pervič je župan po plemén skim poménu te besede, če tudi v é lik i ali višji pan, sliti.
V .
zima in dragota gotovo se vecji
Iz Tersta. Misliti bi bilo, de od 1. julija t. I. se
vender le župan, in po redu (ponatorno) je mi- je pri Ljubljanski deželni sodíi že več takih oseb iz
de po tem takim tudi le oblast in opravila
županov ima. Drugič to imé tudi
nič
r azločka
praševalo, ki ne razumejo nemškiga jezika; in de po tem takim se je tudi zvesto spolnevala postava, ki ukaže
ne odkaze med Bezirkshauptmanam, kar je ven- napravo zapisnika v jeziku, ki ga izpraševanec govori
der bistvino potrebno. In zadnjič, ker imamo Be- Zatorej se je pa tudi marsikteri začudil, v 39. listu
sirksgemeinde in Kreis^emeinde
»
3
m pri
teh
tako imenovane „Obmann", bi prav za prav temu to imé šlo. Zraven tega je tudi beseda nadžupan nekako težkotna, in še težkotniši v daljni sostavi, posta- Terstu, od mesca julija'pričemši, že celi spisi (Akten)
■	■	■■■ H 3 p^MB
„Novic" brati, de še le 21. septembra t. 1. se je pri ondašni deželni sodíi pervi zapisnik v slovenskim jeziku pisal; med tem ko so se pri c. k. okr. zborni sodíi v
vim, nadzupanijstvine postave, tako de bi tudi v v slovenskim jeziku napravili; ter se pričakuje v krat
kim javna obravnava, pri kteri obdolženi bodo samo
zadnji prigoji pripravnišiv
bilo
nadzupana
vélikiga
ali vi s jig a imenovati. Se nepripravnisi pak se nam slovensko razumeli.
zdi besedo nadžupanija in nadžupanstvo na Be zirk in Bezirkshauptmannschaft prenesti.
Djanjski.
Nar boljši v ti
reci
3
mislimo, bi utegnilo biti
3
ko
Od Idrce. Tudi pri nas se napravljajo srenje po
novi postavi; in sosebno Cirkljanska srenja je bila že jyed 3 tedni vstanovljena. Izvoljen je bil za župana g
moz, kterimu pa bi bilo
bi kmetje sami, kteri v slovenski besedi nepokvarjen Cer in, ki je scer včs přikladen
slad imajo, za te zaumene ali zapopadke nove iména leto svetovati, v svojih opravilih se slovenščine posluževati vstvariti ali odbrati hotli. Tode pomagati bi jim bilo ne Da nemščine, in ne le samo za to, ker nemško le
?
------------ —---- ------- ^ --- j------g	—- j---- ---— uc un libuio^iu«/ , ni lit/ iv oauiu /Ju iv, nvt u&iuonu A
treba, in jim natanjko razložiti, kaj te in takšne bese- giloma lomi, ampak tem več, ker je župan čisto slo
3
de
meister, Bezirkshauptmann, Kreis-Pràsident v sebi imajo,
namrec: Orts-, Bezirks-, Kreis-Gemeinde,Biirger- venske srenje
kar
33
Xovícam" pridjana
razlaga
ve tako jasno
V f
uc1.
Torej
Um ski.
Loke dne 7. oktobra. Přetečeno sredo zju-
srejnske posta- trej zgodej so po celi Krajnski nadžupanii patrolirali.
3
ljubi slovenski kmetje! ki
vémo, de
mo
„Novice" radi berete, se zdej do vas oberne-, de vam razložimo, kar je k znajdbi dobrih imén za poprej imenovane zaumene treba. *
Ortsgemeinde se imenuje po Slovenskim na nekterih krajih so s es ka ali
po naši misli — zakaj za gotovo nocemo terditi — ne pride od besede s red a, ampak je sostavljena iz besed: so (mit)
in reti ali teci (fliessen
reka: Fluss) kar pomeni: se
srenja,'*
na
drugih
tudi
*
Srenja v našim kraji (na Gorenskim) ne pomeni le zbor srenjčanov, ampak tudi vse sosedne vaši, ki se k srenji stejej o, ali celo srenjsko okolico; odtod tudi iména: srenjski les. srenjska gmajna ali pašniki i. t. d. Imé »srenja«
steci, sniti, terdo vkup skleniti; odtod srež, toj© mokrota ali kaplice, ki se na zidu ali oknih skupej stečejo in kakor sneg postanejo; od tod tudi srenj ali terd sneg, kteri se je namreč tako terdo skupej stekel, de se noga več ne vdere. — Tudi imé reke Sora, mislimo, se ravno od tod izhaja, kjer se namreč v nji dve rečici zjedinite in
potem skupej tečete ali s orete; da sir (Kase) i. t. d.
ravno takó tudi bese
Pis.
Vsaka županija po svojim. Bitenska patrola je v goj-
na eno tropo tatov in rokovnačev
kup
5
in pa Dr. Bleiw
J
zdu blizo
Cerngroba
zadeia, kteri so bili s pusami in pistolami dobro oboro
6
po téh so bili
spodje: Pauer
z ve čí on
y
c. k. profesor
9
J
ženi in so na patrolo strelaje kmete na korajzo kli- gart
J
y
glasov izvoljeni naslednjí usnjarski mojster, Baum-
y
kupec, Deb
J o ž e f
j
cali: kmet le gôr?
ako ćeš kaj dobiti. Ker kmetje Blaznik Jožef, bukvotiskar, Dr. Ah
v « v
druzega orožja niso imeli
ko kôle in gerjaće in žan- posestnik, E
Jožef, posestnik, J
kupee Janez Janez
y j
»
darjev je premalo bilo, se jih niso upali lotiti in so se usnjarski mojster, Vollheim Vilhelm, ključarski moj-
Ker smo samí v ti volitvi zapopadeni, se nam
nazaj umaknuli. Pred sv. Mihelam tišti većer so po- ster. noćnjaki v Maučah enega hlapca ubili. V nedeljo ne spodobi, jo obširno pretresovati ; temuč le povémo zjutraj so ga blizo cerkve mertviga našli. Včeraj so kar većina Ljubljančanov o ti volitvi sodi. Vsi Ljublj

se blizo sv. Duha stepli in en pošten gruntar je neke- canje
y
ki
st
resnično ljubijo, so prav prav
ga potepuha po nesreći s pervim udarkam ubil, in se zadovoljni s to volitvijo je koj sam jokaje sodni gosposki izdal.
to se sliši kamor se pride, de jevolitev dobra, — —« — Lloydu"
N
to
t
nj
P
1% Dolenskiga 4. oktob.
n. Ze teden je, kar
nas dež moćno moći, če se za kako uro zvedri, le se
je to: de dopisnika v .,G
y
bavli at
Y)
V pondeljikje volil 2. volitni oddelk
9
bolj potem naliva. Ajda je moćno po hribih pozebla, pa izid te volitve nam bo pa se le danes fv sredo") na
tudi po ravninah
y
kjer ni bilo zjutraj megle ;
zdej pa znanjen
Danes (v sredo) pricakujemo stariše našiga
če tudi je semtertje lepa, jo morejo zeti, ker je de- presvitliga cesarja, namreč presvitliga nadvojvoda F ževje in se moćno bojé, de bi kaliti ne jela. Glad nas ca Kor Ina in presvitlo nadvojvodinjo Sofijo
caka
y
krompírja nič, žita čisto malo, ajde srednjo rec
\J	. _	«	.«Vf ê	• V #
5
bljani
y
ki
gresta
9 v Lju
enim sinam svojima sinovama naprot
j
vina le za pokušati tatje v grojzdju popili.
v Karlovic po žito
kai
pa
ga ne bodo tići m misi, Tergatev se je začela. Hodijo
ki prideta po popotovanju iz Gerškiga spet iz Tersta nazaj
pa prehod čez Gorjance je za-voljo živinske in tudi človeške bolezni prepovedan. Kolera je huda. V Novimmestu jih neki umerje na dan po 7—12. V Medenipeči (Mirnipeči) po pét v eni hiši
Pri Trebnim je
Noviéar iz mnogih hrajev.
Mnoge novice pripovedujej
y
de se mislijo césar
tudi
°*osp. kaplan so nevarno bolni.
oženiti s kraljično Saksonsko Sidonije, in pred ko
»
pravijo
tudi huda, po 4 na dan grejo v věcnost. Molitve se £e jz jj očitno opravljajo, precesje deržé, za odvernitev te so-vražnice človeškiga življenja. V Šentruperski fari je ponehala in se doli proti sv. Trojici vleče. — Prosimo
©
<teri časniki nca nazaj.
pridejo césar kot ženin Govori se, de se bo v Bre-
y
dajte nam oznaniti, kje se bodo za prihodnje solsko leto garjem na Tiroljsko podal
gen eu več vladarjev snidilo, ki se bojo pomenili za-stran prihodnjiga ravnanja v nemških zadevah ; zato se je ministerstva predsednik knez Švarcenberg za ce-
bukve v Ljubljani dobivale
y
de
se bomo vedili kam
oberniti *
stro terja, de naj
zmesnjave
Rusovski car nek oj na Nemškim kmalo sta
listu brati
Primorja.
ovic sostavek
Zlo
y
gosp
zlo nas je razveselilo v 39.
profesorja V. J. Menclna
novitno poravnajo in je ponudil v ta
pet svojo
mad
Ministerstvo uka zdej terdno del a, revni
V •
------— i*—r- r-------j- — ------------ uuiteljski stan poboljšati, F1v
nadjaje se, de mnogospostovani profesor, nav- vradijam ukazalo, de naj skerbé
pred
y
dani z gorečo Ijubeznijo do slovenskiga jezika nas bodo
y
de
sim j
neki vsim
hodke
i • • •	JL Ž
^.V.... ~ ". v. ~ ^ .j„«vo..ijv «vr	VM«..^«	-------- 1IUUIVC , KI Jim greju, gum»« UUUIJU , £jt* pi 111U U
prihodnič tudi večkrat z lepimi slovenskimi spisi obda- j>a naj ge yim jz vérske založnice toliko dopl
&otovo dobij
telji svoje do za prihodnje
rovali. Kdor je g. profesorja lepe nemske sostavke
boj
mogl V Grad
kot skladne pesmi bral ali slisal, bo z menoj enake zelje, tudi v slovenskim jeziku kaj njegoviga delà po-kusiti. To slovenski rodoljubi, ki gosp. profesorja zlo telegraf
pošteno ziveti
Bog
léto
de
daj, de bi se to zgodilo !
y
SO
césar poterdili
spostujemo in čislamo, željno pricakujemo. Vam, dragi rodoljub! ki ste se tako serčno
Slava
y
gladke slo
vensine v sramoto dostih Laškónov poprijeli in za terdno
sklenili v tesnejši zavézi se z nami radovati, kar je in oběrtnisko razstavo bo poslal nek angležk fabrikant eno
Savi spodj
naprav
telegrafov
izvoljeniga mestniga župana Dr. Ulm
Sèm ter tjè se sliši od poškodovanj ni davnej kar sta dva drat přestřelila. Naj bi duhovni go
gerdeža pole
(T
e»
učeniki ljudstvo veckrat spomnili dobrote te n jih svarili poškodovanja! — V Londonsko
bo vselej k našimu pouosu in veselju. Upamo pa
y
de
cigaro
4 čevlje dolgo ,
bote zedinjeni s svojimi enakomislečimi tovarši tudi druge (ov težko. Kakšne usta boj
24 pav
nek
sinove Slovenije podbujali k omiki materinsine
y
in jih
)v debelo in 35 fun na ti cigari vlekle
N
Nemškim bo zavolj He sije mende huda raz
razvedrili in prepričali, kako silno de se tišti zadolzijo partija. Pruska vlada mende pravi
•	li	1	t V , ,	v • •	»1	t • •	X	o	_
y
de je Hesko ljud
in lastno mater zanicujejo, ki domaći jezik zametujejo in le samo po ptujsini segajo. Ne perpustite torej , de bi bili kedaj primorani, Vam izročene sinove Slovenije
prav ravnalo, ko se je brezvestnimu ravnanja
Frankobrodski zbor nemške za-
iva bo obve-
Laškone imenovati.
J. Ternogovski.
stvo
ministrov ustavilo, veze pa pravi, de so Hesje puntarji. Cig
y
Ijala
?
se ne vé. Prajzovska armada se skup zbera
IXovièar iz MJubtSane
Na
bljani je
važniši zadéva tega in pretekliga teđna
Lju
avstrijanska, ki je pa tudi nek pripravlj ski armadi zoperstaviti
na Tiroljskim in Vorarlberskim stoji
3na. če bi treba bilo. se Pru
y y
N
Francoskim je unidan sto
t
ovavcov zamesti Kamor priđeš, ne slišiš druziga govoriti
pila kraljevska stranka z nekim
glasam na dan
y
županijo. Nihče bi ne
bil mislil, de bo Ljubljančanam toliko
mar
to
predsednik republike Napoljon pa tudi s svojim stranki boste tedaj začele ena
y
ti
kar očitno kaže
de je naše mesto navdano od pi
y
dv
bolj spodkopovati
drugo zdej zmirej
m posteniga vstavniga duha, ki je o perv
popolnama zmagal. bornike
polo
ze izvolil ; bila sta
i volitvi tudi
Tretji volitni oddelk je svoje od-
pri ti volitvi že pervi dan s
""lasov izvoljena: gosp
»
A m b
Mih
y
raj tal i.
Pogovori vredništva•
V	-	1
Gosp. J. Š. Barovnićanam srao poslani goldinar od

V Ljubljani jih noben bukvar nima
y
Vred.
Današnjimu listu je pridjan 32. dok la dni list.