URADNI VESTNIK DBČINE KAMNIK LETO 1975 številka 1 I. UVOD Razvojna usmeritev v letu 1975 je v osnovi nadaljevanje politike razvoja, sprejete v letu 1974. Še naprej bomo razvijali in krepili samoupravne socialistične odnose na novih ustavnih temeljih, na področju gospodarstva pa bomo poskušali obdržati visoko gospodarsko rast. Resolucija je pripravljena v času, ko šele razvijamo samoupravni sistem planiranja in ko dograjujemo celotni gospodarski in politični sistem. Letna resolucija pomeni podrobnejšo opredelitev nalog v okviru srednjeročnega plana, prevsema konkretzacijo is prioritetnih nalog, ki jih je potrebno uresničiti v prihodnjem letu. Občinska resolucija za leto 1975 upošteva predvsem načela nove ustave, sklepe X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, smernice komiteja, občinske konference ZKS Kamnik ter resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1975. Resolucija upošteva pripombe javne razprave in predstavlja širši družbeni dogovor o družbenoekonomski politiki razvoja občine v letu 1975. II. GLOBALNA OCENA DOSEŽENIH USPEHOV GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1974 1. V letu 1974 je v naši občini potekala živahna družbena aktivnost pri uveljavljanju samoupravnih pravic delavcev. V združenem delu so se oblikovale temeljne organizacije združenega dela, ustanovili pa smo tudi samoupravne interesne skupnosti, kar nam omogoča, da bo postalo združeno delo nosilec ustvarjanja, usmerjanja in povezovanja dela in sredstev, dani pa so tudi pogoji, da bodo delavci v združenem delu oblikovali v okviru delegatskih razmerij tudi ekonomski sistem in politiko razvoja. 2. V primerjavi z leti 1971 — 1973 smo v letu 1974 dosegli višjo gospodarsko rast. V SRS je v letu 1971 znašala gospodarska rast 8,1 %, leta 1972 - 6,1 %, leta 1973 6,7 %, v letu 1974 pa znaša 8,5 %, tako da bo štiriletno poprečje 7.3 %, kar je nekoliko nad predvidevanji srednjeročnega plana (7,1 %). V naii občini so podobna gibanja gospodarske rasti. Tako kot v Sloveniji ugotavljamo tudi pri nas v letu 1974 visoke nominalne kazalce uspešnosti gospodarjenja, saj se je nominalni družbeni proizvod povečal za 34 %. Vzroki za tolikšno gospodarsko rast niso bili v toliki men kvalitetni dejavniki razvoja, kot npr. avtomatizacija in modernizacija proizvodnje, višja storilnost delavcev in boljša organizacija proizvodnje, skratka višja produktivnost dela, temveč jih moramo iskati v visoki stopnji rasti zaposlenosti, saj se je le-ta povečala letno za 4,3 %, planirali ga smo 2,3 %. V bodoče bi morali stremeti za tem, da bi se zmanjšal delež živega dela v procesu proizvodnje, kar bi moralo biti osnovno v nadaljnji investicijski politiki ter eden od kriterijev pri dodeljevanju bančnih kreditov. 3. Občinska konferenca ZKS Kamnik je pripravila v letu 1974 analizo o družbenoekonomskih gibanjih v občini, iz katere je razvidno, da zaostaja kamniško gospodarstvo za slovenskim gospodarstvom, in sicer zaradi nezadostnih investicijskih vlaganj. V strukturi investicij ugotavljamo v zadnih 5 letih 75 % lastnih in 25 % tujih sredstev. Za občino je že dlje časa značilen ekstenziven način gospodarjenja. Glede na to se je občinska konferenca ZKS z avzela, da bi OZD pripravile zahtevnejše razvojne programe na osnovi kvalitetnejših programov razvoja. Glede na današnja družbenoekonomska gibanja doma in po svetu pa se ne moremo zadovoljiti s splošnimi ocenami o potrebah po intenzivnejšem investiranju, temveč bi morala biti vsaka investicija dobro pretehtana glede na širši družbeni interes ter na osnovi konkretnega razvojnega programa. 4. Realni osebni dohodki na zaposlenega so po stagnaciji v letu 1972 in zmanjšanju v letu 1973 v letošnjem letu spet nekoliko narasli, poprečna letna stopnja rasti pa znaša 0,8 %. Zaradi rasti življenjskih stroškov naraščajo tudi nominalni osebni dohodki, zaradi pomanjkljivo izdelanih sistemov delitve OD pa se zaradi tega krepijo tendence k uravnilovki, kar pa destimulira produktivno ustvarjalno delo. Samo po sebi se nam zdi razumljivo, da moramo zaradi povečanih življenjskih stroškov dobiti nadomestilo v višjih osebnih dohodkih, ker sodimo, da so nižji realni osebni dohdki oledica e.olikor pa ne povišujemo osebnih dohodkov na osnovi višje storilnosti dela oz. večjih delovnih dosežkov, so povišani osebni dohodki pomemben dejavnik pri naraščajoči inflaciji. 5., V občini je bil izvoz v letu 1974 močno pod planskimi predvidevanji resolucije.. Vzroki za to so bili predvsem nerealen tečaj dinarja in nestimulativni izvozni pogoji. Po oceni je znašal 13,281.432 dolarjev, kar predstavlja 32,2 % bruto dohodka gospodarstva. 6. V letu 19*74 ponovno ugotavljamo, da je gospodarstvo nelikvidno, tako v SFRJ in SRS kot v naši občini. Vzroki zato so dokaj jasni. V tem letu ugotavljamo izredno dinamiko izplačil za investicije, visoko rast OD in porast družbenih obveznosti gosporarstva; kopičile so se prekomerne zaloge materiala, ponekod tudi zaloge gotovih prizvodov, upadala je plačilna sposobnost kupcev, pri vsem tem pa so zelo narasli stroški za reprodukcijo. Ob normalnih pogojih gospodarjenja bi morali preusmeriti naložbe iz obratnih sredstev na osnovna sredstva, saj je ta delež pri nas nekajkrat večji kot v razvitih gospodarstvih. Glede na veliko stopnjo nelikvidnosti *pa bo moral delež investicij v obratna sredstva še primerno naraščati, če bomo hoteli zagotoviti normalno poslovanje delovnih organizacij. Pokrivanje nelikvidsnosti bo imelo za posledico zmanjšanje za investicije v osnovna sredstva. To pa je tudi posredni vzrok, ki bo vplival na povečanje inflacije! 7. Med pozitivne dejavnike razvoja v letu 1974 pa bi lahko šteli proces povezovanja in združevanja, in sicer v kemični, lesni industriji, trgovini in drugod. S tem uvajamo pomembno razvojno usmeritev pri oblikovanju sposobnosti nosilcev razvoja in enakopravnih partnerjev v vse bolj razviti delitvi dela doma in v svetu. Povezovanje pa bi moralo potekati v vertikalni smeri, in sicer od proizvodnje surovin do predelave. 8. Na osnovi devetmesečnih podatkov v letu 1974 sklepamo, da je gospodarstvo v občini doseglo sorazmerno pozitivne uspehe, če upoštevamo dosežene nominalne kazalce uspešnosti gospodarjenja (doseženi družbeni proizvod - indeks 134, dohodek - indeks"136, ostanek dohodka - 156), saj je dinamika rasti višja v primerjavi s preteklimi leti. Glavni delež pri tej dinamiki ima industrija. V teh osnovnih kazalcih je inflacijo težko oceniti, vprašanja je tudi, če ta dinamika rasti odtehta druge že omenjene negativne pojave za gospodarstvo (inflacijo, nelikvidnost). Zaradi tega je tudi težko podati poenostavljeno oceno o tem, ali smo bili v letu 1974 uspešni oz. neuspešni. Dejstvo je, da smo v danih pogojih gospodarjenja dosegli višjo dinamiko rasti ostanka dohodka in dosegli dinamiko doseženega dohodka v SRS, za katero smo pretekla leta zaostajali 9. Skupni primarni sektor kmetijstva in gozdarstva je dosegel svojo proizvodnjo po predvidevanjih resolucije iz leta 1974. Realizirali smo planirano gradnjo silosov, saj smo jih zgradili 21 (v Jetu 1973 smo zgradili 17 silosov), zgradili smo tudi 4 nove moderne hleve, 10 pa smo jih adaptirali. Program je bil izveden na osnovi kreditiranja preko HKS Emone. V teh investicijah je bilo 4 milijone družbenih sredstev, sredsetev zasebnih kmetov - proizvajalcev pa 16 milijonov. 10. Na področju trgovine je bil v letu 1974 dosežen določen napredek. Trgovsko podjetje Kočna je izvedlo preselitev poslovalnice - železnine z izdelki črne in barvaste metalurgije ter gradbenim materialom v nove poslovne prostore - poslovalnice UNIVERSAL. Konec leta 1974 pa je bila poslovalnica ŽELEZNINA v celoti preseljena s Titovega trga št. 3 v nove adaptirane prostore v Tomšičevi ulici. Dokončno so adaptirali in preuredili bivšo Žargijevo hišo, kamor so preselili poslovalnci Konfekcija. Odprta je bila tudi samopostrežna trgovina ob Kranjski cesti, poleg salona Pohištvo. Pričeli pa so tudi graditi novo trgovino na Lazah, poleg zadružnega doma. 11. Na področju gostinstva in turizma v letu 1974 nismo realizirali nekaterih predvidenih nalog. Tako niso dokonača dela sanacije gostinskih kapacitet gostinskega podjetja Planinka, prav tako še niso pričeli z izvajanjem urbanističnega programa Vaseno. Z resolucijo predvideni ukrepi za pospeševanje razvoja kmečkega turizma niso zaživeli. Planiranih vlaganj na Veliki planini v letu 1974 tudi ni bilo. 12. Načrt razvoja obrtne dejavnosti, ki smo ga predvideli v letu 1974, ni bil realiziran v celoti. Realizirane niso bile predvidene davčne olajšave v celoti, primanjkovalo je kreditnih sredstev, nedodelana pa je bila tudi urbanistična dokumentacija. III. POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1975 IN MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE Pri načrtovanju družbenoekonomskega razvoja naše občine v letu 1975 moramo poznati in upoštevati tudi razvojne možnosti ter pogoje gospodarjenja, tako v SFRJ kot v SRS, v tej sredini pa moramo poiskati svoje mesto in možnosti za nadaljnji razvoj. V zadnjem času poudarjajo na vseh ravneh našega družbenopolitičnega življenja, da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1975 težki. Razreševati in preusmeriti bomo morali nekatere gospodarske pojave in tokove, ki so v pretežni meri odraz notranjih gospodarskih razmer. Ugotavljamo na primer, da se nam je povečal deficit v plačilni bilanci, ki ga bomo odpravili le z maksimalnim možnim izvozom in racionalnim uvozom. Drug problem je visoka stonja inflacije, ki je predvsem posledica nasprotja med relativno nizko razvitimi materialnimi proizvajalnimi silami in velikimi potrebami in interesi družbe kot celote, pa tudi vsakega posameznika. Pri tem imajo svoj delež tudi OZD, ki kljub nizki individualni in kolektivni storilnosti dela povišujejo OD, neutemeljeno širijo in prekrivajo zmogljivosti ter neracionalno trosijo reprodukcijski material in surovine. Tretji problem so strukturna neskladja v gospodarstvu, oziroma izrazito zaostajanje na nekaterih področjih, npr.: energetika, promet, proizvodnja surovin, ki jih bomo sanirali v letu 1975. Eden večjih problemov je tudi nelikvidnost gospodarstva, ki je prav tako prepreka v našem nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju. Reševanje navedenih problemov bo zahtevalo angažiranje ogromnih sredstev, kar pomeni, da bodo morali odgovorni dejavniki v naši družbi pri razpoložljivih investicijskih sredstvih in njihovem razdeljevanju na področju gospodarstva in družbenih dejavnostih odločati selektivno in racionalno. Skoraj da ni težko oceniti, kakšna bo obrmenjenost gospodarstva v letu 1975 in čemu moramo dati poudarek v našem občinskem gospodarstvu. Predvsem moramo računati s tem, da bodo finančna sredstva omejena in da si jih bo težko zagotoviti. Druga pomembnejša ugotovitev pa je, da bo v letu 1975 močan poudarek na izvozu, na kar moramo biti povsem pripravljeni. V SR Sloveniji predvidevajo, da bodo z ustrezno davčno politiko, v okviru medrepubliškega dogovora ter politiko povračil, reeskontne politike Narodne banke Jugoslavije in s prizadevanjem za oblikovanje ustreznejše carinske politike v zveznem merilu, omogočili, da bi imele izvozno usmerjene delovne organizacije olajšave. Realizacija takšne politike bi imela za našo občino velik pomen, saj je bil delež občinskega izvoza v bruto dohodku leta 1974 32,2 %, v primerjavi z deležem slovenskega izvoza, kije znašal le 22,9%, kar pomeni glede na navedene olajšave in ugodnosti za izvoznike, oz. za občino določene prednosti. IV. TE2IŠCE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1975 Težišče družbenoekonomske politike naše občine bo v letu 1975 na naslednjih področjih: 1. Nadalje bomo razvijali samoupravljanje na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Na področju krepitve samoupravnih družbenih odnosov je temeljna naloga in usmeritev uveljavljanja ustavnih pravic in dolžnosti delavcev, da v združenem delu, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih odločajo o ustvarjanju, usmerjanju in delitvi dohodka v okviru temeljnih organizacij združenega dela in širših oblik povezovanja dela in sredstev. Vzporedno s krepitvijo samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela je treba zagotoviti nadaljnji razvoj samoupravnega povezovanja. Potrebno je poglobiti samoupravno usklejevanje temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pri zagotavljanju, tako delovnih kot življenjskih pogojev delavcev skladno z njihovimi celovitnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi. Na osnovi združevanja sredstev in svojega osebnega dohodka morajo delavci in občani v krajevni skupnosti in občini prevzeti v svoje roke politiko razvoja v okviru življenjskega prostora ter možnosti izobraževanja, kulturnega in telesnokulturnega izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, smotrne izrabe površin in urejanja okolja. To načelo je treba v praksi uresničiti s temeljitim delom pri že razvitem procesu samoupravnega konstituiranja interesnih skupnosti in krepitve njihove delegatske osnove v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Na tistih področjih, pa kjer. samoupravne interesne skupnosti še niso zaživele, je treba zagotoviti njihovo konstituiranje. 2. Gospodarska rast v letu 1975 bo po predvidevanjih republiške resolucije od 6 do 6,5 %. Glede na proklamirana stališča resolucije, da bodo izvozniki stimulirani, je povsem možno, da bomo tudi v naši občini dosegli to stopnjo rasti, čeprav smo zadnja leta nekoliko zaostajali za njo. Ocenjujemo, naj bi družbeni proizvod v naslednjem letu porastel za 31 do 32 %. Gospodarska rast pa bi morala temeljiti predvsem na višji produktivnosti dela. Za to bi si morale delovne organizacije v sodelovanju z razvojno raziskovalnimi institucijami intenzivno prizadevati za izboljšanje organizacije dela, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, da bi dvignili raven tehnologije dela. Če hočemo doseči večji gospodarskih razvoj, je potrebno dati predvsem bistveno večji pomen lastni ustvarjalnosti, razmahnitvi inovacijske dejavnosti, uvajanju stimulativnega nagrajevanja ter stalnem izpopolnjevanju znanja ter izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih. Doseči moramo tudi večji izkoristek delovnega časa in povečati delovno disciplino. Predvideni ustvarjeni bruto dohodek gospodarstva in delitveni odnosi pa so razvindi iz tabele na 18. strani. Sredstva za osebne dohodke naj bi po naših predvidevanih zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za 3 do 4 %. Skupna poraba mora zaostajati za družbenim proizvodom najmanj za 3 %, splošna poraba pa za 6 %, kar naj bi zagotavljalo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. 3. V nove investicije bomo morali iti z dokajšnjo mero realizma. Temeljne organizacije združenega dela morajo skupaj z banko in Gospodarsk zbornico oceniti investicije v teku ter investicijske programe in ugotoviti, ali odpravljajo ali poglabljajo strukturna neskladja v SFRJ in SRS in kako se vključujejo v samoupravne sporazume in dogovore na važnih gospodarskih kompleksih. Ugotoviti morajo, ali so zagotovljena sredstva glede na intenzivno rast cen uvožene investicijske opreme, ki je ni mogoče proizvesti doma ali je zagotovljeno tržišče doma in v izvozu, kakšna je zahtevana struktura in obseg delavcev in ali je zagotovljena rentabilnost vloženih sredstev v pogojih manjšega domačega povpraševanja in v težjih izvoznih pogojih. V resoluciji smo že nakazah, da bodo investicijska sredstva omejena, zato bi morah strementi za tem, da bi si na področju rentabilne proizdovnje zagotovili tuja vlaganja. To pa bomo lahko dosegli samo s solidnim sodelovanjem in poslovanjem s tujimi poslovnimi partnerji. Pri sprejemanju investicijskih odločitev bo potrebno upoštevati tudi interese varstva okolja. Prednost bi morali dati tehnološkim procesom, ki ne povzročajo motenj in škode v okolju preko predpisanih meril. 4. Tako kot v Sloveniji ugotavljamo tudi v naši občini, da imamo previsoko stopnjo zaposlovanja, saj znaša povprečje zadnjih 5 let 4 %, v letu 1975 pa stopnja zaposlenosti ne bi smela biti višja od 3 %. Pripraviti pa je potrebno tudi samoupravne sporazume, s katerimi bi določili normative osnovnih življenjskih in kulturnih pogojev za zaposlovanje novih delavcev. OZD, ki takih dogovorjenih pogojev ne bi izpolnjevale, ne bi mogle zaposlovati novih delavce. Pri investicijskih naložbah bi morali upoštevati te normative, z družbenimi dogovori pa bi morah opredeliti razmerja vlaganj v produkcijska sredstva ter vlaganj v v družbeni standard. Te kriterije bi morale upoštevati tudi poslovne banke v svoji investicijski politiki. 5. Republiška resolucija navaja kot enega poglavitnih dejavnikov v nadaljnjem gospodarskem razvoju pospeševanja izvoza, in sicer na področju elektroindustrije, kovinsko-predelovalne industrije, barvne metalurgije, kemijske, lesne, tekstilne in obutvene industrije. Od navednih sedmih dejavnosti imamo v občini pet oz. šest OZD, ki izvažajo. V trenutno še nespremenjenih pogojih izvozne politike predvidevajo OZD v naši občini 15,000.000 dolarjev izvoza v letu 1975, v spremenjenih ugodnejših pogojih' pa bi se ta delež lahko še znatno povečal. Poslovne banke bodo podprle izvozno usmeritev in stimulirale rekonstukcijo proizvodnje za izvoz in proizvodnjo, ki nadomešča uvoz. 6. Glede na to, da številni dejavniki, ki ohranjajo visoko gospodarsko rast, povzročajo po drugi strani visoko stopnjo inflacije, bi morali v letu 1975 vsi nosilci gospodarske in družbene dejavnosti težiti k vsestranskemu varčevanju. Na vseh ravneh je treba ponovno proučiti racionalnost stroškov poslovanja, investicijske načrte in programe ter jih prilagoditi razpoložljivim sredstvom. V vsej aktivnosti bi morale OZD upoštevati načelo: več, ceneje in kvalitetneje proizvajati in več izvažati. 7. V letu 1974 je znašal delež industrije v ustvarjenem dohodku gospodarstva 84,6 %. Za leto 1975 pa gospodarstvo predvideva, da bo v industriji skoraj še enkrat večja dinamika dohodka - 30,3 %, kot v ostalem gospodarstvu — 17,0 %. Planirana dinamika doseženega dohodka je v Tovarni usnja 67,5%, Menini 50,9%, Živilski industriji 40,0%, Titanu 38,7%. Tolikšno povečanja dohodka predvidevajo OZD na osnovi polnega izko-rišpanja kapacitet, boljše tehnologije in organizacije dela, pa tudi povišanja cen svojih proizvodov. Pri delovnih organizacijah izven industrije planira najvišji doseženi dohodek Alprem - 27,2 %, Lončarska zadruga 22,3 %, Planinka 21,0 %, Graditelj 13,0 %. Važna ugotovitev teh predvidevanj pa je manjša dinamika rasti števila zaposlenih v industriji kot pri ostalem gospodarstvu. V planih za 1975. leto predvideva industrija povečanje izvoza za 13,0 %. 8. Kmetijstvo v občini Kamnik se bo razvijalo v letu 1975 po programu, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji dne 27. 12. 1974. Ta program je nadaljevanje akcijskih programov iz preteklih let in je sestavni del srednjeročnega programa razvoja. Glavne značilnosti predvidenega razvoja kmetijstva so: preusmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo in menjavo. Osnovni pogoj za to pa so moderni živinorejski objekti (hlevi s silosi). V tem letu predvidevamo adaptacijo 27 hlevov, s čimer bomo dosegli skupaj 2000 stojišč. Višina kreditov za zasebne kmete znaša predvideno v tem letu 5 milijonov dinarjev. Kmetjebodo te kredite porabili za granjo kmetijskih objektov ter nakupe kmetijskih strojev. Posebno se bomo zavzeli za razširitev kooperacije kmetov z Emono, podjetjem Meso in Živilsko industrijo. Skupna vrednost proizvodnje primarnega sektorja kmetijstva in gozdarstva bo v letu 1975 narasla za okoli 18%. 9. V razvojnem programu trgovskega podjetja Kočne bo v letu 1975 na prvem mestu izgradnja hladilnice s petimi hladilnimi komorami s skupno kapaciteto 1800 m 3 hladilnih prostorov. Ta gradnja bo v sklopu centralnega skladišča. Dograjena bo tudi samopostrežna trgovina na Lazah v Tuhinju. Pripravljena bo gradbeno tehnična dokumentacija za razširitev in modernizacijo trgovine na Kregarjevem. V sodelovanju s prizadetimi in zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi bo trgovsko podjetje Kočna razvilo v odročnih krajih pogodbeno prodajo osnovnih življenjskih potrebščin in tako izboljšalo preskrbo občanov. V stanovanjski soseski na Bakovniku bo dokončno urejeno vprašanja trgovine z osnovno preskrbo. Pri zunanjih trgovskih organizacijah pričakujemo v tem letu, da bodo odprti nove poslovalnice pri trgovskem podjetju „Astra" in Mladinski knjigi v pritličju stavbe na Kidričevi 35. Še nadalje bomo podpirali akcije za razširitev prodajni prostorov v občini Kamnik. Investicijska valganja v tej panogi pa so odvisna od obveznega pokrivanja zalog trgovskega blaga z lastnimi sredstvi. Ob istih količinah zalog pa nanehno narašča vrednost teh zalog zaradi naraščajočih nabavnih cen trgovskega blaga. To je tudi razlog, da je večina trgovskih organizacij omejena pri investicijskih vlaganjih. ■ 10. V letu 1975 je treba pospešiti integracijske procese na področju gostinstva in turizma, ker bodo le združene organizacije v tej gospodarski sferi lahko realizirale dane naloge srednjeročnega plana razvoja na tem področju. - Gostinsko podjetje Planinka bo nadaljevalo z gradnjo restavracijskih prostorov, pričeto v letu 1974. - Po izdelavi zazidalnega načrta ureditve za Vaseno je treb dokončno določiti investitorja ter pričeti z gradnjo turistično-rekreacijskih objektov. - Vzporedno z izgradnjo turistično-rekreativnega centra Vaseno je treba pričeti s pospeševanjem kmečkega turizma kot z novo obliko turistične ponudbe na vsem območju Tuhinjske doline ter v dolini Črne, kjer so dani vsi naravni pogoji za razmah te dejavnosti. Obenem je treba iskati možnosti kreditiranja z ureditev nastavitvenih kapacitet v kmečkem turizmu. Po sprejetju dopolnjenega urbanističnega načrta za območje Velike planine bo omogočeno nadaljnje širjenje prenočitvenih kapacitet, izgradnja dovozne ceste in sistem smučarskih vlečnic. - V letu 1975 bo treba z ugodno kreditno politiko ter stimulativno davčno politiko še naprej pospeševati zasebno gostinsko dejavnost na celotnem teritoriju občine, posebno pa še v tistih predelih, kjer sedaj še ni zadostne in kvalitetne gostinsko-turistične ponudbe. 11. Zaradi večletne stagnacije obrtne dejavnosti tako družbenega in zasebnega sektorja je potrebno z občinsko politiko pospešiti ugodnejši razvoj te gospodarske dejavnosti. Posebno pozornost pa je treba posvetiti razmahu storitvene obrtne dejavnosti, ki je zaradi specifičnosti dela ekonomsko sicer nezanimiva, vendar nujno potrebna v vsakdanjem življenju občanov. Pobudniki za posoeševanje te dejavnosti naj postanejo krajevne skupnosti, ki na svojem območju lahko precej prispevajo pri ustanavljanju raznih servisnih in drugih storitvenih delavnic. Zato je nujno potrebno, da se v letu 1975 realizirajo vsi ukrepi in priporočila za nadaljnji razvoj obrti, ki jih je skupščina že prejela. Družbeni sektor na področju obrtništva pa je treba še nadalje stimulirati z ugodnimi kreditnimi pogoji in z ustrezno davčno politiko. 12. Urbanistično načrtovanje v naši občini je treba še bolj uskladiti s stanovanjsko politiko, s tem pa bomo dosegli racionalizacijo pri izkoriščanju prostora in pri graditvi sami. Odpirati bomo le taka gradbena območja, ki bodo dopolnjevala že obstoječo gradnjo, nova območja pa bomo odpirati le v pogojih, če bodo zagotovljene vse komunalne naprave in ureditve. Predlog novelacije urbanističnega načrta za območje Velike planine je že izdelan in bo sprejet v letu 1975. Izdelan je tudi predlog zazidalnega načrta za Duplico in Mekinje. Dopolnjen in dokončno izdelan bo zazidalni načrt za Vrhpolje in Nevlje ter za celotno območje Spodnjega Perovega. Pripravljen je tudi predlog zazidalnega načrta za Vaseno v Tuhinjski dolini. V letu 1975 bomo pripravili tudi novelacije urbanističnega načrta za območje Kamnika ter urbanističnega načrta Most in Komende z ustreznimi uskladitvami, ki naj bi zajele tudi območja, ki se urejajo z urbajističnim redom. 13. Na področju komunalne dejavnosti so že določene prioritetne naloge, ki jih bomo zaključili v letu 1975 ah pa se bodo nadaljevale v prihodnjih letih. Nadaljevati in dokončali bomo gradnjo vodovoda in sanacijo zajetja oz. zavarovanjem na Iverju ter izgradnjo cevovoda od Zgornjih Stranj do povezave z rezervoarjem v Podgorju. Dogradili bomo kanalski zbiralnik na Bakovniku v smeri proti Šmarci do občinske meje, kjer bo zvezan z domžalsko kanalizaijo. Medobčinski kanalski sistem, ki poteka od Domžal proti Kamniku, bo povezan v letu 1975. Iz namensko zagotovljenih sredstev naj bi pričeli z gradnjo prve faze obvozne ceste, ki bo potekala prek novo zgrajenega mostu čez Bistrico. Republiška cestna skupnost pa bo nadaljevala z rekonstrukcijskimi deli na Tuhinjski cesti od pod Kozjaka proti Ločici v predvideni dolžini 5,7 km. V okviru programa del vodne skupnosti bomo opravljali vzdrževalna dela na reki Kamniška Bistrica. Nadaljevali bomo z regulacijo Nevljice, Pšate ter pričeli z deli pri regulaciji Brnika v Komendi. Krajevne skupnosti bodo v okviru letnih načrtov z namenskimi sredstvi in udeležbo občinskega proračuna opravljala vzdrževalna in obnovitvena dela na komunalnih napravah in objektih, cestah, ulicah ter na splošno urejale okolje. 14. Pozitivne spremembe v pottiki stanovanjske graditve se bodo močno odražale tudi v letu 1975, saj načrtujemo 320 novih stanovanj, od tega pa je 268 družbenih stanovanj. Solidarnostni sklad bo upravičencem oddal v letu 1975 48 stanovanj. Sredstva tega sklada bodo koristile tudi organizacije združenega dela pri gradnji 110 stanovanj v gradbeni sezoni 1974/75. predvideva, da bi morati zagotoviti izgranjo šol ali centrov z združenimi sredstvi. Združevali bomo sredstva gospodarstva na osnovi posebnih dogovorov, za te namene pa naj bi uporabili tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo in štipendije. Organizacija storkovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti naj sloni na načelu enotnosti, ekonomičnosti in funkcionalnosti. Na področju kamniškega osnovnega šolstva si je treba prizadevati z? njegovo združitev. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale v okviru predloženih programov ter predvidenih sredstev samostojno odločati o prioritetnih nalogah. Na področju ljudske obrambe bomo v letu 1975 razvijali in dograjevli koncept priprav za splošni ljudski odpor. Pri tem bomo med galvnimi nalogami: organiziranje ljudske obrambe v krajevnih skupnostih in OZD. Opraviti bomo morali analizo kadrovske zasedbe v teritorialni obrambi in civilni zaščiti ter izboljšati starostno strukturo kadrov z večjim vključevanjem žena in mladine v oborožene enote in druge oblike odpora. Okrepiti moramo organizacijo in delovanje civilne zaščite pri izgradnji zaklonišč, zvez ter služb za obveščanje, ter jih usposobiti za opravljanje postavljenih nalog. Strokovno moramo usposobiti pripadnike teritorialne obrambe in civilne zaščite, pripraviti obrambno vzgojo ter na vajah preverjati pridobljeno znanje. V letu 1975 bo potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo skladišč za potrebe splošnega ljudskega odpora. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na osnovi novih družbenoekonomskih odnosov in družbenega načrtovanja so postale družbene dejavnosti neposredno povezane, in so odvisne od razvoja gospodarstva. To usmeritev bodo morale SIS upoštevati v svojih programih in finančnih načrtih, ki jih bodo morale prilagoditi danim ekonomskim možnostim; gospodarstvo pa bo moralo prisluhniti nujnim oz. realnim potrebam -teh skupnosti. Republiška resolucija daje v okviru družbenih dejavnosti poudarek predvsem vzgoji, izobraževanju ter otroškemu varstvu. Na področju predšolske vzgoje smo v zadnjem času veliko naredili, saj bo otroški vrtec na Bakovniku sprejel 152 varovancev. Zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov pa bi morali dati delavskim družinam pri varstvu otrok še naprej primerno družbeno pomoč. V naši občini še ne bomo mogli uresničiti nove organizacije pedagoškega dela na načelu celodnevne šole, saj dosedanji šolski prostori zadoščajo komaj za dvoizmenski pouk. Problem izobraževanja in celodnevnega pouka bi lahko rešili le z realizacijo sprejetega programa investicij za izobraževalno vzgojne in varstvene objekte od 1974 do 1978. Republiška resolucija BRUTO DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV v 000 din OPIS gospodarstvo občine Kamnik ocena 1974 znesek strukt. Plan 1975 znesek strukt. Indeks 75 : 74 Bruto dohodek gospodarstva 649.850 100,0 845.700 100,0 130,1 1. Pogodbene obveznosti 29.960 4,6 36.400 4,3 121,5 2. Zakon.in samouprav.obvez.iz doh. 49.840 7,7 65.800 7,8 132,0 3. Neto osebni dohodki in drugi os.pr. 242.780 37,4 309.300 36,6 127,4 4. Prispevki SIS iz oseb. dohodka 98.140 15,1 126.100 14,9 128,5 5. Bruto osebni dohodki (3+4) 340.920 52,5 435.400 51,5 127,7 6. Stanovanjski prispevek 20.450 ^ 3,1 26.100 3,1 127,6 7. Sklad skup. porabe v TOZD 19.800^ 3,0 24.400 2,9 123,2 8. Sred. za pokriv. oseb.potreb (5+6+7) 381.170 58,6 485.900 57,5 127,5 9. Ostanek doh.za poslov, sklad 96.980 14,9 139.200 16,4 143,5 10. Amortizacija — skupna 91.900 14,2 118.400 14,0 128,8 11. Sredstva za reprodukcijo (9+10) 188.800 29,1 257.600 30,4 136,4