OB OBISKOVANJU \Z GORIŠKEGA MUZEJA
Lev Menait, Ljubljana
Slika1 je ena tistih. ki ncglcde na kvalileto na prvi pogled ne zbujajo posebne pozornosti. Marija in Elizabeta sta upodobljeni v trenutku, ko si podajata roki na vrhu z železno ograjo zavarovanega zunanjega stopnišča, ki vodi do vhoda v Elizabetino hišo; del njene fasade z oknoma s plastično oblikovanima prekladama je videti na desni strani Za Elizabeto stoji Zahanja, za Marijo se po stopnicah vzpenja mlajša Žena, njena spremljevalka Oziroma sîuï.abnica. Med njo in Marijo je niže v ozadju vidna še ena, nekoliko sklonjena, kot da bi dvigovala kak večji predmet. Od Elizahetine hiie vodi visok zid do sosednje z balkonom na konzolah, prizorišče pa zakl jučuje od prejšnjega nekoliko nižji zid z bogato profiliranim venčnim zidccm, ki ga nosijo pilastri, Skozenj pelje slavo-ločno oblikovan prehod in čezenj segajo vrhovi dreves, nad katerimi se odpira pogled v nebo (si. 44).
Na prvi pogled nič posebnega, a vendar je na sliki najti izjemen motiv: zunanje stopnišče, enako neštetim mostičkom, ki vodijo do vhodov v beneške hi-îe in palače, Prav to stopnišče in bogato oblikovana klasicistična arhitektura v ozadju gledalca najprej spomnita na beneSko, predvsem Veronescjevo umetnost; in v resnici je slika precej, pa ne docela natančna kopija nekdaj njemu in danes Benedettu Calian pripisane oltarne podobe, ki jo hranijo v Birmingha-nm: (si. 45).
1 Osnovni podatki: Obiskovanje, olje na platno (masina tempera), l6Kx l2Hcm, Kmmberk Goriški flflUiej. Ci, imtnlama knjiga galerijskih predmetov, it. GMK G 103,11.10.1970 vpisal Peter Kreiii, S ti k o je resta vri ra I Izidor Mote; prvotna kompozicija je bila »po krivdi neveïïega 'resta vrai o rja', ki je umetnino v celoti preslikat«, bistveno pokvarjena, slika pa je utrpela tudi nasilne poškodbe: »Llizabcla je imela t/kopane oči, Marija pa oči, aDÎ in usla. To so verjetno napraviti preprosti romarji, ki so verovali, da imajo li detajli čude hi o moč. Tonske relu se na os ta I i ti poškodbah so dale zadovoljiv reznttat, ti dve pa sem moral dopolniti lokalno, sicer bi preveč motili:, lic tuše Sciil izvedel črtkano, tako da je razlika od hlizti ie kljub temu vidna«; et. Izidor Mote, poročilo v arhivu umetnostnozgodovinskega oddelka Goriškega muzeja, september 197!), p. 2. Domneva o romarjih se ne /di verjetna, ker slika izvira iz kapele Lanlierijeve graiiiac v Vipavi, od koder pa je bila po vojni odstranjena; cf. t.i. Primorska topografija. 1948. prêt i p kan a verzija, ki jo (kol tudi rokopis) hram Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, p. .219; tu so naJtete slike iz kapele, ki pa so bite takrat it shranjene v ž,c, sv Štefana: med drugim: -A. Obiik pri ttti Elizabeti. Slikar: beneški proviutialcc. Druga figura od desne tipično bertečanska, prav tako Marija. Sledovi firneitve prevleke. 16. stoletje,-
1 Osnovni podatki: Obiskovanje, otje na plat au. 277,5 1 156em, Birmingham. The IJarber Institute of Fine Ans, Slika je bita narejena za cerkcv San Gincomo na M uranu, kjer je bila vsaj do leta I7SH, leta 1771 pa se prvii omenja v Angliji, cf. Guido Piovene — Rcmigio Marini: L'opéra compléta dtl Vcronrse, Clasiid deli'Artc, 20, Milanu 1968, p. 126/260 (od tod citirano kot: Marini: Veranese). Birmiughumska galerija jo je kupila leta 1953; cf. Hartdbook of the Barber Insii-tute of Fint Arts, Birmingham I9Š3, p. 32 (od tod citirano kol: Hartdbook j. Kot v glavnem mojstrovo delo jo je tlldr, 0 £n ai il Berenion (cf. Bernard Berenson: 1 talion rtetures of ihe Renaissance: VtnttifHt Schcot. I, London 1957. p I JO), Benedettu Caliari pa jo je prva pripisala Luctana C rosa to Larehcr (cf. Luciana C rosa i o Lareher, I.'Opera compléta det Veronese. Ar te Veneta, XXII, 196«. p. 223, in ead . Note su Uenedetlo Caliari, Arte Vetteta. XXIII, 1969. pp. 125 s; od tod citirano kot; Crosaio Larcticr: Caltari). Njenoatribucijojc sprejel tudi Pignattl (cf. Tcrisio Pignatti: Veronese, I, Benetke 1976, p. 171/A21, od tod citirano kol: Pignatli: Veronesej.
15
Razlike med deloma lahko razvrstimo na dve skupini, nehotene in hotene, obujne pa dokazujejo, da kromherške slike ni mogoče ože povezati z Veronese-jem ali njegovo delavnico. Nekatere so očitno plod kopistovega neznanja in se večinoma kažejo v detajlih, ki pa niso nepomembni, saj izkazujejo kvalitativno razmerje med obema slikarjema. Že obrazi so bistveno drugačni; čeprav se je kopist trudil, da bi posnel tipe originala, mu to ni uspelo preveč dobro. Zahari-ju je povečal plešo in tako se bolj poudaril njegovo starost, hkrati pa je opustil profilperdu in ga spremenil v čisti profil; na originalu je Anina glava zelo skrbno upodobljena v pogledu di sotto in su (kar je hkrati tudi perspektiva celotne slike) in tudi ta poudarek jc kopist (ki ga je opazil in skrbno posnel perspektivo zunanjega stopnišča in njegovega oboka) izgubil in ga spet zamenjal s čistim profilom; Marija, ki je bila prej upodobljena kot tipična rdečelasa beneška lepotica, je na kopiji črnolasa in pretanjeni odsevi na gubah njenega oblačila so se spremenili v amorfno svetlo liso; lepi profil služabnice na levi jc poslal dosti bolj grob in obraz druge služabnice zaradi neuspelega poizkusa perspektivične skrajšave deluje zabuhlo; kljub očitnemu posnemanju jc kopist enako nespretno naslikal tudi draperijo — na Marijinem oblačilu so npr. elegantno igro plamenastih linij zamenjale precej bolj trde, na dnu prelomljene gmote; in končno je odpovedal tudi v psihološko še kako pomembnem detajlu, stisku rok, ob katerem se na originalu Marijini prsti rahlo upognejo oh veliko bolj odločnem stisku starejše žene, kopist paje Marijino dlan v Elizabetino položil popolnoma neobčutljivo.
Skupni imcnovalec hotenih sprememb je poenostavljanje, ki služi tako drugačnemu razpoloženju koi poudarjanju osnovne kompozicije. Kar se prvega tiče,je značilna predvsem sprememba barvnega akorda. Tudi v tem primeru naj zadošča opozorilo na Marijino oblačilo; modra barva ogrinjala in rdeča barva obleke sta na originalu temnejši, preccj bolj dramatični kot na kopiji, poleg tega pa na originalu opazimo tudi značilno manieristično zamenjevanje vrednot, dražljivo poigravanje s hladnimi in toplimi barvami, ki je v beneški umetnosti doseglo vrhunec pri Tintoreltu; akord Marijinih oblačil na birminghamski sliki je povzet po njegovih delih in predstavlja še eno ilustracijo Arn-heimovc trditve, da modrikasta rdeča deluje hladno, rdečkasta modrina pa toplo.1 Vse tc poudarke jc kopist opustil, sliko pa jc presvctlil še na enem pomembnem mestu: nebo kopije jc pravi negativ neba originala, saj je temne oblake, ki so prej z leve prekrivali zamirajočo jasni no, nadomestil s svetlim nebom, jasnitio pa z belimi oblaki in mirnost ozračja zaznamoval tudi z drevjem v ozadju, ki se na originalu pozibava kot ob bližajočem se viharju, tu paje naslikano negibno.
Ilkrati paje zmanjšal tudi število figur: na birminghamski sliki je namreč upodobljena še ena služabnica, ki iz presledka med Marij« in Elizabeto kuka proti gledalcu, ic holj opazne pa so tri le do ramen vidne osebe pod obokom stopnišča, starejši moški na desni, mlajši v visokem modnem pokrivalu ter plašču iz kožuhovine v sredini in mlada, z lokom oboka nekoliko zakrita žena na levi; ne nazadnje jc izpustil tudi kužka, ki se je prej skrival pod Zaharijevim plaščem V vseh teh primerih jc skratka opustil tiste sodobne figure, ki so ena od bistvenih značilnosti veronesejevske umetnosti, in na ta način posredno prignal pravilnost znane inkvizitorjeve kritike (»Mar naj ne bi bilo dodano okrasje primerno vsebini in glavni osebi ali pa ga vi slikarji dodajate v lastno veselje
1 Kudulf Arnhciin: Ari and Viittal l'erception: A Ptychology öfthi Crealive Eye. The New Version. Berkeley-Los Angel«-London, 1974, p.
76
— preprosto, kar vam pade v glava brez razlike in presoje?«-),4 ki bi bila, kol bomo še videli, v primeru birminghamske slike precej upravičena.
Tretja hntena sprememba je drugačno razmerje med višino in širino — kopija je sorazmerno širša od originala — in ta je, podpjjno kol zmanjšanje števila figur, kromberški sliki prej v korist kot v škodo. Pomenski in kompozicijski center obeh slik4 je točka stiska rok, iz katere proti levi in desni izhajata obe glavni diagonali Marijine in Anine roke in ki jo naglašata tudi horizontala ter vertikala železne ograje; strogost takšne razdelitve razbremenjujejo druge diagonale. predvsem tista, ki jo poudarja Zaharijeva levica in ki daje celoti dinamičen, krožen zagon; mogoče jc, da je biia tudi ta rešitev posneta po Tintoret-tu, po siik i Ariadna, Venera in Rakhus iz beneške Dožcvc palače,4 vendar je na birminghamski sliki učinek pokvarjen z zelo močno, pa čeprav večkrat prelomljeno vertikalo, v kateri se vrstijo vogal diLige hiše, Elizabeta, navpična opora ograje in srednja figura pod stopniščem. O tem se ni težko prepričati: zadošča, če prekrijemo gornji del kompozicije in še zlasti postave pod mostičkom, torej storimo to, kar je v bistvu naredil avtor kromberške slike.
Kljub napakam, ki jih je delal, kupist torej ni bil di leta nt, nad povprečje pa se tudi ni dvignil. Kaj večje o njem težko povedali, saj ostaja odprto tudi vprašanje datacije kromberške slike;' ni namreč nemogoče, da je kopija nastala šele v iS, stoletju. Kot rečeno,je Obiskovanje v Goriški muzej prišlo iz kapele Lan-tierijeve graščine v Vipavi, prav na portalu te kapele pa najdemo letnico 1702; torej je mogoče, da je bila slika izdelana v tem času ali pa tudi pozneje v IS, sLoletju, v kalerem je bi! Veronese zelo priljubljen — spomnimo se samo, kako odločilno so njegova dela vplivala na Tiepola, sorodnih primerov pa tudi v slovenski umetnosti ne manjka. Dejansko je njeno razpoloženje precej bližje prevladujočemu beneškemu okusu tega obdobja kot pa poznega šestnajstega ali sedemnajstega stoletja in zato {pa tudi, ker je ni mogoče povezati s katerim od slovenskih slikarjev tega časa J* je najbolj verjetno, daje bila izdelana v eni od številnih beneških delavnic.
Dejstvo, daje bila slika iz muranske cerkve znana tudi pri nas, pa je le eden od dokazov za njeno priljubljenost; druge najdemo lako v literaturi" kot v likovni umetnosti. Bila je znana po vsaj dveh grafičnih reprodukcijah (na obeh je bila označena kot Veroncscjcvo delo): prvo. kije izšia leta 1682, je naredil Velentin Lcfebvre(le l:ebre)!tl in drugo, izšlo leta 1786, Gottfried Saiter (Seut-
* Citirano ¡>u: Robert E, Wolf — Roland Milen: Rojstvo novega čase. Umetnost v slikah, Ljubljana imp, II,V
1 Ta čemer pa se ne prekrita tudi 7 dejanskim sečiiicm simctraJ; na ot>ch kompozicijah sia roki premaknjeni rahlo ta opazno) desno od vertikalne m ograja je nekoliko (a lokrat komaj opazno) pod horizontalno.
" Tintoretto, Atiudna, Veneta in Bukhus, oko h 1576, iJcnetkc. Doicva palača. .Stilu dell'Anticollegio.
Poleg avtorjev Primorske topografije jc doslej sliko datiral edino dr. Einilijan i "eve («Po temeljiti restavraciji, ko je restavratnr odstranit sloje postikav. jc dr. Emilijan Cevc postavil delo celo v 16, stul."; ti. Inventurna knjiga galerijskih predmetov, loe. eit.; t'rimarska topografija v njej ni omeniena), vendar se mi rdi, dfi izhajajo značilnosti, ki govore ?st takšno dataeijo, pridvsem i? originala.
' To velja tudi i a ostale slike ¡t kapele 1 amierijevega gradu, ki jih je mogoie videti v isti sobi Goriškega muzeja kot Obiskovanje in ki io nedvomna deli drugih avtorjev.
' Iloschlni, ki jo jc videl in situ v cerkvi San Gtacomo v Muranu, jo je o/naiil -cosa rarm« (M Boschini: I.a carta del HOVegar pitotescv, Benetke I6W>. citirano V: Manili: Veronese, lot. clt.J.
1 Bakrorez, it, 24 v Opera Seleetiora..., napis na dnu: "Paul us L'aharij Vcronensis In. & Pin ki L /V. it ftbrt dc, et seulp, — I. Van Campcn FoMltS Vcnetijs.« Cf, P. Tieozzi, Le lACjsioni da Paolo Veronese nel museo Correr. BaUilirtodei rmtscieivtci veneziani, 1975, J—i, p. 24/51 (od tod citirano kot I icozzi: Le Incision)j. Zahvaljujem se mag. Samu Štefancu, ki mi jc preskrbe! fotokopijo članka.
77
Ler).11 Prva je izvrstna (in ni nemogoče, da je spodbudUa naročilo za kromber-ško sliko, ki pa očitno ni nastala po njej, saj sc vsem spremembam navkljub osnovni barvni shemi obeh slik ujemata, pa tudi do zrcalne zamenjave strani, ki jo seveda opazimo na grafiki, na kopiji ni prišlo); druga je bolj grobo delo. — In končno je slika vplivala tudi na mojstra, čigar sloves prekaša celo Vero-nesejevega, na Petra Paula Rubensa,
Vse to je posledica njeni; izjemnosti, ta pa v prvi vrsti nedvomno izhaja od samega Veroneseja; o tem priča že dejstvo, da je slik« mogoče tudi v okviru njegove umetnosti postaviti na dokaj natančno določeno mesto, v pozno obdobje okoli in po letu 1580, ko so se v njegovem opusu dokončno uveljavili zelo močni Tintorettovi vplivi tako v oblikovanju figur kot v kom pozicij i.12 Še bolj pomembno pa je, daje bila njegova tudi osnovna zamisel slike: to dokazujejo študije za osrednjo skupino.1' na podlagi katerih je očitno, da sije kol center kompozicije ze od samega začetka zamislil stisk rok in da je tudi hitro razvil idejo za postavitev na zunanje stopnišče.
Prav ta pa je nenavadna; Obiskovanje so italijanski slikarji 16. stoletja predstavljali na razne načine, najbolj pogosto shemo pa kaže verjetno najlepša od vseli upodobitev, znamenita Albertinellijeva slika:15 pred reprezentativno arhitekturo v ozadju Ana hkrati objema Marijo in se z njo rokuje. Sorodne upodobitve najdemo pri številnih avtorjih od Rafaela do Lorenza Lotta; do te stopnje birniinghamska slika torej ne izstopa,15 pač pa ne poznani nobene sodobne ali starejše upodobitve, na kateri bi bili ženi postavljeni na zunanje stopnišče, in le eno s sorodno prostorsko razporeditvijo figur, ki se iz ozadja dvigujejo proti ospredju, ta pa je znova Tintorcttova, v sredini stoletja narejena za bolonjsko cerkev San Pietro Martire in danes v tamkajšnji Pinakotcki."' Na njej je upodobljena Marija, ki se vzpenja proti Elizabeti; ta ji od vrat svoje hiše hiti naproti, sledi pa ji služabnica. Nekoliko niže za Marijo stopa Jožef, med njim in Marijo pa še nize in holj v ozadju vidimo njuno služabnico; spodaj Z desne ves prizor Opazuje Za barija. Kompozicija je precej bolj dramatična od birminghamske, kljub temu pa sta si shemi tako podobni, da se mi ju zdi mogoče povezati, še zlasti, ker je figura Elizabete na zgornji Veronesejevi skici po drži zelo blizu Tintorettovi, na spodnji pa sc dve postavi — podobno kot pri Tintorettu Elizabeta ter služabnica — dobesedno zaganjata iz vrat,
To pa še ne reši problema zunanjega stopnišča, ki ga na Tintorettovi sliki ni, Prizori, ki se dogajajo na takšnem ali podobnih mestih, sicer niso redki na
" Bakrorez, it. 5fP v Raccoita Ji iiprre hWh1 . napis na dnu; -Appo Teodoro Veiero Venezin/-Paolo Caitftri invemb, c dipinse/Nli 6— La visitazionc de S.M. til Isabella, Opera esjilente učila chiesa d i S Giacomodi Mu rano ¡sola di Venezia. / Volenti no 'c Fabrc diiCgnA. t seolp'i all'at-qua forte. - tiolliFredo Sailer scolp'i a btiiinrio. Ti". Ticozzi: I ? Inrisitmi, p 39/1II. Ofilna je razlika med oznakami tehnike: Ticozzi obe grafiki označuje kot bakroreza, prva pa je na drugi Ozn&fetta kol jedkanica: unjiLTialuV nisem videl, glede na vtis. ki ga J ločju reprodukcije, pa m1 m i ne zdi izkljuieno, da je Ticozzi tmiedil napako.
,s Of. S. J. 1' reedberg: Faintinir in Italy; liOOtn ¡600, The Pelican H i »lory of An, Harmondsworlh 1971, pp. i S3 s (od lod citirano koi: F-reedherg: Pain tinti'» hahj. V ta čas poslavlja sliko tudi Crobato Lareher (Calitiri, p. 124).
Ji Študije, ki so nedvomno Vcronescjeve, najdemo na zadnji strani liste, ki ga hranijo v Museum ttoyrnans-van Beuningcn v Rotterdam ti: Pignalti: feronese, Inc. eil .; prvi jih je objavil von Hade i i (cf, Del lev Ha roil von H a del n. Drawings hv Paul Veronese. Thr Buriin^lnn Magazine. december 1925, p. 303).
" Mflriotto Albeninelli. Obiskovanje. liOi. Firenze, Uffizi,
/.eni Ma (kol pri Albert inelliiLj I večkral upodobljeni sami, pa [udi dela, na kalen h srečanju prisostvujejo ilulabnice in Za h arija, niso redka.
" Tintoretto. Obiskovanje, okoli 1550, Uologna, Pinacolcca Nazionile, Pozneje, okoli leta 1588, je Tintoretto k o m pozicijo variiral \ manjši sliki v Scvol« d i San Rocco v Benetkah.
78
slikali beneških avtorjev, ki so delali v 15. stoletju ali vsaj v njegovi tradiciji {precej jih je npr. upodobil Carpaccio), pri slikarjih beneške visoke in pozne renesanse pa jih ne najdemo. Edino izjemo predstavlja znamenita Tizianova Marijina pot r iempelj,17 ki jo z birmi ngliamskim Obiskovanjem povezuje precej podobnosti — od motiva figur, ki stopajo skozi vrata, do tipov stark in detajlov arhitekture. Vendar pa njen vpliv na skicah ni dokumentiran in resnično ni verjetno, da bi na Veroneseja vplivala v času okoli leta 1580, ko je sledil precej drugačnim vzorom — med drugim sicer tudi Tizianu, a tokrat poznemu.18 Zato mislim, da je na idejo za postavitev skupine prišel neodvisno, ko se je poigraval z. variantami Tintorcttovc kompozicije;" zelo verjetno pa se je na Ti-zianovo sliko spomnil Benedetto, ki je bil vedno odvisen od vzorov in ki se mu je najbii tudi j&krat zdelo potrebno, da se je oprl na eno od nedvomnih stalnic beneškega slikarskega repertoarja, to pa je storil še toliko laže, ker se je pri tem lahko zgledoval tudi pri starejših bratovih delih iz šestdesetih let, torej iz obdobja, ki ga sani nikoli ni zares prerasel.211 Treba pa mu je priznati, da si je tokrat izmislil tudi nekaj novega: bolj kot vse nadrobitosti namreč na Tizianovo nio¡sirovino opozarjajo figure pod obokom stopnišča, ki predstavljajo značilno manieristično. poznavalcem namenjeno uganko: kakšen je njihov smisel, saj so postavljene na (če natanko premislimo) popolnoma nelogično mesto? Odgovor je prav/.apruv zelo preprost: Tizianova slika kaže Marijo, ki se po ogromnem stopnišču vzpenja proti velikemu duhovnu; v prostoru, za katerega je bila slika narejena in v katerem je še danes, so pod tem stopniščem resnična vrata, ki jim jc Tizian naslikano arhitekturo skrbno prilagodil, in skozi ta vrata seveda hodijo resnični ljudje, se obračajo ter občudujejo prizor nad sabo — tako, koi pod stopniščem birminghamske slike naslikane osebe postopoma opažajo, kaj se dogaja nad njimi.
Prav ta domislica pa je Benedettu naredila največ težav, saj je, kot rečeno, zlasti mlajši moški lik pod stopniščem povzročil, da je nehotena vertikala prevesila bistvene sestavine kompozicije. Tudi zato je tnalo verjetno, da bi bila ideja, ki bi jo bilo težko izpeljati elegantno, Veronesejeva; na skicah ni najti figur pod stopniščem (na spodnji jc kompozicija na najholj logičen način zaključena s črto, ki zaznamuje tla) in najbolj verjetno se zdi, daje Benedetto na tem mestu enkrat za spremembo skušal prekositi starejšega brata, ki mu je sicer brez pomislekov priznaval prednost^' pri tem pa je nekoliko precenil svoje sposobnosti.
Kljub temu pa je tudi uganka nedvomno pripomogla k slovesu slike in je
|T Tilian. Marijina pol v tempelj. 1 514—38. Bi m it ki. Galkrie dcU'Actadcmia (in titU v Sala dcl-I'Alhcrgo nekdanje SeuoLa della Ca rila).
11 Frcedberfi. Painting in Italy, p, 381.
14 ¿gornja skupina je bila očitno najprej postavljena podobno kot I into ret lova na nekakšen greben, v docela neustrezno perspektivo postavljene stopnice pa so ji bile verjeino dodane iisro ria koncu, ko je Veronese te naredii trelju Siudijo, kaju ielc lu se pojavi (udi na sliki poudarjeni oklepnik loka; preobrazbo neravnega terena v smpnicc je mi)|iiic opazovati na srednji iuidiji in
nii spodnji jc osnovni izgled zunanjega stopnica že docela jasen.
'" Vpliv Tiiiarove slike je v Številnih detajlih mogoče čutiti predvsem v delih, ki jih je Veronese naslikal v letih 1562— (i5: v zvezi i binniughamsko sliko je od vseh najbolj zanimiva Mariju z otrokom, jV. fciizabetf/, malim Janezom Krstnikom in Il>. Katarino, ki jo hranijo v Pat na m Foun-dalion Timkcn An Gallery v San Dicgu v Kaliforniji in na kateri je Elizabeta prava dvojnica lisce na birrhnghamskcm Obiskovanju, hkrati pa I udi predstavlja varianto na like stark na Ti-zianovi sliki, predvsem lisie pred stopniščem Mnenja o kalifornijski sliki so sicer deljena. Pij;-riatti pa jo brez pomislekov pripisuje Veroneseja; cf. Pig.ri.ftli Veronese, p. 125/129, kjer pisec tudi o po i aria, da gre morda za sliko, ki jo je Ridolfi Leia 1648 Se vedno omenjal koi lasi Paolo-vih dedičev; če in drii, je na posredna zve/a z biririingliamsko kljub veliki fasovni razliki ic Toliko bolj moina.
?l Cf, l.artiier {.'rosato: Caliari, p, IIJ.
79
bila eden od razlogov, zaradi katerih se lahko kromberška kopija ponaša z imenitnim sorodstvom, Rubensovim Obiskovanjem na levem krilu Triptiha s Snemanjem s križa v antwerpenski katedrali." Vernnesejeva dela so bila med tistimi, ki jih je Rubens občudoval, ko seje mudil v Benetkah,'3 in pozneje je večkrat posnel njegove zamisli; tudi Obiskovanje je očima, pa čeprav oblikovno in ikonografsko spremenjena varianta birminghamskc slike,34 Osnovna postavitev je enaka: Marija se na vrhu zunanjega stopnišča pozdravlja ?, Elizabeto, ki se tokrat spoštljivo dotika njenega poudarjenega trebuha (takšno opozarjanje na nosečnost je ¿mučilno severnjaško), za njima Zaharija pozdravlja Jožefa (ki ga slikar pravzaprav nc bi smel upodobiti, saj je v evangeliju jasno povedano, daje Marija k Elizabeti šla sama)," po stopnicah pa Mariji sledi služabnica s košaro na glavi; oblikovanje likov, njihovih obraznih tipov in no-ic je večinoma izrazito Rubensovo, vzoru je bližji le Elizabeiin obraz. Postave pod stopniščem so izginile; v Antwcrpnu jih (enako kot v Vipavi) tako ali tako ne bi nihče razumel, da pa se je Rubcns njihovega pomena zavedal, je očitno, saj seje Tizianu poklonil na drugačen način, s stebriščem, ki v ozadju njegove povzema glavne motive ponika ¿a stopniščem na Benečanov! sliki. Namesto figur se p« tleh, ki se znova pojavijo na dnu kompozicije, sprehaja pav v družbi kokoši in petelina, v ozadju pa se prek še enega stopnišča, od katerega je vidna le spuščajoča se balustrada, odpira pogled v daljavo; ta motiv je le eden od tistih, s katerimi je Rubcns spretno rešil prohlcm birminghamske sorazmerno še precej bolj ozke in vertikalne kompozicije.
Rubcnsova slika učinkuje ie precej Zanrsko in v to smer so šli tudi avtorji naslednjih variant. Prvo predstavlja bakrorez Pietra de Jodc,!* kije raztegnil in močno razgibal skupino na stopnišču. Marijo m Elizabeto je postavil na ploščad, za njima pa Zaharija; ta gostoljubno sprejema Jožefa, ki se vzpenja po stopnicah in mu spet sledi služabnica, ki na glavi nosi košaro; pred stopniščem
Peter Paul Rubcns. Triptih t Snemanjcrn J kri ¿a. Mil I- 14. Antwerpen, katedrala. Srednjo lablo triptiha jc Rubens oddal septembra Iti 12. krili pa Šele februarja in marca 1014. zaradi česar je mogoie opazili doloiene slogovne ni z like med srednjo in stranskima kompozicijama: ci Frans Boduen (Frans Baudoaiii}: ftubens i njegovostwifr, Beograd 1977, p, 57, Ruhens je bil (i presledkom potovanja v Španijo) v Italiji v letih I6t)0- -08, od tega "dolgo fasa" v Benetkah. Cf H Cierson — E. H. ter Ktiile: Ari and Archuedure in Btlgium: 1600 to ¡800. The Peliean Hi Störy of Art, Harmondswoth i960, p. 75 in p. 133, op. 25, ra italijanske vire. Verone-sejeva dela j c imel Rubcns lud i v svoji zbirki: ef. ibid., p. I OŠ. Cf iuUi Claire Janson. L'Influcn-ce de Vero nese sur Rubens, Gmette des Reaux-Arts. 1937. 26, pp. 26 sü. Zahvaljujem üe lov. Damjani Weber, ki trti je posredovala Članek Claire Janson.
'' Kolikor ni i je /na no, je na ivezo med levim k rilo ni aniwerpcnskega triptiha in med Vcroneseje-vo sliko opozoril samo Burckhardl, ki pa je birminghamsko sliko, ki je bila v njegovem i asu seveda le vedno v privatni lasii, poznal le po Lcfebvrovi kopiji: ef, Jacob Büxckhaidl: Rubens, Dunaj 1938 (prvotni naslov: Erinnerungen aus Hubens, Basel !is9S; od tod citirano kot: Burtk-liardt. Ruhwj. p 103: -Es gab ein Hochbild des Paoio Vcronese. eine Heimsuchung, etwa an einem Orgel (lüge [ und etwas locker komponiert, jetzt vielleicht nur noch aus dem alten Sliehe dci. I ,e Febre bekannt,,*tedi opis slike oziroma grafiki V članku Claire Janson (cf. opomba 23) birmiaghaniskj slika m umenjena, kar velja l udi m ostalo Kubeilsu posvcieno literaturo (žal sem mogel pregledali samo to. ki je na taipolago pti nas), van Puyvelde pa je z raznimi poizkusi določanja vplivov {med drugim Jt Burekliurdtovinii)Sploh precej lolfriodisku[irai (nakar je vplive nadeval tudi sam. pri ¿einer pa ni omenil niti Veronescja niti Triptiha s Snemanjem s krila); ef, Leu van Puyvclde: Rubens, Bruaellcs 1952. pp, 57 ss.
Cf. Lukov evangelij, 1. 39—55- Burckhardt (Hubens, p. 199, op. 59) seje s iem v /vezi vpraäal, ali je Ruhens na Obiskovanju prvi uvedel moliv Joicfa kol Marijinega spremljevalca. Odgovor je negativen: pojavlja se ie v poznogoiski ti me t nosu (med drugim tudi v slovenski), do baroka pa resnlino ni pogost — enega od zgodnejših p cimetu v predstavlja tudi prej omenjeno Ti more t -iövo Obiskovanje. Cf. M. Leeher, Heimsuchung Märiens. / exikrn der Christlichen Ikonographie. U, Rom-Freibürg-Basel-Wien 1970. ülolpec 234 s.
!< Cf. Burckhardt: Rubens, pp. 103 s.
SO
seje perjadi pridružil služabnik s trmastim oslom. Ta dodatek pa je bil nekoliko prehud celo ?.a Mane na Mandekensa, avtorja malega, po grafiki posnetega in nekdaj Rubensu pripisanega2' Obiskovanja iz rimske Galterie Rnrghese,™ ki si je sicer močno prizadeval, da bi ustvaril čimbolj domačno razpoloženje; Elizabeto je npr. preobrazil v prijazno babico in hkrati bistveno zmanjšal stopnišče, na katerem je zato nastala huda gneča. Glede na to. da se nanj skuša stlačiti tudi še vedno prisotna služabnica, ki pa seje iz elegantne italijanske mladenke spremenila v krepko flamsko kmetico, je čisto možno, da seje v naslednjem trenutku sploh podi lo in zato ne preseneča, da je, kolikor mi je /nano, s tem delom vrsta po birminghamski sliki povzetih kompozicij v severni Evropi zaključena.
THL VISITATION FROM GORICA MUSEUM
The painting Visitation by Benedetto Caliari, dating back to or .tiler 1580 and preserved :it ihe Barber Institute of Fine Arts in Birmingham, is interesting for its introduction of the exierior stair-case type of Visitation into Western Europea an. As it is evident from the studies on the hist page of the sheet kept by the Museum Roymans van Ikuningen in Rotterdam, the basic idea Tor such a setting belonged to Veronese. It can be assumed that he developed it on the basis of Tintoretto's Visitation made in the mid-161'1 century for San Pietni Marine's church in Bologna and now preserved at the city's Pinacoteca. Benedetto added the figures under the stair-case arch io I he basic composition'. they are especially attractive for their singular visual pun referring to Tizian's famous Virgin ascending to the Temple (1534—J8, Venice, Galkric dell'Accademia); they appear below the central group as the real public at the door under Tizian's painting. The strangeness oí the unusual setting and content is [he reason for the popularity of the painting which provoked two graphic copies (Valentin Lcfcbvrc and Gottfired Sailer) and also influenced Peter Paul Rubens, who painted the variant in the left wing of the Triptych with Deposition at the Antwerpen Cathedral (1614). Especially interesting arc the genre tones recurring in the works of the imitators of Rubens's picture, the first of whom, Pictro de J ode, produced a copperplate variant, and the lasi, Marten Mande-kens. was the author of the small-scale Visitation of the Roman Gallcrie Borghesc, copied from dc Jode's engraving and formerly ascribed to Rubens. To the best of my knowledge, the series of works inspired by Benedetto Caliari's picture came to an end in Northern Europe. The work also echoed in Slovene visual ari. Here, 1 deal wiih the Venetian copy, probably daitng back to the early I8lh century and today preserved by fiorica Museum at Kromberk Casllc, Until the end of the Second World War it was kept in the chapel of Lantieri's Castle in Vipava.
It is absolutely a work of quality, which at the same time simplifies and clarifies the composition principies of the original.
11 Rubensu jc bita slika (kolikor vem, zadnjiC) pripisana it v: Adolf Rosenbcrg' f. !'. Rubuns, Klasitikerdcr Kunsl V, S Uit Igart-Leipzig 1906, p
Marico Mandekctis, Obiskovanje, 163K, Rim, Gfllle/ia Borghtsc; cf. 1'jioia dclla Prrgola: Lu (Jul-leriu Horghrsi' in Roma, Ilinerari dci Musci, tiallcrie e Monurncnti tfltalia 43, Rim 1974. p. SO/274, kje i je naslov pomotoma navaden kol »La Visita di S. Elisabttta .illa Vetgi rti«; avtorica glede na zrcalno zamenjavo ran i sklepa, da gre 7 a delo, nastalo po gradi ni kopiji Riibensove anlwerptmke variante, kaj vcf pa o tem ne pove
7i\ pomot pri /hiranju gradiva sc zahvaljujem kustosu umetnostnemu zgodovinarju Marku Vufcu iz Goriškega muzeja in profesorju H .A .D. Milem, direktorju The Barber I nstiuuc of Fine An s v Hirminghiirmi. ki se mo zahvaljujem tudi za dovoljenje za objavo reprodukcije hirming-hamskega Obiskovanja.
81