Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov, izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2

SLOVEDSKI
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek. Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometerjasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2. Postfacb 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 6. maj 1960
Štev. 19 (938)
Ob 15-letnici osvoboditve
V nedeljo bo minilo 15 let, odkar je kapitulirala nacistična Nemčija. Ves svobodoljubni svet se je oddahnil in praznoval ta dogodek kot mejnik v zgodovini človeštva, ko je zmagalo človečanstvo nad najbolj temnim barbarstvom.
Posebno veselo zmage zaveznikov nad nacističnim nasiljem pa je bilo naše slovensko ljudstvo. Saj je pod nacizmom trpelo kot malokateri narod: pregnano s svojih domov, razredčeno z nebroj umori v kacetih in številnih talcev, na molk obsojeno s prepovedjo slovenskega jezika je na videz izginilo z zemlje, v resnici pa je pokazalo prav v tem najhujšem času toliko odporne in uporne življenjske sile, da niso mogli mimo njega in njegovih zahtev.
Zato je popolnoma razumljivo, da so leta 1945 vsi brez izjeme vedeli, kje smo koroški Slovenci in da nam gre enakopravnost na domači zemlji. Ne le z uredbo o dvojezični šoli so jasno potrdili naselitveno stanje našega ljudstva, tudi v uradih so imeli posebne uradnike z znanjem slovenskega jezika in slovenske obravnave pred sodišči so bile znak nase enakopravnosti. Končno so bili izseljenci deležni vsaj delne poprave škode in je avstrijsko ljudstvo samo sodilo krivca tega gorja nad našim ljudstvom in ga obsodilo na dosmrtno ječo. Proces sam pa je dokazal, da so korenine zla bile položene že v prvi avstrijski republiki s popuščanjem nemškonacional-n\m silam in prepustitvijo narodnostne polivke protislovenskim elementom.
„ Ko so tudi zavezniki s tem, da so sprejeli elen 7 v zaščito koroških ir: štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov v osnutek državne pogodbe, se je naše ljudstvo z zaupanjem v ta mednarodni dokument in v tedaj prikazane spremenjene odnose odgovornih činiteljev do naših življenjskih vprašanj lojalno in aktivno vključilo v obnovo in izgradnjo domovine. Pri tem je upravičeno pričakovalo, da bo končno uresničena njegova upravičena težnja po polni enakopravnosti v deželi.
Toda še ni pozabljeno gorje, še niso strohneli ostanki padlih borcev za svobodo, še daleč ni popravljena škoda ne našemu ljudstvu kot celoti ne posameznim žrtvam fašizma — Pa že spet vstajajo temne sile, ki so se leta 1945 poskrile in zatajile. Le-te danes spet hujskajo proti našemu ljudstvu in terjajo celo <>ugotovitev“, ali sploh smo. Ne vemo, alt hočejo s tem dokazati, da so spet močni dovolj, da obnovijo svojo staro protislovensko politiko, ali še naknadno prikazati, kako je nacizem naše ljudstvo decimiral, ali pa priznati nadaljnje raznarodovanje našega ljudstva tudi še po nacizmu!
Kakorkoli že — naše ljudstvo je tukaj in ’nimo njega tudi danes ne bodo mogli. Nasprotno naše ljudstvo upravičeno terja popravo škode, ki mu je bila prizadejana tekom Cc,sa, zlasti v dobi nacizma, z nasiljem nad njim in to ne le materialne marveč tudi vse duhovne in moralne ter narodnostno-bitne skode! To je dolžnost države, ki je napisala svoj prapor demokracijo in človečanstvo, po ustavi jamči slehernemu enakost pred i9koni in ki se je z državno pogodbo obve-še posebno varovati obstoj in pravice **unjšine! Poprava škode in zlasti zaščita rtlanjšine pa ni krajšanje dosedanjih pravic, Marveč priznanje in končna uresničitev vseh v.ustavi in državni pogodbi zajamčenih pra-Vlc t> korist našega ljudstva.
Koroški Slovenci ob petnajstletnici osvoboditve in petletnice podpisa državne pogodbe nJ govorimo besedo maščevanju, pač pa nikdar ne moremo pozabiti gorja, ki nam je bi-0 Prizadejano. Zlasti ga ne moremo pozabit’ talno dolgo, dokler krivci tega gorja spet ša-r,1° s svojimi ,,zaslugami" za domovino, ki i° > Prodali prav tedaj, ko je bila v naj-hujsi stiski.
Padli za svobodo v borbi proti fašizmu nas °Pominjajo, da smo budni in se borimo za ti-e visoke človečanske ideale, za katere so r?dy■ To sta bila enakopravnost in bratstvo j Qd narodi; za te ideale se bomo borili vse j’ (^a kodo uresničeni tudi v naši koro-*l domovini!
Tudi gradiščanskim Hrvatom kratijo pravico
do uporabe materinega jezika pred sodiščem
Prejšnji mesec je bila na Gradiščanskem neka sodnijska obravnava, med katero je kot priča nastopila tudi pripadnica hrvatske manjšine, ki je ob tej priložnosti zahtevala, da se jo zasliši v njenem materinem jeziku. Sodnik pa je njeno zahtevo zavrnil in priči ni dovolil, da bi izpovedala v hrvatskem jeziku, ki po državni pogodbi velja za enakopraven uradni jezik.
O tej obravnavi je poročal tudi dunaj-
ski dnevnik „Neues Osterreich", ki je zapisal, da bi bilo že ne glede na juristično presojo mogoče izpodbijati razsodbo, ker sodnik ni ugodil zahtevi priče po uporabi materinščine, čeprav Imajo pripadniki hrvatske manjšine pravico, da se pred sodiščem poslužujejo svojega materinega jezika.
Načelno stališče do tega vprašanja pa je v svoji zadnji številki zavzelo glasilo
gradiščanskih Hrvatov .Naš Tajednik". V uvodniku pod naslovom .Kako dolgo še hrvatski jezik brez pravice?" poudarja, da so gradiščanski Hrvati že neštetokrat ob vsaki mogoči priložnosti izrazili svojo vdanost domovini Avstriji, in sicer ne prisiljeno marveč prostovoljno. Veselijo se, kadar iz pristojnih ust slišijo pohvalo ali objektivno priznanje dejstev. Toda od same pohvale in veselja se ne da živeti — je rečeno v članku — zlasti pa hvaljenje ni v stanju, da bi ohranilo narodno manjšino, kot so gradiščanski Hrvati, njeno narodno življenje, njeno narodno posebnost in njen svobodni razvoj. Marveč je potrebno, da besedam sledijo tudi dejanja, da se kaj ukrene v korist manjšine, to še toliko bolj, ker ima manjšina do takega ravnanja s strani večine ne samo moralno marveč tudi pisano pravico.
Nato navaja list zgoraj omenjeno sod-nijsko obravnavo ter -ugotavlja: Poudarjamo, da nam v tej zvezi ne gre za proces kot tak, marveč nam gre za priznavanje hrvatskega jezika kot drugega uradnega jezika pred sodišči na Gradiščanskem. Kaj nam koristi najlepše hvaljenje naše lojalnosti, če pa na drugi strani naši ljudje ne morejo doseči svojih pravic. Odrekanje upravičene želje naše Hrvatic-: Jz Vorištano pred deželnim sodiščem v Železnem nas vznemirja še toliko bolj, ker poteka v teh dneh pet let, odkar je bila podpisana državna pogodba, vendar so vse takratne svečane obljube ostale do danes neizpolnjene... Toda končno mora biti tudi nadrejenim oblastem jasno, da pravica ostane pravica tudi takrat, kadar gre za neko narodno manjšino, v tem primeru za nas Hrvate na Gradiščanskem!
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
VABILO
Ob petnajstletnici osvoboditve in ob petletnici podpisa državne pogodbe
V nedeljo, dne 8. maja 1960 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Doma glasbe
v Celovcu
Pevski koncert
in Cankar-Delakova kolektivna drama
Jernejeva pravica
Pevski zbor .France Pasterk-Lenart'
Pevski zbor .Vrbsko jezero"
Združeni .mešani zbori Gur Združeni moški zbori Podjune Mladinski pevski zbor Bilčovs — Dijaški dom SPZ Učenci kmetijske šole Podravlje ob sodelovanju mladine iz Bilčovsa, St. Janža in Sveč
Rojaki iz Roža, Podjune in od Zilel
Udeležite se te velike kulturne prireditve v obilnem številu!
Vstopnice od 5 do 12 šilingov v predprodaji pri krajevnih SPD in v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse.
Sodelujejo
Po vsem svetu veličastne prvomajske proslave
vil, da narodi vsega sveta pričakujejo od bližnje vrhunske konference pravično in takojšnjo rešitev življenjsko važnih problemov svetovne politike, se je na prvomajski proslavi v zahodnem Berlinu zbralo okoli 700.000 ljudi, pred katerimi je berlinski župan Brandt tudi za Berlin zahteval pravico do samoodločbe.
V Jugoslaviji so bile poleg številnih manjših prireditev velike prvomajske manifestacije v vseh republiških prestolnicah. V mogočnih povorkah je delovno ljudstvo Jugoslavije prikazalo uspehe, ki jih je doseglo pri izgradnji domovine. Na stadionu „Prvi maj“ v Trstu pa je predstavnik tržaških Slovencev Dekleva poudaril nujnost izvajanja ustave in londonskega sporazuma, ki vsebuje dejansko tiste pravice, ki so jih Slovenci v Italiii uživali že pred fašizmom, medtem kc/ je tajnik Neodvisne socialistične zveze Laurenti,
ki je govoril v italijanščini, v svojem govoru naglasil, da ne bo mogoče doseči demokracije in svobode za Slovence, če v (taliji ne bo priznana svoboda in demokracija delavcev Tudi v Avstriji so bile prvomajske prireditve v vseh večjih krajih in mestih. Zlasti na Dunaju so proslave potekale v tesni povezavi s 15-letnico osvoboditve ter 5-letnico podpisa državne pogodbe, dočim je bila na Koroškem vprežena v prvomajsko slavje celo 40. obletnica plebiscita. Na veliki proslavi SPO na Dunaju je župan Jonas v svojem govoru nakazal visoke ideale tudi letošnjega 1. maja: za mednarodno solidarnost, proti šovinizmu in nestrpnosti, za demokracijo, mir in svobodo! Vicekanclcr Pittermann pa je poudaril, da obnavljamo danes zaobljubo za svobodo narodov in ljudi, za zagotovitev delovnega mesta in brezskrbne starosti ter za pravičnost za delovno ljudstvo.
Poseben odbor razpravlja o odškodnini
žrtvam političnega in rasnega zasledovanja
Zadnja nedelja je potekala v vzdušju velikih proslav, ko je delavstvo vsega sveta obhajalo 70-letnico mednarodnega praznika dela. To je bil 1. maj posebne vrste — praznik vseh narodov, ki si želijo mir in pravično urejeno življenje.
Medtem ko je bila v Moskvi uvod v ljudsko praznovanje velika vojaška parada, na kateri je obrambni minister Malinovski izja-
Minister Drimmel in deželni glavar Wedenig sta odgovorila
Pred enim mesecem sta obe osredn|i organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — naslovila na deželni šolski svet vlogo s konkretnimi predlogi za ustanovitev oddelka šolske nadzorne oblasti za slovenske šole na Koroškem, kakor ga predvideva člen 7 državne pogodbe. Prepis tozadevne vloge je bil poslan tudi ministrstvu za pouk na Dunaju.
V odgovoru, ki ga je pred nedavnim poslal minister za pouk dr. Drimmel, le-ta potrjuje prejem vloge in poudarja, da ministrstvo za pouk zdaj čaka na ustrezne predloge deželnega šolskega sveta za Koroško.
Deželni glavar Wedenig pa je odgovoril na svoječasno vlogo osrednjih organizacij koroških Slovencev, da se v napovedani vladni izjavi v koroškem deželnem zboru poudari tudi potreba po hitri uresničitvi določil člena 7 državne pogodbe. V svojem odgovoru pravi, da bo predlog slovenskih organizacij — kakor |e to že ustmeno zagotovil predstavnikom koroških Slovencev — v vladni Izjavi upoštevan In da se bo deželna vlada kl|ub temu, da |e pristojna zvezna vlada, prizadevala za hitro izvedbo manjšinskih zaščitnih določil.
Ministrski svet je no svoji zadnji seji razpravljal tudi o vprašanju odškodnine žrtvam političnega in rasnega zasledovanja. Kakor znano, so posamezne organizacije žrtev nacističnega nasilja že pred meseci naslovile na vlado zahtevo, da bi vprašanje poprave škode rešila vsaj do 15-letnice osvoboditve.
V zadnjih mesecih so tudi nekateri vladni člani ponovno opozarjali na dolžnost, ki jo ima država do tistega kroga Avstrijcev, ki so bili oškodovani v letih nesvobode. Posebno se je za to vprašanje zavzemal vi-cekancler Pittermann, ki je tudi na nedavni proslavi 15-letnice osvoboditve na Dunaju spet poudaril, da .nas še vedno teži neporavnan dolg napram žrtvam nasilja".
Da bi vprašanje odškodnine lahko hitre-
je rešili, je ministrski svet imenoval poseben odbor z nalogo, da pospešeno obravnava vprašanja poprave škode žrtvam političnega in rasnega zasledovanja ter čim prej predloži tozadevno poročilo. S strani SPCf so bili v odbor imenovani socialni minister Proksch, centralni sekretar poslanec Probst in sekretar socialistične frakcije v parlamentu Gratz, od OVP pa finančni minister dr. Kamitz, generalni sekretar poslanec dr. Wit-halm ter poslanec Reich.
Zahtevo po popravi škode sta ponovili tudi osrednji organizaciji koroških Slovencev v zadnji vlogi na člane zvezne vlade in izrazili upanje, da bo vsaj v letu 15. obletnice osvoboditve in 40. obletnice koroškega plebiscita popravljena škoda tudi slovenskim izseljencem in koroškim Slovencem sploh.
V nedeljo bomo proslavili
PETNAJSTLETNICO OSVOBODITVE
V nedeljo bo minilo 15 let od konca druge svetovne vojne in gorja, ki ga je prinesla nad človeštvo. V nedeljo bo minilo 15 let, odkar sta bila vojaško premagana nacizem in njegov zločinov in pokoljev, solza in trpljenja polni režim. Pred 15 leti, so se odprla vrata koncentracijskih in izseljeniških taborišč, gestapovskih ječ in zaporov in smo s stotisoči in milijoni drugih smrti in Iztrebljenju zapisanih zadihali svobodno in se lahko podali domov. V nedeljo pa bo tudi 15 let, odkar so s praporom svobode in s pesmijo na ustih stopili v dolino naši partizani. Skozi težke mesece in leta so, tvegajoč zdravje in življenje branili naše domove in zadajali nacifašistični vojni ma-šineriji nič manj težke udarce, kakor jih je
Mnenja drugih:---------------------■.
Die zvirkliche Zabl jener Siidkdrntner, dere n Mutter- bzw. Haussprache slozvenisch (zvindisch) ist genau festzustellen, scheint un-moglich. Wirtschaftliche Abhdngigkeit und die von den, gerade im Grenzland Karmen ausserordentlich einflussreichen deutschnatio-nalen Kreisen betriebene starke antislozveni-sche Propaganda lassen es vielen Angehori-gen dieser Volksgruppe ratsam sein, sich in dcr Offentlichkeit als Nichtslozvenen zu be-kennen. Auch die, erstmals bei der V olkszdh-lung 1951 eingefiihrte Teilung in die Bekennt-nismoglichkeiten deutsch, deutsch und slozvenisch, deutsch und zvindisch, slozvenisch, slo-zvenisch und deutsch, sloweniscb und zvin-disch(l), zvindisch, windisch und deutsch, zvin-disch und slowenisch(!) vermochte, abgeseben von der unzvissenschaftlichen Konstruktion einer eigenen „windischen Sprache“ („zvin-disch“ ist ja nur der uralte Sammelname fiir die nordlicb der Karazvanken gesprochenen slozvenischen Mundarten), das Misstrauen unserer slozvenischen Mitbiirger nicht zu ?er-streuen und haben sich nur 9 Prozent der gesamten Karntner Wobnbevolkerung (474.764), d. h. 42.095, offen dazu bekannt, slozvenisch- oder Doppelsprachig zu sein. Tatsacblich diirfte die Zabl der Slozvenisch-oder Doppelsprachigen zzvischen 50.000 und
60.000	liegen und ist es daher nur recht und billig, dem Volksgruppenschutz zve-nigstens die Zabl der offenen Bekenner (42.095) zugrunde zu legen, da ja die deutsch-sprachigen Osterreicher, die slozvenisch als Fremdsprache erlernten, diese bei der Volks-zdhlung ebenso zvenig anfiihrten wie ihre Englisch- oder Italienischkenntnisse. Von einer, von den Deutschnationalen so intensiv geforderten ,,geheimen Minderheitenfeststel-lung“ ist entschieden abzuraten. da auch sie kein zvahres Ergebnis bringen, sondern die Atmos-phdre in Sudkarnten nur zveiter vergiften zviirde!
Da die politischen (Verzvaltungs-, zum Tei! auch die Gerichts-) Bezirke in Sudkarnten nicht nach ethnischen Gesichtspunkten abge-grenzt, sondern seit langem auf reinen Zzveck-mdssigkeitserzvdgungen aufgebaut zvurden und daher meist tief in das heute unbestritten osterreichische (deutschsprachige) Siedlungs-gebiet hineinreichen, zvird das langst fdllige Siidkdrntner Verzvaltungssprachengesetz zvohl auf alle vier Bezirkshauptmannschaften (Vol-kermarkt, Klagenfurt-Land, Villach-Land und Hermagor) bezogen, das unzureichende Siidkdrntner Gerichtssprachengesetz (BGBl. Nr. 102 1959) auch auf die Bezirksgerichte Ebern-dorf, Rosegg und Volkermarkt ausgedehnt und analog auch die Amtssprache bei den Bundesdienststellen (Finanzdmtern, Post- und Bahndmtern, Gendarmerieposten uszv.) Siid-kdmtens geregelt zverden miissen.
»Die 6sterreichische Kation", April 1960, Wien
Die FPO hat nun auch ihre Stellung zum kommenden Regierungsprogramm bezogen. Die Forderungen der OVP sind sehr massiv. die der FPO nicht minder. Ob hier noch ein Plat z sein zvird fiir sozialistische Gedanken-gange, ist mehr als zzveifelhaft. Das zvichtig-ste, zvas die FPO verlangt, ist die eheste Be-schlussfassung eines	Minderheiten-F eststel-
lungsgesetzes durch den Bund. Abgesehen da-von, dass dies auf der Bundesebene liegt, so ist diese Forderung fiir ein Landesregierungs-programm doch mehr als komisch. Es ist bekannt, dass die Slozvenen ein solches Gesetz, mit dem mittels einer Laterne Slozvenen ge-sucht zverden sollen, strikt ablehnen, es gibt aber andererseits keinen deutschsprachigen Karntner, ausser einigen nationalistischen Het-zern, der so etzvas fordert. Die Menschen, auf die man sich so gerne beruft, zvissen gar nicht, zvas sich hinter einem solchen Gesetz verbergen soli. Und so etzvas ist die Haupt-forderung der FPO.
„VolkswilleH, J. 5. m«. Klagenfuri
dobivala na zavezniških frontah. S tem so naši partizani doprinesli svoj častni delež za to, da nas nacistični krvniki niso iztrebili, da smo se lahko vrnili domov iz pregnanstva, ječ in taborišč smrti, ali pa slekli vojaške suknje, ki so nam bile s silo oblečene že v prvih mesecih vojne.
V nedeljo in v naslednjih dneh pa mineva tudi 15 let od strahovitega pokolja okoli Borovelj, ko so se po vojaški kapitulaciji še enkrat dvignile SS-ovske horde in izzvale srdito borbo, v kateri je padlo 120 partizanov, sedaj pokopanih v Borovljah.
Petnajst let ni le kratka doba v zgodovini, temveč tudi v človeškem življenju. Večina še ve za dan, ko je s solzami veselja nad svobodo stopila pred svojo zapuščeno, izropano ali požgano domačijo, se še spominja trpkih in otožnih srečanj v sorodstvu in soseščini, ko smo preštevali, koliko dra-
jo bomo obhajali v zavesti, da je njen 7. člen v prvi vrsti produkt našega odpora in upora proti nacističnemu poizkusu fizičnega iztrebljenja In izgona Slovencev s Koroške, da je uspeh naše trdožive življenjske volje skozi dolga desetletja. Brez tega bi državna pogodba člena 7 ne vsebovala. Z njim so nam pravno zajamčeni položaj in pravice v Avstriji in smo ob enakih pravicah in dolžnostih njen sestavni del, kakor so to državljani nemškega in drugih jezikov.
Zato in še posebej zaradi svojega neprecenljivega doprinosa za osvoboditev in obnovo naše države je naša zahteva po uresničenju člena 7 In njegovih določil o zaščiti naše narodnostne skupine pravična
Socializem na vasi
Le kake pol ure z avtomobilom po lepi široki cesti, ki jo na obeh straneh spremljata ravni vrsti slokih topolov, je iz Beograda do tako imenovanega Pančevskega rita. Morebitno podaljšanje voznega časa povzroči v teh tednih in mesecih edinole Pančevski most, ki je vsled gradbenih del prevozen izmenoma samo v eni smeri, bo pa v enem ali dveh letih spadal med najmodernejše mostove na Donavi.
Pančevski rit pomeni danes za prestolnico Jugoslavije veliko, zelo veliko. Na ozemlju
32.000	ha, kjer je bilo prej le trsje in močvirje, proti kateremu se je tudi avstrijska cesarica Marija Terezija zaman bojevala, ležijo zdaj prostrana polja in sočni travniki. Tukaj je tudi veliki poljedelski kombinat z okoli 18.000 ha površine, od katerih jih dobri dve tretjini obdeluje po najnovejših dognanjih agrarne znanosti in tehnike. In ta kombinat v veliki meri zalaga Beograd z ze-lenjavami, mlekom in mesom.
Posestvo je bilo osnovano pred dvanajstimi leti. Zgraditi so morali 92 kilometrov nasipa, izkopali so 700 km kanalov in 32 km dolga železniška proga vzdržuje zvezo med posameznimi vasmi tega posestva-velikana ter Beogradom. Zemljišča posestva so razdeljena na parcele, ki merijo 30 do 400 ha. Delo na takih površinah je možno seveda le ob popolni mehanizaciji. Toda še ni tako dolgo tega, ko so delo opravljali s 1200 konji; danes jih imajo le še 70 do 80, zato pa se po širnih ravninah Pančevskega rita razlega zdaj mogočna pesem kakih 300 traktorjev ter 84 kombajnov, ki v 14 dneh opravijo žetev na tisočih hektarih. Za trošenje umetnih Jjnojil (800 kg na ha) in prašil pa se poslužujejo letala!
V kombinat je združenih sedem samostojnih posestev ali vasi, ki imajo vsaka svojo lastno upravo, dočim je upravna centrala odgovorna za stike s trgom, za vskladitev načrtov posameznih posestev ter za upravljanje veli-
Tudi gradiščanski Hrvati
so čestitali zveinemu prezidentu dr. Schdrfu
Za 70-letni življenjski jubilej so zveznemu prezidentu dr. Scharfu čestitali tudi gradiščanski Hrvati. V ta namen so se pri njem zglasili hrvalski zastopniki v gradiščanskem deželnem zboru Robak, dr. Milller, Gregorič in Probst, pevski zbor iz Stikaprona in tamburaši iz Dolnje Pulje pa so jubilantu zapeli in zaigrali nekaj hrvatskih narodnih pesmi.
gocenih življenj, materialnih in kulturnih vrednot nas je stalo preslano gorje in priborjena svoboda, kako redke so postale vrste svojcev, prijateljev, prosvetnih in zadružnih delavcev.
Medtem so se že številne rane zacelile, so znova vstali naši domovi in se je razvilo naše prosvetno in zadružno življenje. Vendar je v teh dneh prav in potrebno, da obudimo spomin na obdobje pred 15 leti. Za nami že stopa v življenje mladina, ki je ta čas doživljala še v povojih ali pa je sploh še ni bilo. Da bo lažje razumela nas in potrebo naše borbe, naj spozna, kaj smo izgubili, kaj s svojim trpljenjem ohranili, kaj s svojo osvoboditvijo priborili in kaj pozneje, prepuščeni samim sebi, brez odškodnin in podpor — ki so jih drugače razsipali — znova ustvarili.
Ko bomo v nedeljo istočasno obhajali
in — demokratično gledano — samoposebi razumljiva stvar. Tudi to hočemo v nedeljo, ko bomo v Celovcu s pesmijo proslavili petnajstletnico osvoboditve, znova manifestirati složno in skupno Slovenci od Žile tja do dobrav pod sivo Peco.
In zato se hočemo srečati Ziljani, Rožani in Podjunčani, stari in mladi, izseljenci, KZ-larji in partizani na tej proslavi.
V NEDELJO OB 10. URI V DOMU GLASBE V CELOVCU.
Zagotovimo si pravočasno vstopnice, ki so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
v vsakdanji praksi
kih'kmetijskih strojev. Vsaka vas ima tudi svojo šolo, ambulanto, kinodvorano, kulturni dom in športno igrišče. Eno posestvo goji trenutno okoli tisoč krav-molznic (švedska pasma, povprečna molznost 3870 1), skupno pa imajo nad 11.000 glav govedi in 1600 svinj, medtem ko hočejo sedanje število 55.000 broj-lerjev zvišati na milijon. Kombinat razpolaga tudi z lastno servis-postajo za traktorje in kmetijske stroje, klavnico, povsem moderno urejeno mlekarno (dnevno pasterizira 40.000 1 mleka ter izdela toliko presnega masla, da bi zadostovalo za celotno prebivalstvo Celovca) in druge naprave modernega kmetijstva.
In kako je z delovno silo? Trenutno je na posestvih kombinata zaposlenih skupno 1800 delavcev, kar pomeni, da pride v povprečju na vsakih 10 ha le en delavec. Popolna mehanizacija dela pa omogoča, da velja zanje kljub temu le 8-urni obvezni delovni čas in je celo predpisano, da smejo na teden napraviti največ 12 nadur. Torej jim ostane dovolj časa za oddih, razvedrilo ter za udejstvovanje na kulturnem in športnem področju. Prav tako je poskrbljeno tudi za njihovo nadaljnjo izobrazbo: v zimskih mesecih prirejajo tečaje za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce, imajo večerno gimnazijo in študentom na ustreznih fakultetah podeljuje posestvo štipendije in jim omogoča špecializacijo v inozemstvu. Mnogi pa se bavijo tudi z vrtnarstvom za lastne potrebe ter je okoli delavskih hišic in stanovanjskih blokov dovolj ličnih vrtičkov, ki ne hranijo le družinskih članov, marveč dajejo tudi krmo za kakšnega prašiča.
Morda se bo obiskovalcu iz kmetijsko in zlasti tehnično visoko razvite dežele zdelo, da na Pančevskem ritu še ni vse tako, kot bi moralo biti na vzornem posestvu. Vendar je treba pomisliti, da je pred leti bilo tod neplodno močvirje in da so današnji delavci takrat obdelovali zemljo le s primitivnim ralom in jim je bila abeceda večinoma še uganka vseh ugank. Ob tej primerjavi pa bo moral tudi najbolj kritični obiskovalec ugotoviti, da so napravili ta kos zemlje in njeni prebivalci v dobrem desetletju velikanski korak naprej, za katerega je najbolj značilno dejstvo, da so zasebni kmetovalci, ki na Pančevskem ritu še danes orjejo s konji, pred leti še škodoželjno kazali na zemljišča kombinata, če se je kdo čudil slabo obdelanim njivam, danes pa se že sramežljivo (morda celo z zavistjo) ozirajo na vzorno oskrbovane prostrane površine državnega posestva, na katerih se uresničujejo načela socializma na vasi!
-rj-
PETLETNICO PODPISA DRŽAVNE POGODBE
Dunaj. — Na Dunaju je nastala pred nedavnim največja stanovanjska afera, ki jo preiskuje policija. Pri tej zadevi je bilo oškodovanih okoli 2000 oseb. Neka zasebna družba je prodajala ista stanovanja po deset- in celo večkrat. Lahkoverni kupci so pri teh mahinacijah izgubili okoli 42 milijonov šilingov. Zadevo so odkrili že pred meseci in takrat zaprli skupino brezvestnih špekulantov, ki so hoteli zaslužiti na račun lahkomiselnih ljudi.
Ljubljana. — Prejšnji teden je odpeljal z ljubljanske železniške postaje poseben vlak s 400 udeleženci prvomajskega potovanja po Italiji. Izlet je organiziral ljubljanski SAP-Turistbiro. Odpotovali so z načrtom, da si v šestih dneh med drugim ogledajo Rim, starodavne Pom-peje, Neapelj, Sorrenfo in Capri.
Pariz. — Pariški diplomatski krogi so mnenja, da bodo imeli predstavniki treh zahodnih sil Eisenhovver, De Gaulle in Macmillan v Parizu nekaj sestankov pred začetkom vrhunske konference, ki se bo pričela 16. maja. Računajo, da bosta Eisenhovver in Macmillan pripotovala v Pariz že 14. maja.
Karlsruhe. — Prejšnji teden so kanclerja Adenauerja spet izvolili za predsednika krščanskodemokrafske stranke za naslednji dve leti. Adenauer je vodja stranke od njene ustanovitve leta 1946. Volitve za novo vodstvo stranke so bile v Karlsruhe. Za podpredsednike so bili izvoljeni Blank, Gerstenmaier, von Hassel in Krone.
Beogrdd. — Zadnji dan aprila je pripotovala v Beograd maroška sindikalna delegacija, ki je na povabilo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije prisostvovala proslavi 1. maja. Delegat maroške delavske unije je Mustafa Ma-daoui, ki je urednik osrednjega glasila sindikatov ,L'Avantgarde’.
Novi Sad. — Novosadski mednarodni kmetijski sejem je obiskala tudi parlamentarna delegacija Demokratične republike Nemčije s predsednikom skupščine Jo-hannesom Dickmannom na čelu.
Stockholm. — Na mednarodnem seminarju v Stockholmu je visoki komisar OZN za begunce Lindt izjavil, da je na svetu še 14 do 15 milijonov beguncev. Število teh oseb v Evropi cenijo na približno 920.000.
Varšava. — Komisija za preiskovanje vojnih zločinov nemških okupatorjev na Poljskem je ugotovila, da so posebna sodišča, takoimenovani Sondergericht, dosledno izvajala rasistično politiko in da so za najmanjše prekrške obsojala ljudi na smrt. Na Poljskem poznajo okoli 400 nemških sodnikov, ki so samo v treh vojvodstvih poslali v smrt več tisoč ljudi-Pred sodiščem v Lodžu so izrekli 10.000 smrtnih obsodb.
Moskva. — Neki sovjetski inženir je sestavil Jeteči motor”, ki sliči helikopterju v miniaturi. Nekateri deli motorja so izdelani iz plastične mase. Motor ima pel" cilindrski zvezdasti motor ter ga lahko uporabljajo za turizem, kakor tudi za geološka raziskovanja in drugo.
Seul. — Južnokorejske oblasti so poklicale na pomoč vojsko, da bi nastopil0 proti delavcem v dveh tekstilnih fovdr' nah, ker so se uprli in zahtevajo zvišan’)e mezd in odstavitev sindikalnih voditelje^1 ki so sodelovali z Liberalno stranko. Fe' deracija sindikatov Južne Koreje je sklenila, da ne bo imela npbenih odnosov 1 Liberalno stranko, ki ji pripada tudi ši predsednik Sing Man Ri.
Peking. — Ob zaključku obiska Ču Laja v Katmanduju so v Pekingu obj°' vili skupno kifajsko-nepalsko sporočilo. ^ sporočilu je povedano, da je bila me° tem obiskom podpisana pogodba o nii' ru in prijateljstvu med Ljudsko republik0 Kitajsko in kraljevino Nepalom ter da 50 ratificirali sporazum o meji med oberd° državama.
Madrid. — Okoli sto političnih prip°r' nikov je v kaznilnici v Madridu stopil® gladovno stavko, ker so jim oblasti rekle pravice, ki pripadajo političnim °r, pomikom. Zaradi tega so oblasti poos r le kazen za 40 dni. Veliko pripornikov * po enotedenski gladovni stavki nosi n hranili.

/f)tfiuwirsk.u piimditot
FESTIVAL SLOVENSKE ISTRE
Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako so žuljave in zgrbljene fvoje uboge svete roke — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diode-mom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga!
Ivan Cankar
Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? moja mati me čaka, in mene ni, vse tiho v noči, polje temno, zdaj bi stopil tja, pokleknil pred njo.
Mati čaka
Mati, poglej: Nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit zame, ki tavam okrog ubit.
Srečko Kosovel
Joj! Ugasnila je luč. Zakaj, ne vem.
Šel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj sedaj — glej, meni je ugasnil edini, poslednji sijaj.
Jurčič ponovno v francoščini
Kdor bo v poletnih mesecih obiskal obalna mesta slovenske Istre, bo doživljal presenečenje na presenečenje. Koper, Portorož, Piran in Ankaran so imena krajev, ki se jih letos ne bo izplačalo obiskati le zaradi njihovih naravnih lepot, marveč tudi zaradi Prireditev, ki jih pripravljajo za poletno sezono. „Primorske prireditve" so si že v zadnjih treh letih pridobile sloves, ki sega daleč preko meja istrskih krajev, toda to, kar imajo v načrtu za letos, bo res presenečenje v pravem pomenu besede.
„Jugoslavija v plesu in pesmi“
V času od 3. do vključno 7. avgusta bodo v omenjenih štirih mestih slovenske Istre priredili prvi festival jugoslovanske folklore Pod naslovom »Jugoslavija v plesu in pesmi — Portorož 60". Sodelovali bodo šfirje poklicni in štirje amaterski folklorni ansambli iz vseh predelov Jugoslavije, namreč »Kolo” iz Beograda, »Lado" iz Zagreba, »Taneč' iz Skoplja, »Gavrilo Princip" iz Sarajeva, »Tine Rožanc" in »France Marolt' iz Ljubljane, »Branko Krsmanovič" iz Beograda in »Bratstvo-jedinstvo" iz Novega Sada.
Hkrati bo v Portorožu razstava jugoslovanske folklore; poleg tega bodo organizirali redne filmske predstave, na katerih se bodo zlasti inozemski gostje lahko spoznavali z jugoslovansko folkloro v plesih,
Objava slovenske gimnazije
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za yi*je razrede na Državni realni gimnaziji 'n gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 9- julija 1960, to je prvi dan velikih počitnic.
*zpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šol-Jke stopnje ljudske šole.
Prijave za izpit so lahko ustne v pisarni tale, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1960. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi ie treba priložiti rojstni list in potrdilo o avstrijskem državljanstvu.
Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje popis učenca (Schulerbe-schreibung) direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Na dan izpita mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo, katero bo dobil 8- julija 1960.
Glede izpitov za višje razrede dobite Podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne.
Ravnateljstvo
običajih in krajinah. Znani jugoslovanski etnografi pa bodo domačim in tujim gostom predavali o pomenu in vsebini nekaterih najbolj značilnih jugoslovanskih plesnih vrst.
Gledališke predstave
Letošnje »Primorske prireditve" pa ne bodo omejene le na folkloro. Za uvod bo mariborska Opera gostovala s Smareglio-vo opero »Istrska svatba", ljubljansko Mestno gledališče bo na prostem uprizorilo Drži-čevo komedijo »Tripče de Utolče", medtem ko bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta tokrat že četrtič ponovilo na piranskem naravnem prizorišču »Primorske zdrahe'.
Prireditelji se bavijo tudi z mislijo, da bi priljubljeno opereto »Havajska roža" uprizorili v obliki modernega »musicla' in jo izpopolnili z znanimi popevkami iz Opatije in San Rema. Uprizoritev pripravlja reško gledališče »Ivan Zajc", ki namerava nastopiti s 300-članskim ansamblom.
Literatura v Muzejskem vrtu
Kot prizorišče posameznih prireditev bo služil tudi koprski Muzejski vrt, kjer namerava vodstvo »Primorskih prireditev" z nekaterimi člani tržaškega SNG uprizoriti So-foklejevo »Antigono”. Nadalje bi v Muzejskem vrtu nastopil komorni orkester »Slovenskih solistov", nekateri vidnejši slovenski dramski prvaki bi v okviru literarno-glasbenega večera posredovali izbor svetovne lirike, medtem ko bi znani solisti izvajali glasbene izpovedi velikih mojstrov.
Vzhodnoevropska gostovanja
Spored letošnjih »Primorskih prireditev' bo dobil tudi mednarodni spored, če se bo uresničila ponudba ljubljanske koncertne direkcije, ki je pripravljena posredovati nastope poljskih, čeških in madžarskih folklornih ansamblov, kateri bodo letos gostovali v Jugoslaviji. Njihov eventualni nastop je vsekakor že zabeležen v poslovniku zavoda »Primorskih prireditev".
„Opatija - San Remo“
In še eno presenečenje: sicer je doslej le še na papirju, vendar se prireditelji bavijo tudi z mislijo, da bi pripravili večer popevk pod naslovom »Opatija — San Remo", pri katerem naj bi poleg velikega zabavnega orkestra radia Ljubljana (Bojan Adamič) nastopilo nekaj najpomembnejših italijanskih interpretov zabavne glasbe skupno s priljubljenimi jugoslovanskimi pevci.
Za zaključek naj še navedemo, da bodo
Jurčičev »Jurij Kozjak — slovenski janičar" spada nedvomno med tista slovenska literarna dela, ki so prevedena v največ jezikov. Berejo ga že takorekoč v vseh evropskih in tudi v mnogih izvenevropskih jezikih; berejo ga mnogi milijoni po vsem svetu in spoznavajo lepoto slovenske knji-ževnsoti.
Pred nedavnim je izšla že četrta izdajG
kot obrobna dekoracija služile tudi številne stranske prireditve: Portoroška noč, medne revije, izbira »Portoroške lepotice", tekme osličkov, regate, poskušnje vin itd.
Eno vsekakor velja: letošnje »Primorske prireditve" bodo prava atrakcija, ki bo pritegnila mnoge domače in tuje goste, da v poletnih mesecih obiščejo edinstveno lepe kraje ob slovenski obali Jadrana.
»Jurija Kozjaka' v francoskem jeziku, izdala jo je pariška založba MAME, medtem ko je prevod oskrbel dr. Ferdinand Kolednik. Da je ta Jurčičev roman posebno razširjen prav v francoskem jeziku, ni čudno, saj mu je bila podeljena celo nagrada Francoske akademije in so ob prvi izdaji po letu 1936 napisali o njem laskave in pohvalne besede številni francoski književniki in člani Akademije.
Četrta izdaja francoskega prevoda je izšla v broširani knjigi z dvobarvnim ščifnim ovitkom. Knjiga vsebuje poleg romana še uvodno besedo, ki jo je že za prvo izdajo napisal član Francoske akademije Georges Goyau, nadalje posvetilo kardinala Tisse-ranta, beležko o Josipu Jurčiču izpod peresa prevajalca, uvodno besedo k četrti izdaji ter končno še kratek pregled zgodovine cisterijanskega samostana v Stični.
Gradiščanski Hrvati
Kakor koroški Slovenci so tudi gradiščan-s^i Hrvati bili v zadnjih stoletjih izpostavlje-n' potujčevanju. Še v 18. stoletju je bilo °koli 60 hrvatskih vasi na Spodnjem Avstrij-skem in na Marheškem (Marcheg) vzhodno Dunaja. Ker so bile te vasi priključene aunajski nadškofiji, je cerkvena oblast na-s*avljala na hrvatskih župnijah izključno 6rnške duhovnike in je cerkev te vasi več ?j' manj ponemčila. Tudi Madžari so v do-1 pred prvo svetovno vojno madžarizirali ^scejšnje število gradiščanskih Hrvatov. Ta f^oces potujčevanja gradiščanskih Hrvatov Se tudi danes še ni ustavil.
Točnosti uradnih ljudskih štetij, ki jih je Avstrija izvedla v letih 1923, 1934 in 1951, s° gradiščanski Hrvati ugovarjali, ker se t3r' njih ni ugotavljala narodnost prebival-va po materinem jeziku, temveč se je šfe-° Pri prvih dveh uradnih štetjih prebival-Voi h kateri jezikovni skupini odnosno kultnemu krogu se prišteva, pri ljudskem štet-lu leta 1951 pa po občevalnem jeziku. Ja-Sr,° je, da so bili ti kriteriji določeni izključ-2 namenom, da se izkaže čim večje šte-° Prebivalstva z nemškim in čim nižje šte-1 o prebivalstva s hrvatskim (na Koroškem 5 °venskim) jezikom.
Po uradnem ljudskem štetju 1. junija 1951
so našteli na Gradiščanskem 30.599 ljudi s hrvatskim občevalnim jezikom, torej kar
10.000	Hrvatov manj kakor pri uradnem ljudskem štetju leta 1934. Temu ni krivo le dejstvo, da avstrijske oblasti niso poskušale odstraniti posledice nasilne germanizacije Hrvatov v dobi nacizma, marveč so gradiščanske Hrvate poleg tega šovinistični in nemško-nacionalistični krogi celo še strahovali, da bodo preseljeni v Jugoslavijo, če se bodo pri ljudskem štetju izjavili za hrvatski občevalni jezik. Ne nazadnje pa je — kakor pri nas na Koroškem — prišlo tudi do raznih oblik vplivanja številnih komisarjev, seveda na škodo Hrvatov.
Ko je avstrijski Centralni statistični urad leta 1952 objavil uradne rezultate ljudskega štetja z dne 1. junija 1951, je Hrvatsko kulturno društvo kot predstavnik gradiščanskih Hrvatov dne 22. junija 1952 v Vincetu sprejelo spomenico, v kateri je proglasilo uradni rezultat ljudskega štetja za nepravilen, v kolikor se nanaša na število prebivalstva Gradiščanske s hrvatskim občevalnim jezikom. List gradiščanskih Hrvatov »Naš Tajednik" pa je 12. julija 1952 objavil obširen članek, v katerem je ožigosal nepravilnosti, ki so se pri ljudskem štetju doga-
jale na škodo hrvatskega življa; v članku je med drugim rečeno:
»Imamo pa več kakor en vzrok, da dvomimo v resničnost tega štetja, v kolikor se tiče narodnosti. Pravzaprav narodnost pri štetju ni bila upoštevana. Vsakega so vprašali za njegov občevalni jezik — Umgangs-sprache . . . Zato pa nas je toliko bolj začudilo pisanje nekaterih nemških listov sedaj po objavi številk ljudskega štetja. Po tem uradnem seznamu bi bilo namreč na Gradiščanskem 30.599 Hrvatov. Ti listi pa pišejo in se razburjajo, da je ta številka prevelika vsaj za 10.000 in da je toliko Hrvatov manj na Gradiščanskem. Mi pa moramo reči, da je ta številka napačna in da ie mnogo prenizka. Ako namreč pogledamo statistiko od vasi do vasi — in mi poznamo svoje vasi — bomo opazili celo vrsto vasi na južnem Gradiščanskem, kjer govorijo v velikem številu še hrvatski doma in na trgu. Vendar pa v statistiki v teh vaseh ne najdemo več nobenega Hrvata. In dalje na srednjem in severnem Gradiščanskem v resnici zaman iščemo po vaseh vse tiste Nemce, ki so našteti v statistiki. So to večinoma rojeni Hrvati, ki doma nikdar ne govorijo drugače kot hrvatsko, nemško pa samo takrat, če gredo na sejem v sosednje mesto. Ali pa so to oni Hrvati, ki čez teden delajo izven svojega kraja in čez teden govorijo nemški. Zato se je tudi moglo zgoditi, da je kdo dal zapisati na prvo mesto
kot občevalni jezik nemški in so ga sedaj šteli za Nemca. Mi pa smatramo čisto pravilno vsakega za Hrvata, pa čeprav je šele na tretjem mestu priznal, da govori hrvatski. Saj bi mogli vse Nehrvate, ki govorijo hrvatski, sešteti na prste ene roke ... Ravno tako odkrito pa moramo ugotoviti, da obstoja v veliki meri tudi tako raznarodovanje Hrvatov, ki ga ne moremo imenovati naravnega in prostovoljnega. To raznarodovanje se nadaljuje že od leta 1938 kof Hitlerjeva dediščina in to vse do današnjega dne . . .'*)
Iz tega torej vidimo, da je želja uradnih oblasti, zmanjšati na umeten način število Nenemcev — na Gradiščanskem Hrvatov, na Koroškem Slovencev — doživljala svoje uspehe ne samo na Koroškem, marveč tudi med Hrvati na Gradiščanskem.
Če primerjamo namreč rezultat uradnega ljudskega štetja z rezultatom privatnega liudskega štetja, ki ga je leta 1951 izvedlo Hrvatsko kulturno društvo, katero se je kot kriterija posluževalo materinega jezika prebivalcev, potem vidimo, da so pri privatnem štetju našteli 57.000 Hrvatov, pri uradnem štetju pa le 30.599 Hrvatov!
(Se nadaljuje) 1
1) »Na! Tajednik”, Neodvisni glasnik gradilčanskih Hrva-lov, Dunaj, 22. 6. in 12. 7. 1952; »Na! tednlk-Kronika”, Celovec, !t. 29 1952.
Borovlje
Pri boroveljskem podjetju železarsko-jek-larske delniške družbe (KESTAG) je zaposlenih okoli 700 delojemalcev ter je s tem preskrbljenih tudi toliko eksistenc, kar za našo gospodarsko zaostalo pokrajino nekaj pomeni. V zadnjem času pa je bilo slišati, da nameravajo KESTAG izločiti iz Alpine Montan koncerna, kar je povzročilo, da je nastala med delavstvom upravičena zaskrbljenost, ker bi s tem ukrepom lahko postala ogrožena polna in trajna zaposlitev.
Delavci KESTAGA so na svojem obratnem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri proti tej nameri odločno protestirajo. V resoluciji je med drugim naglašeno, da trajna zaposlitev v tovarni odločilno vpliva na življenjske in eksistenčne pogoje delavstva, razen tega pa je velikega pomena tudi za domače obrtnike. Vsled tega zahtevajo, do storijo na pristojnih mestih vse, da njihove eksistence in delovna mesta ne bodo žrtvovani koristim industrialcev. Ob koncu zahtevajo, da državni zbor čimprej sklene od ministrskega sveta soglasno sprejeti zakonski osnutek, ki vsebuje včlenitev KESTAGA v koncern Alpine Montan.
Resolucijo so posredovali tudi občinskemu odboru v Borovljah, ki se je z njo ba-vil na svoji seji, ki je bila pred nedavnim. Odbor je soglasno sklenil, da se bo občina z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevala, da bo čuvala in varovala koristi delavcev pri KESTAGu.
Delavstvo je sklep občinskega odbora in lahko bi rekli njegovo samoumevno razumevanje, ki ga je občina pokazala ob tem vprašanju, sprejelo z velikim zadovoljstvom na znanje, hkrati pa tudi ostalo prebivalstvo, ker je neokrnjena trajna zaposlitev delojemalcev pri KESTAGu neprecenljivega pomena tudi za splošnost.
Pokojninski zavarovalni zavod za delavce — deželni urad Graz — je v svoji akciji za počaščenje starih rentnikov počastil tudi Marijo W r u I i c h v Borovljah ob njenem 95-letnem življenjskem jubileju. Slavljenki so izročili voščilno pismo In podarili častno nagrado.
Goselna vas
Tragične smrti je umrl Tomaž Zdovc, naš priljubljeni cestar. Zadela ga je nesreča pri delu, ko je vanj zadel tovorni avtomobil, pri čemer se ie Zdovc hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celovec, kjer je v nezavesti ležal 10 dni. Toda tudi vsa pomoč gotovo izkušenih in spretnih zdravnikov je bila brezuspešna, po desetih dneh je Zdovc v 52. letu svojega življenja podlegel smrtonosnim poškodbam.
Velika vas pri Št. Jakobu v Rožu
V srca članov Košatove družine v Veliki vasi je kanila prejšnji teden grenka kapljica bridkosti in žalosti. Umevno je, ker mož in dva otroka, Mička in Flori, so izgubili nadvse dobro ter ljubljeno ženo in mater Julijano, ki je prav v teh vigrednih dneh preminula po neozdravljivi mučni bolezni. Vest o smrti je izzvala sočustvovanje prebivalstva v vsej ožji in široki okolici, ker Košatovo družino pozna mnogo naših ljudi po Koroškem po njeni dejavnosti pri naših skupnih prizadevanjih, posebno sodelujeta na področju naše zadružne organizacije hčerka in sin.
Pokojna mati je bila kakor številne slovenske matere: skromna, marljiva, skrbna in dobra ne le svojim družinskim članom, temveč tudi vsem, ki so se kadar koli oglašali v Košatovem domovanju. Z možem, s katerim je pokojna živela vse življenje v zglednem zakonskem soglasju, sta storila vse, da je bila družina preskrbljena z vsem potrebnim za vsakdanje življenje, toda v spoznanju, da človek ne živi le ob kruhu, sta vestno skrbela tudi za dobro vzgojo svojih dveh otrok, ki sta zrasla v koristne člane družbe in naše slovenske narodne skupine na Koroškem, vzgoja, pri kateri je pripadal materi dobršen del. Oba, hčerka in sin, sodelujeta v našem zadružništvu, Mička kot nameščenka pri Zvezi slovenskih zadrug, Flori pa kot poslovodja Kmečko-gospodarske zadruge v Št. Jakobu.
Na svetu nič ni trajnega, razen večne nestanovitnosti. Neizprosna smrt je prekmalu iztrgala dobro mater Julijano iz središča družine. Minuli četrtek je korakal sprevod žalnih gostov od hiše žalosti na šentjakobsko pokopališče, kamor so spremili telesne ostanke matere Julijane k večnemu počitku.
Pogrebnim svečanostim je prisostvovala množica ljudi, prijateljev in znancev Koša-
Nepričakovana prezgodnja smrt našega cestarja je vzbudila v vsej okolici globoko sožalje z žalujočo družino, kajti pokojni zapušča deset otrok, med temi pet nepreskrbljenih. Žalostno je tembolj, ker so otroci zgubili pred petimi leti tudi mater, zaradi česar je smrt očeta, na katerega so bili v poslednjih letih navezani z vsem srcem še mnogo bolj bridka.
Pokojnega smo ob številni udeležbi žalnih gostov položili k trajnemu počitku. Prijatelji, znanci in sorodniki so ob pogrebnih svečanostih izkazali dobremu in skrbnemu očetu svoje spoštovanje in ljubezen. Žalujočim otrokom naj bo v tolažbo tudi nedeljeno sožalje vseh, ki so poznali pokojnika in poznajo bridko prizadeto družino!
Jugoslavija — mikavna turistična dežela
Lepe zanimive jugoslovanske kulturno-tu-ristične filme je pretekli petek zvečer Koroški deželni potovalni urad s sodelovanjem jugoslovanskega Turističnega urada predvajal v dvorani Trgovinske zbornice v Celovcu. Čeprav je bilo istočasno več drugih prireditev, kar v sosedni Delavski zbornici predavanje in prikaz o turističnih vzponih v daljnjem Kavkazu, je bila udeležba pri predvajanju jugoslovanskih kulturno-turističnih filmov kljub temu zelo zadovoljiva. Po predstavi je bilo slišati med udeleženci radostne vzklike: bilo je lepo— es war schon!
In zares, filmi so v širokih obrisih posredovali zgoščen vpogled v čudovito deželo Jugoslavijo, polno prirodnih pokrajinskih lepot, neizčrpnih naravnih bogastev, o prelestni folklori ljudi in narodov, ki Jugoslavijo naseljujejo, jo ljubijo in stremijo kvišku in naprej po poti sodobnega razvoja in napredka. Kljub temu pa v Jugoslaviji čuvajo kot neprecenljivo bogastvo tradicionalne običaje, narodne noše in značilnosti posameznih pokrajin. Razen znamenitih zgodovinskih spomenikov davnih zgradb, gradov in cerkva, velike storitve nekdanje upodabljajoče umetnosti v skulpturi, kipu in freskah, je v filmih izrazito očrtan tudi sodobni moderni napredek na najrazličnejših področjih.
KO LE D AIR
Pefok, 6. maj: Janez Sobo'a, 7. maj: Stanislav Nedelja, I. maj: Mihael Ponedeljek, 9. moj: Gregor Torek, 10. maj: Anton Sreda, 11. maj: Frančišek Četrtek, 12. maj: Pankracij
Ni lahko zadeti, kaj bi gledalec bolj občudoval, kar je v filmih nanizanega. Morda sončno obalo z južnim rastlinstvom in srnje morje ali temne gozdove z vso pestrostjo, gorske velikane in jezera ter plodovite ravnine, reke z neizčrpnimi vodnimi silami, lov in ribolovstvo, rastlinstvo in živalstvo, slikovito folkloro prebivalstva v različnih pokrajinah in običaje, ali mogočni zalet delovnih in ustvarjalnih sil jugoslovanskih narodov v novi socialistični domovini.
Barvni filmski trak je v zgoščenem slikovnem potovanju po različnih pokrajinah jugoslovanskih republik pokazal kraje in ljudi, zgodovinski razvoj in podobo v sodobnem času. Prikazi o jadranski obali, pestrosti krajev, dela in življenja so zamaknili vse gledalce. Prikazana je bila Makedonija v mnogih odtenkih raznolikega žitja in bitja z Ohridskim jezerom in starodavnim samostanom, kjer so ohranjene dragocene umetnosti iz davne preteklosti. Naravnost fascinirala je publiko slika o plovbi splavarjev po divje romantični Drini, prav tako je tudi o ribolovu predočila zanimiv način tega dobička-nosnega toda tudi napornega posla. Tudi ostalo lovstvo je v Jugoslaviji zelo razvito in bogato na najrazličnejši divjadi, kjer srečamo tudi divjega prašiča in kosmatinca medveda. Ljubljanski grad, gorenjska pokrajina z gorskim velikanom Triglavom je zadivil publiko, kakor je tudi z velikim zanimanjem sledila prikazom iz Beograda in drugod, da o svetovno znani Postonjski jami niti ne govorimo, saj je ta očarujoči kraj slovenske zemlje znan premnogim.
Ni čuda, da je ta prekrasna dežela z div-no morsko obalo, številnimi jezeri, visokimi gorami, plodnimi ravninami in odličnim značajem jugoslovanskega ljudstva iz leta v leto vedno bolj cilj številnih turistov iz vsega sveta.
fove družine, med lemi so bili fudi nameščenci Zveze slovenskih zadrug in zastopniki narodnih organizacij.
Številna udeležba na pogrebu je dokaz, kako je bila pokojna mati zares priljubljena in spoštovana. Po pogrebnih obredih in tolažilnem posmrtnem govoru domačega župnika, ki je očrtal zgledne vrline pokojnice, je domača zemlja sprejela v svoje naročje telesne ostanke blage pokojnice. Kakor biseri so zalesketale solze v očeh obeh, čeprav že odraslih otrok, plemenite solze ljubezni, hvaležnosti in neizrekljive žalosti. Mati je samo ena in nikogar ne srečaš na življenja cesti, ki bi ti bil tako resnično in nesebično naklonjen in zaskrbljen zate, kakor edino ona. Materinski dan v nedeljo bodo v Košatovi družini praznovali v veliki praznini in tihoti, vendar v čistem spominu, v katerem bo nepozabna mati v duhu bivala pri dragih svojcih. V tolažbo naj bo žalujočim svojcem nedeljeno sožalje vseh, ki so poznali pokojno mater, sožalje, ki ga izrekamo tudi na tem mestu.
Brnpa
Ko je delavec Jožef Unterkreuter iz Beljaka pred nedavnim imel opravka pri strojih tvrdke Geissler & Pehr na Brnci, je padel z lestve iz višine okoli dva metra. Pri delovni nesreči si je zlomil desno nogo ter so ga morali prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Ruda
Naša občina je izrazito kmečka občina in obsega 18 vasi. Leta 1910 so našteli pri ljudskem štetju 1330 Slovencev in 204 Nemcev. Do tega rezultata so prišli pri uradnem ljudskem štetju, čeprav so se nemški števni komisarji posluževali raznih oblik potvarjanja in pritiska. Slovensko ljudsko štetje je takrat ugotovilo v ruški občini 34 Nemcev in 1500 Slovencev. Danes je seve slika drugačna, ponemčevanje je napredovalo, toda v bistvu je jedro domačega ruškega prebivalstva še vedno slovensko ter se po domovih pogovarjajo v domačem slovenskem jeziku.
Prebivalstvo je marljivo, delavno in se krepko bori za svoj gospodarski obstoj na rodni zemlji. Kmetijska gospodarstva modernizirajo ter, se okoriščajo s pridobitvami tehničnih pripomočkov, kmetijskih strojev in orodja, kar olajšuje delo in omogoča, da je tudi pravočasno opravljeno. Tehniški pripomočki nadomeščajo tudi pomanjkanje človeških delovnih sil na kmetih.
Značilno je, da v tej občini obratuje že nekaj let mala elektrarna, ki preskrbuje prebivalstvo s potrebnim električnim tokom. Marljivo se za zboljšanje življenjskih pogojev občanov prizadevajo tudi v občinskem zastopu pod vodstvom izkušenega župana Skorianza. Pred nedavnim so na seji obravnavali obračun za preteklo delovno leto, ki izkazuje 72.000 šilingov prebitka, kljub temu, da niso zanemarjali nujnih potreb v občini. V proračunu za letošnje leto so določili tudi znatne vsote za različna
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Slovensko prosvetno društvo .Bilka, v Bilčovsu
bo priredilo v nedeljo, dne 15. maja, ob V* 3. uri popoldne pri Miklavžu
MATERINSKI DAN
Spored : Nastop mladine s pesmijo in igro ter deklamacijami.
Vabimo k lepi domači prireditvi vse iz bližnje in daljnje okolicel
načrtovanja, kakor za vzdrževanje šol, za preskrbo, za vzdrževanje poti in novo asfaltiranje, prispevek za dve požarni brambi, nabavo plemenskih bikov ter za splošno kmetijsko korist.
Nadalje imajo v načrtu gradnjo nove občinske hiše, v dosedanji pa bodo prostori za pošto, orožništvo in enega zdravnika.
Železniški most za podjunsko železnico čez Dravo, ki se bo vzpenjal 100 metrov visoko ter predor, ki ga bodo za progo gradili, ležita do polovice v ruški, občini. Mnogi delavci, ki so zaposleni pri teh projektih, doprinašajo tudi h gospodarski koristi v našem kraju.
Dva prijetna in razveseljiva prvomajska dogodka
Prvega maja, dnevu pomladi in mednarodnim praznikom dela, ko kipi iz zemije mlada zelena rast, zeleno — kot simbol upanja, sta sklenila tudi dva para mladih ljudi neraz-družljivo zvezo za skupno življenjsko potovanje. Iz teh krajev smo sprejeli sporočila, ki jih radevolje objavljamo, ko sta mlada para sklenila novi celici družbenega življenja-
Lepena nad Železno Kaplo. — Poročila sta se Miha Kuhar, sin znane naše Helene Kuhar, ki jo predvsem poznamo tudi pod partizanskim imenom Jelka. Poročno slavje je bilo nadvse domače in prijetno. Po poročnih formalnostih so se ženitovanjski gostje, predvsem mladi ljudje iz Železne Kaple in okolice, napotili peš v Lepeno na nevestin dom, kjer so vse odlično pripravili za slavnostni dan.
V gostoljubnem domu se je na mah razvila prijetna in prisrčna ženitovanjska zabava in razigranost, kakršna ni vedno ob takih priložnostih. Na tem ženitovanjskem slavju je prevladovala iskrena slovenska pristnost, dobra volja in prisrčno soglasje enakih med enakimi.
Oba, nevesta in ženin, sta marljiva pevca in sodelavca pri pevskem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Zarja“, ki jo vodi zborovodja Vladimir Prašnik iz Lobnika. Samoumevno je, da je bil na poročnem slavju zbran ves pevski zbor mladih pevk in pevcev. Brez dolgih odmorov je zbor nenehno prepeval in gostje so z velikim užitkom ter hvaležnostjo poslušali naše vedno lepe slovenske pesmi vso prvomajsko popoldne do poznih jutranjih ur prihodnjega dne.
Kakor je bilo zelo prijetno na ženitnim., tako želimo mladima zakoncema, da bi bilo tudi lepo in prijetno na njuni skupni življenjski poti.
Ob razhodu in slovesu ženitovanjskih gostov, ko so pevci zapeli ono Gregorčičeco »Nazaj v planinski raj“, pesem polno hrepenenja in spominov na minule srečne čase, so se mnogim orosile oči v želji, da bi stopila novopo-ročenca na srečno skupno življenjsko pot, ki naj traja mnoga desetletja.
Plešivec — Šmarjeta. — Prav tako prvega maja se je zbrala v gostilni v Novem Selu pri Šmarjeti nad Kotmaro vasjo razigrana družba ženitovanjskih gostov, ki so se udeležili poročnega slavja Krznarjeve Zale, rojene Pak, doma na Plešivcu in Jožefa Go-ričnika, p. d. Šiminca v Šmarjeti.
Družini neveste in ženina izhajata iz družin pevcev, kjer so vedno z navdušenjem gojili našo pesem in sodelovali pri našem pevskem prizadevanju. Ni čudo, da zaradi tega tudi na poročnem slavju ni manjkalo domačega petja ter so naši pevci prepevali neutrudno, lepo in ubrano ves čas, dokler se ženitovanjski gostje niso pričeli razhajati. Poleg mnogih drugih udomačenih običajev ob takih priložnostih je svatovščina potekla v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju.
Mladima paroma iskreno čestitamo!
Razširitev trgovske akademije v Celovcu
največje srednje šole v deželi
Prejšnji četrtek so s svečano proslavo po* ložili temeljni kamen za prigradnjo poslopja, to je za razširitev največje srednje šole v Celovcu, trgovske akademije. Temeljni kamen, ki ga je na gradbenem prostoru položil celovški župan Ausservvinkler, so položili nekoliko pozno, ker so z gradnjo pričeli pravzaprav že 11. aprila letos. Pr' slovesnosti polaganja temeljnega kamna so bili med prominentnimi gosti navzoči mini-sterialni svetnik dr. Romanik kot zastopnik ministra za pouk, deželni glavar Wedenig> šolski referent mestni svetnik Novak, zastop" nik cerkve, več članov koroške deželne vi**" de in drugi predstavniki javnega življenj0,
Prigradnja in s tem razširitev trgovsk® akademije je postala nujnost. Število učencev na akademiji narašča iz leta v leto. Y začetku tega stoletja je bilo na trgovski šoli okoli 100 učencev, pred drugo svetovno vojno jih je bilo okoli 700, danes P° jih je nad 1200. Na šoli poučuje 62 učnih moči v 42 razredih. Po dogradnji tega Postavka bo trgovsko akademijo prevzelo država. Prigradnja štirinadstropnega objekta bo stala blizu 9 milijonov šilingov bo obsegala 9 razredov in druge učne Pr(>' store. Računajo, da bo zgradba dogotov-Ijena že do začetka šolskega leta 1961 /62* K stroškom bo država prispevala 0v® tretjini, ostali znesek pa celovška čina in sicer zaenkrat s krediti dežele.
Razširitev trgovske akademije bo odstranila pomanjkanje šolskih učnih prostor°v na pomembnem učnem zavodu, kjer se k>° lahko izučilo mnogo mladih in nadarjen' ljudi za sposobne sodelavce v važnem 9° spodarskem področju trgovine.
Pcsir© zz2 zanimivo
Zgodovina poštne službe
Srednjeveška kočija s tulipani na poti iz Carigrada v Rotterdam
V Rotterdamu na Nizozemskem bodo jutri odprli mednarodni sejem cvetja. Na sejmu bodo tekmovali gojilci cvetja iz številnih držav. Nizozemska slovi danes zaradi vzgoje številnih vrst tulipanov. Vendar pa je Holandska le druga domovina tulipanov. Te cvetice gojijo na Vzhodu že od pradavnih časov; Perzija pa velja za njih pradomovino. V Evropo so jih prinesli Turki šele proti koncu srednjega veka. Takoj so se naglo razširili po vsej Evropi, tako da je zavladala prava tulipomanija. Na Holandsko so to cvetje pripeljali leta 1554 v poštni kočiji iz Carigrada. Te dni so Nizozemci prav v spomin na ta dogodek organizirali ponovitev prenosa tulipana iz Carigrada v Rotterdam. Štirivprežna srednjeveška poštna kočija je odšla iz Carigrada skozi balkanske in druge države. Prepotovala bo 3.404 kilometre dolgo pot in bo prispela 7. maja v Rotterdam. Kočijo spremljajo srednjeveški oklepniki na konjih.
Verjetno so prvi početki poštne službe obstajali že pri najstarejših narodih. Arabci, Babilonci in Egipčani so pošiljali važna sporočila s posebnimi sli. Z večjo gotovostjo pa vemo za poštno službo v perzijskem cesarstvu, v grških državah in v rimskem imperiju. Tedaj je služila le političnim in vojaškim namenom in je bila v izključni službi države ali vladarja. Zasebniki so se za sporočanje novic posluževali popotnikov, romarjev in potujočih trgovcev. Po raznih obdobjih, v katerih je pošta bila v službi Cerkve in države, sc je od 12. stoletja dalje še posebno razvila Po zaslugi raznih univerz, ki so začele uporabljati poštne sle za sporočanje znanstvenih novic iz enega študijskega centra v drugega.
Šele v 14. stoletju se začenja pravi razvoj poštne službe. Razne trgovske družbe so tedaj uvedle učinkovito mrežo poštnih zvez. Teh so se začeli posluževati tudi privatniki Za svoje dopisovanje. Proti koncu 15. stoletja so številne privatne družbe imele že dobro organizirano službo. Ob glavnih cestah so postavili številne poštne postaje. V 16. stoletju so začeli voziti poštni vozovi, ki so prevažali tudi majhne zavoje in tudi potnike. Cesar Maksimilijan in Karel V. sta dala družni Taxis monopol za prevažanje pošte pc vsem ozemlju Habsburžanov. V Milanu je ta družina ustanovila središče svoje poštne organizacije.
Toda šele v 18. stoletju je poštna služba zaradi vedno večjega uporabljanja poštnih ko-c'j, vzporedno z graditvijo vedno obsežnejše cestne mreže, postala praktična, dovolj hitra m koristna za vse državljane ter je bila pomerjena raznim privatnikom. Poštna služba je napredovala vzporedno z velikim razvo-
jem komunikacijskih sredstev in je v 19. stoletju postala hitra, točna in zanesljiva tudi zaradi skrbne organizacije službe za zbiranje in razdeljevanje pošiljk.
Danes opravlja pošta tudi številne bančne posle. Za mednarodno povezavo pa so sklenili mednarodne dogovore. L. 1874 je bila ustanovljena v Bernu „Splošna poštna zveza", ki je leta 1878 prevzela ime „Univerzalna poštna zveza". Sledile so pozneje številne druge konvencije za vedno večje spopolnjevanje mednarodnega sodelovanja v poštni službi. Zadnja konvencija je bila sklenjena leta 1952 v Bruslju. Univerzalna poštna zveza ima stalen upravni organ s sedežem v Bernu.
Ob vhodu deželnega muzeja v Ziirichu je razstavljena poštna kočija, kakršne so uporabljali na poštni progi čez Gothardski prelaz od leta 1849 do 1882. Kočija ima številko 880, tabla na njej pa označuje progo: Flueden — Camerlata. Zraven pa je še napis: „Od leta 1882 ni vstop več dovoljen."
Iz priložene razlage je razvidno, da se je služba s poštnimi sli na tej progi začela leta 1653, in sicer med Milanom in Luzernom. Leta 1827 so zgradili cesto čez Gothardski prelaz, leta 1831 pa se je začel čez ta prelaz prv' promet z vozili. Leta 1835 je začela voziti .čez prelaz poštna kočija trikrat tedensko. Leta 1840 je začela obratovati prva železniška proga iz Milana do Monze. Dve leti pozneje so čez Gothard uvedli dnevno ekspresno službo s poštnimi kočijami. Leta 1849 pa so got-hardsko poštno progo navezali na novo železniško progo Monza-Camerlata. V letu 1852 je s poštnimi kočijami potovalo čez prelaz 21.294 potnikov. Leta 1882 je začela voziti gothardska železnica skozi predor, ki so ga
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: 6. sprevodniki, 12. vi, 13. lepotilo, 15. viseti, 16. an, 17. breme, 19. usodi, 22. tolike, 24. Az, 25. dve, 27. os, 28. poti, 30. AERG, 32. pester, 34. lirik, 36. cvla, 37. rinem, 39. aj, 40. ukazujoč, 43. in, 45. sor., 46. nočem.
Navpično: 1. spi, 2. želimo, 3. lope, 4 csntisepsa, 5. skladatelji, 6. svoboda, 8. veselo, 9. dotuk., 10. ii, 11. ionizira, 15. veterinar, 23. ISPK, 26. veliko, 29. otva, 31. 9rez, 35. imun, 37. Rus, 38. noč, 41. jo, 42. ^e, 44. ne.
Spet smo prejeli lepo število rešitev, da je bilo kar precej dela, preden smo pregledali in ugotovili, katere križanke so pra-
vilno rešene in pri katerih so se vrinile napake. Končno je med pravilnimi rešitvami odločala sreča, ki pa je — kakor znano — zelo muhasta. Žreb je iz kupa poslanih rešitev izločil tri, katerih vpošiljatelji prejmejo razpisane knjižne nagrade. Za vse ostale, ki jim sreča tokrat ni bila naklonjena, pa velja po našem starem načelu tolažba, da bomo kmalu spet objavili kakšno križanko in razpisali tudi nagrade.
Sedanje nagrade pa prejmejo: Marica Schellander, Bistrica pri St. Jakobu v Rožu; Franc Hanin, Cirkovče pri Pliberku; Stane Turk, Prigorica, Dolenja vas pri Ribnici. Nagrajence prosimo, da dvignejo nagrade vsaj do konca maja v uredništvu.
začeli vrtati leta 1872 in ga dokončali leta 1882. Dolg je 14.984 metrov.
Postna kočija je prevozila pot na progi Flueden-Camerlata (blizu Coma) čez Gothardski prelaz v 22 urah.
Na koncu pa še nekaj podatkov o pošti v naših krajih, kakor jih navaja Valvazor (posneto po Ruplovem „Valvazorjevem berilu). O gorenjski pošti piše Valvazor v uvodu: „Med stvari, ki kako deželo civilizirajo in ji prinašajo izkustva in vesti o tujih zadevah, sodi ne samo obisk tujih dežela, ampak tudi pošta. Ta ne samo da znatno pospešuje mladih ljudi peregrinacijo in drugih spešnih oseb popotovanje, ampak goji tudi znanje, ob čevanje in dopisovanje s tujimi narodi in mogoče povrhu prav hitre vesti o vseh znamenitostih, ki se drugje dogajajo. S tako hvale vredno in koristno napravo je tudi Kranjska dobro preskrbljena, da se ob določenih dneh vsakdo more s peresom oddaleč pogovoriti s svojim dopisnikom ali pa dobiti za denar konje, če mora sam potovati." O poštni hiši na Goreniskem, ki je samo ena, piše Valvazor: „ ... Tiste, ki se na popotovanju tukaj ustavijo, izvrstno postrežejo tako s pijačo kakor z jedjo, bodisi na postni ali mesni dan, kakor se za tisti dan spodobi, in ga torej kar najbolj zadovolje ...“
Tudi o pošti na Dolenjskem p:še Valvazor v uvodu podobno kakor o pošti na Gorenjskem in dodaja, da prihaja vsak delavnik v Ljubljano pošta iz Benetk in gre takoj naprej proti Gradcu in Dunaju. Iz Celovca, z
Reke in iz drugih krajev pa gredo le redni sli.
Zatem govori tudi o pošti na Srednjem Kranjskem in o poštnih hišah na Notranjskem. Prva pošta iz Ljubljane je tu na Vrhniki: „Navadno vozi v Ljubljano po Ljubljanici. Proti Gorici pa gre z Vrhnike po suhem s konji skozi Hrušico... Druga pošta je v omenjeni Hrušici, in sicer je v njej malo veselja ... Daleč naokoli ne najdeš hiše razen pošte, ki stoji sredi gozda. Ta gozd sega daleč v Turčijo... Vsebuje ostudne divjine, kjer te spremljajo neprijetnosti, dolgčas, strah, nevarnost in neudobnost. .
Na tej pošti pa kljub temu popotnike, ki se ustavijo in hočej’o jesti, najlepše postrežejo z jedačo in s pijačo, da so zadovoljni...
... Kraj je namreč obdan s pustinjo in samoto in oddaljen od bivališč, tako da mora biti poštni upravitelj z orožjem dobro oskrbljen; nihče, ki ima srce v petah, noben bojazljivec ali neodločnež si ne bi upal stanovati tukaj. Marsikateri roparski ptič pa ve, da ne more pošta v sili pričakovati nobene pomoči in podpore od drugih ljudi, zato jo nevarnost tako rekoč objema. Že večkrat so si drznili in jo napadli, toda morali so se dati odpraviti z neustrahovano obrambo. Vendar se je tudi zgodilo, da so umorili poštnega upravitelja. Zato ne sme imeti doma denarja, zlata ali srebra, ne veliko oprave, tudi mnogo živil in drugih življenjskih potrebščin ne, ampak le najnujnejše zase in za popotne goste ...“
(Po „Primorskem dnevniku“)
Radioaktivni odpadki
največja nevarnost za človeštvo
H Nevarnost pred atomskimi odpadki že davno ni vež skrivnost laboratorijev in sl g nihže več ne more zakrivati oči pred njo. Nevarnost se imenuje zdaj levkemija, zdaj n kostni rak. Človeško okostje je napadeno z neko snovjo, ki je razen kemikov pred de-S setimi leti še nihče ni poznal. To je stroncij 90. Baje je pri današnji količini stroncija v
■	nevarnosti le en odstotek prebivalstva na zemlji. Toda to kljub temu pomeni kar 20 ml-ss lijonov ljudi, še enkrat več, kot je bilo žrtev v prvi svetovni vojni.
Stroncij 90 se ne najde v naravi, ampak je proizvod jedrske eksplozije. Moder-'J ni laboratorijski čarovniki so torej »skuhali” strup, ki utegne tudi njim samim prinesti
S smri'
Pri vsem tem pa so nam približno znane le neposredne posledice. Nihče pa ne
*	more z gotovostjo povedati, kako škodljiv vpliv bo lahko pokazala radioaktivnost v | prihodnosti. Vedo samo to, da bodo posledice „skoro gotovo škodljive”. Količina g: stroncija 90 se je v New Yorku v petih letih sedemkrat povečala in se zlasti nevar-
*	no pojavlja v živilih.
Vznemirjenost javnosti se že davno več ne more označevati z navadno »histerijo”, s Dva tisoč ameriških znastvenikov je pred leti podpisalo energičen protest proti nadalj-jjg njim jedrskim poskusom. Nobelov nagrajenec dr. Linus Pauling sodi, da bodo že dogi sedanji poskusi veljali smrt enega milijona ljudi. Kaj kmalu jih utegne biti 20 ali 30 H milijonov, ki bodo prekmalu odšli s sveta.
Črni dan v zgodovini atomskih odpadkov je bil prvi marec 1954, ko je eksplodira rala superbomba »Bravo”, najnevarnejša med vsemi. Imela je enako razdiralno moč S kot bomba s 15 milijoni ton trinitrotoluena. Tehnično je eksplozija uspela, kot so predli videvali. Niso pa predvidevali radioaktivnih odpadkov, ki so se razpršili daleč po U Pacifiku. V štirih letih pade na zemljo le polovica teh snovi, ostala polovica pa še g lebdi in se polagoma vseda na najbolj oddaljene predele naše zemlje. Še danes moli rajo japonske oblasti z Geigerjevimi števci nadzorovati ulov 564 ribiških ladij.
V ameriškem časopisju se je začelo šušljati o nekaki »čisti” bombi, ki bi razvijala n samo smrtne gama žarke, ne bi pa pustila za seboj zlokobnih ostalih posledic seli vanja. Strokovnjaki pa menijo, da trenutno taka bomba še ni mogoča.
Če ne bi prišlo do sporazuma med velesilami, bi ZDA spet povzele poskuse z
■	atomskimi bombami. Torej bo spet več stroncija v ozračju. Dve sto bomb Je doslej že " eksplodiralo, sama Amerika jih je spustila 129. Če bo šlo tako naprej, si bo človeštvo S samo priklicalo smrt iz ozračja.
jr ■'

K/e ste,
l__£amufovi?
j I Anton Ingolič

»Misliš, da boš tam, kamor boš prišel, ^ko pel? Za petje bo dovolj prilike po Nni."
.»Toko mislite vi, Evropejcil Mi Amerikan-smo drugačni. Živi tudi zdaj, kakor ži-'s navadno! Pravzaprav moraš zdaj, ko te Vs°k čas lahko vzame hudič, živeti še bolj široko. Teta,” se je obrnil, „ne”, je pre-'Cc>l neizrečeno prošnjo, »sam skočim gor!"
čas je res prišel s pesmarico. »Zabaval se bom, zabaval svoje nove °v°riše, morda bo tam tudi kaj nemških ,.*etnikov, To bo za njih poslastica: držav-,an ene največjih držav jim bo pel pesmi 9rie9a najmanjših narodov, naroda, ki bi 9° Nemci radi zbrisali z zemeljske površine." . je materi segel v roko, je pritekla dol
Veronika.
»Danes sem spekla po dolgem času pe-lv°> je dejala, »na, John, na poti ti bo Pr°v prišlo!"
^'del sem, kako je vsa iz sebe, tudi John
Je |e
s težavo ohranil dobro voljo.
»Kdoj se bomo videli?"
»Menda kmalu, naši ne morejo več dol-
go cincati. Potem se oglasim. Če ne drugače, z bombnikom, spustil se bom kar na vrt." Spet se je smejal. »Na svidenje, teta! Good by! Potrpite še kak mesec, letos bo konec, letos boste na svojem Strmcu! Oče bo vesel, ko mu bom pisal, kako ste skrbeli zame Marko, pri nas imaš tri mesece na dobrem stanovanje in hrano!" Nazadnje je segel v roko Veroniki. Gledala sta se kot zaljubljenca, kot mladoporočenca. »Na vsak način bom poletel v Slovenijo, tedaj pridem po tebe in te vzamem s seboj. O kay! Seveda tudi moža in še tebe, Marko. To bo sijajno potovanje! Ne šalim se, prej nisem mislil resno z očetovim naročilom, zdaj mislim zares." Vem, govoričil je samo zato, da bi ji lahko dalje stiskal roko in ji gledal v oči, v katere so silile solze. »No, na svidenje, Veronika!" Izpustil jo je, vendar ni šel, stopil je k materi in jo poljubil. »Tako se poslavljamo pri nas!" Potem se je vrnil k Veroniki in poljubil še njo. Sele nato se je obrnil k meni. »Poslovil sem se in zdaj lahko greva. Good by!"
Ko sem se vrnil, mati še ni sprala.
»Je vse v redu?" je vprašala zaskrbljeno.
»V redu," sem zabrundal.
»Čeden fant, čeprav malo čudaški. Veroniko je popolnoma zmešal. Nocoj jih je dobila."
.Kako?"
»Peter jo je pretepel. Do malo prej je bila tu. Gotovo še zdaj joče."
Smilila se mi je in privoščil sem ji. Se jaz
bi jo najrajši najprej nabunkal, p>otem pa vzel v naročje. Ne, v posteljo bi jo položil in ljubil do jutra!
Naslednji dan sem prosil Minjoza, naj sporoči dalje, da bi rad šel tja, kamor smo vodili pobegle ruske ujetnike in druge rodoljube.
»Meniš, da so kaj izvohali?"
»Niso. Mislim, da niso. Vendar vprašaj in priporoči me!"
»Vprašal bom, priporočiti pa te ne morem."
Čez teden dni mi je povedal: »Tako je, kakor sem vedel: ostaneš na svojem mestu."
Delo v rudniku je bila samo še pretveza za bivanje v Mensu, moje glavno delo je bilo drugod.
Kmalu je moja trojka utrpela hudo izgubo: Ivan Kodrič je pred železniško postajo pomagal pobegniti dvema francoskima rodoljuboma, ki so ju vodili v zapore, pri tem pa sam izgubil življenje; ustrelil ga je gestapovec, ki se je tisti trenutek pripeljal z motornim kolesom na postajo.
Še preden sem dobil zameno, se je nama z Minjozom posrečilo, da sva po dveh francoskih stražarjih vzpostavila zvezo z revolucionarnim komitejem v ruskem taborišču. Začela sva jim pošiljati listke z najnovejšimi vojnimi poročili in drugimi vestmi, nazadnje pa sp>ravila v taborišče majhen radijski sprejemnik.
Ko so me obvestili, da je med nemškimi vojaki, ki so stražili vojaško skladišče blizu
Lorette, tudi neki Slovenec, sem takoj stopil v stik z njim.
In bilo je še toliko večjih in manjših akcij, da sta John in Veronika kmalu stopila v ozadje. Prvo in glavno je bilo: priprava za drugo fronto, ki jo morajo vsak čas odpreti.
Po izkrcavanju zaveznikov v začetku junija smo preživeli nekaj dni mučne negotovosti in razburljivega pričakovanja. Toda kmalu so se anglo-amerikanske čete utrdile in začele s pohodom proti nemškim mejam. Pri nas v Pas de Calaisu in Nordu je bilo vse pripravljeno; Nemci niso utegnili in mogli poškodovati rudniških naprav in vojna vihra je prek noči odvršala dalje proti vzhodu, šele v Loreni in Alzaciji so se Nemci začeli ustavljati in krčevito braniti. V tem času so se tudi Rusi z druge strani približali nemškim mejam, Rdeča armada je že stala na poljskih in romunskih tleh, vendar Hitlerjeva vojska ni kapitulirala, bolj in bolj je kazalo, da bo treba naciste dotolči v njihovem brlogu, kakor so govorili Rusi, v samem Berlinu. Zato nikomur izmed nas, ki smo delali v ilegalnih trojkah, ni šlo v glavo, naj se po osvoboditvi Mensa in okoliških krajev meseca septembra spustimo v jamo in nadaljujemo s kopanjem premoga, ko je treba vendar najprej dokončati vojno.
Razumljivo, da nisem prav nič pomišljal, ko je pred zimo prišel iz Pariza naš človek, odposlanec jugoslovanske partizanske voj-

Varčujmo s časom in denarjem
Kakšna je zdrava obafev
Veliko je bilo navdušenja pa tudi nasprotovanj, ko so se pojavili ženski in moški ošiljeni čevlji ali »špičaki". Resnici na ljubo moram reči, da so pogosto pretiravali eni in drugi. Če želimo nositi zdravo obutev, potem ne smemo iti v skrajnost. Ne smemo se strogo držati navodil mode, češ: ošiljeni čevlji so moderni, vsi ostali modeli so zanič itd. To je napačno v taki meri kot dosledno odklanjanje vsega novega in iz* virnega.
Če že kupujemo obutev, potem lahko izberemo tudi en par modernejših, bolj ošiljenih in ožjih čevljev za boljše priložnosti.
Večkrat slišimo, da je treba za lepoto marsikaj žrtvovati, vendar drži to samo do neke mere, kajti s pretiravanjem lahko lepoto uničimo. Vsi dobro vemo, kako si lahko s pretesnimi, preozkimi in prekratkimi, pretrdimi čevlji pokvarimo noge za celo življenje. Na nogah lahko dobimo različne okvare kot n. pr. močne kosti, trdo kožo, zaraščene nohte ipd. Zato moramo biti pri nakupovanju nove obutve nadvse previdni.
Vnaprej moramo vedeti, kakšne čevlje potrebujemo, za kakšne priložnosti jih bomo nosili in končno to, kar je najvažnejše: kupljeni čevlji naj bodo dovolj veliki, široki in dolgi.
Preizkusiti moramo tudi material, iz katerega so narejeni, prepričati se moramo o tem, ali je usnje dobro, trpežno in mehko, saj nas čevlji iz trdega usnja kaj radi ožulijo.
Če kupujemo otroške čevlje, moramo biti še posebno previdni. Ne smemo pozabiti na to, da otrokova noga stalno raste, zato potrebuje naš mali zmeraj za eno ali dve številki večje čevlje.
Tudi pri športnih čevljih, visokih gojzericah ali nizkih, ne smemo pozabiti na to, da bodo ti nekoliko večji, ker bomo vanje oblekli debelejše nogavice, včasih celo dva para nogavic. Za mrzle dni bodo primerni tudi čevlji z gumijastimi podplati, nikakor pa ne tanki čevlji z enojnim usnjenim podlafom. Tudi otroški zimski čevlji naj ne bodo premajhni, sicer bo otroka v njih zeblo. Ne smemo pozabiti na to, da bo potreboval naš otrok kakor tudi mi sami, če smo pozimi navezani na dolgo pot, dva para zimske obutve. Samo v tem primeru lahko premočene čevlje slečemo in takoj obujemo suhe. Neprimerni za zimo pa so gumijasti copati in sicer zato, ker se noga v njih rada močno poti in ohladi. Nič kaj priporočljivi za mrzle dni tudi niso tanki usnjeni copati.
Nikdar ne bomo tako bogati, da nam ne bi bilo treba varčevati z denarjem in časom! O tem naj bi danes kramljali v naši rubriki.
Najprej, kako lahko varčujemo z denarjem. Predvsem si moramo biti na jasnem, da ne smemo porabiti več denarja, kakor ga imamo na rdzpolago. Potlej pa moramo poznati naše potrebe in v okviru obeh či-niteljev razdeliti sredstva. Največ naših dohodkov gre za hrano. To se nam nekje tudi obrestuje. Zlasti če imamo otroke, moramo zmeraj misliti na to, da bodo dovoljno hranjeni. Pa tudi za starejše je prav, da se pravilno in zadostno hranimo. Nekateri ljudje sicer pravijo, da .želodec nima oken*. V resnici pa jih ima, zlasti kar se tiče pravilne prehrane. Pomanjkljiva prehrana ima lahko kmalu posledice v anemiji, avitaminozi — najboljši podlagi za tuberkulozo in druge bolezni.
Predvsem moramo paziti, da trošimo dohodke enakomerno. To se pravi, ne z .veliko žlico’ v prvih dneh v mesecu, potlej pa dvajset dni odpovedovanja vsemu potrebnemu. Tudi nakupovati tisto, kar resnično potrebujemo in tisto, kar je resnično vredno kupiti. Zadolžujemo se le v toliko, kolikor vemo, da bomo zmogli odplačevati. Tako ne bo motenj v našem proračunu.
Torej, kako bomo razdelili naše dohodke? Najprej oddelimo denar za tisto, kar moramo imeti, to so hrana, stanovanje, obleka, nabave za obnovo stanovanja, ne pozabimo na izdatke za razvedrilo, kar je zlasti važno za zaposlene ljudi. Prav bi bilo, da bi pri razdelitvi nekoliko več mislili na kulturne potrebe. Pred leti je neka stafi-
NASVETI
•	Kava, ki ste jo predolgo kuhali, utegne postati grenka. Temu odpomo-remo tako, da ji dodamo ščepec soli.
•	Ne bodite preveč v skrbeh, kadar prekladate porcelan. Tanek in na videz silno krhek porcelan je precej krepkejši od debelejše preprostejše posode.
•	Šopek na mizi nas bo dlje razveseljeval, če bomo vrgli v vazo košček sladkorja.
•	Moten kis sčistimo tako, da dodamo litru kisa dve čajni žlički presnega mleka in močno stresemo. Čez 24 ur čist kis previdno odlijemo, gošča pa ostane na dnu.
•	Krompir pri kuhanju rad razpade. Temu se izognemo, če vrelo vodo odlijemo, dodamo mlačno vodo in kuhamo do konca.
•	Z raznimi tekočinami lepo odstranimo madeže iz belih tkanin, često pa ostane za čistili teman rob. Tak „oblak“ oo izginil, ako bomo blago za minuto podržali nad vročo paro.
stika pokazala, da v tej postavki trošimo največ za kino in športne prireditve, veliko premalo pa za nabavo knjig in druge kulturne užitke.
Za dohodke in izdatke je dobro voditi knjigovodstvo, seveda pa moramo v tem primeru zapisovati vse sproti, ker bomo sicer večkrat v zadregi, za kaj smo denar potrošili. Knjigovodstvo prav nič ne pomaga, če nismo disciplinirani. Če bomo redno vodili gospodinjsko knjigovodstvo, bomo lahko ob mesecu pregledali, za katere stva-i smo preveč porabili in pri čem lahko v bodoče kaj prihranimo.
No, in kako varčujemo s časom? Največ časa prihranimo, če imamo v stanovanju red. Vsaka reč naj najde v domu svoje mesto in o tem naj bodo poučeni tudi vsi člani družine. Le tako bodo lahko materi-ženi kaj pomagali. V nerednem ali slabo urejenem stanovanju je doma nervoza, večno iskanje in spraševanje. Imejmo pogum in spravimo iz stanovanja vse stvari, ki jih ne potrebujemo več. Tako bomo imeli več prostora in tudi pri čiščenju manj dela. Reči, ki jih potrebujemo vsak dan, imejmo na prostoru, ki je hitro dosegljiv, in reči, ki sodijo skupaj, na istem mestu. V kuhinji na primer imejmo vse kose enega strojčka na enem mestu, da ne bo treba odpirati dveh ali celo treh predalov. Pribor za čiščenje stanovanja naj ima eno mesto.
® Vsak član družine naj ima tudi svoj prostorček in zanj mora skrbeti sam. Otroci prostor za knjige in šolske potrebščine, škatle ali zaboje za igrače, mož svoj prostor za orodje, mati pa škatlo za šivanje, vse te stvari naj bodo na stalnem mestu. Če se otroci igrajo in igrač ne pospravijo, preden gredo spat, jih pospravimo sami in zaklenimo. Če se bo čez teden otrok poboljšal, mu jih vrnimo, tako se bo prav gotovo navadil, da bo igrače pospravljal, ker mu bo težko ves teden brez njih.
■ Otroci in mož kaj radi puste ležati križem kražem po stanovanju časopise, knjige, zato jim preskrbimo stojalca ali torbico, da bodo zmeraj pospravljeni.
Nekaj o
Kako jih hranimo! Kravate imamo obešene v omari na obešalniku za kravate, ki ga lahko nadomestimo tudi s trdno napetim trakom. Po možnosti ene in iste kravate ne nosimo dan za dnem, pustimo ji, da se »odpočije". — Napnemo jo na natezalnik za kravate, narejen iz celoloida ali lepenke tako, da ga vtaknemo med svilo in podlogo. Na ta način se izognemo prepogostemu likanju, ki kravatam nikakor ni v korist.
Likanje. Kadar kravato likamo, vtaknemo vanjo omenjeni natezalnik, tako da se pri likanju ne vtisne v sprednje blago šiv z
• Poseben red imejmo v omarah. Vsako oblačilo naj ima odrejeno mesto, zlasti velja to za drobnjarije, nogavice, rokavice itd.
■	Kopalnica je pogosto v stanovanjih ropotarnica. Tu vzdržujmo red in vse člane družine navadimo nanj. Vsak naj ima prostor za umivalni pribor, mož škatlo za stare britvice, pri kopalni kadi pa imejmo penasto gobo in čistilno sredstvo, da jo bo vsak za seboj lahko pomil.
■	In še nekaj: Simbol rednih ljudi je tudi majhna zapisnica, v katero si zapišejo vse, kaj imajo storiti, urediti, plačati in nakupiti. Tako ne obremenjujejo svojega spomina.
kravatah
zadnje strani. Likamo jo z neprevročim likalnikom preko vlažne krpe. Preden kravato shranimo, jo še na zraku posušimo.
Čiščenje. Po možnosti kravat ne peremo, raje jih kemično očistimo ali pa očedimo z bencinom ali kako tekočino proti madežem. Če jih peremo, zgube namreč obliko. Ako pa jih le moramo oprati, jih razparamo do najožjega dela, odstranimo podlogo, potem pa kravatno blago kar najhitreje operemo v mlačni raztopini tinega mila ali dobrega pralnega praška nato hitro splaknemo, s krpo popivnamo in nato še vlažne zlikamo.
JEDILNIK
KOSILO: ohrovtova juha, musaka — solata, kompot.
VEČERJA: sirove palačinke, kakao ali kompot.
Ohrovtova juha: 50 dkg ohrovta, 8 dkg masti, 5 dkg moke, 2 stroka česna, paradižnik, sol, poper, 10 dkg riiOr pol klobase.
Ohrovt zrežemo na rezance in ga skuhamo v osoljenem kropu. Na masti svetlo zarumenimo moko, dodamo česen in malo paradižnikove mezge ter zalijemo z mrzlo vodo-Ko zavre, pridenemo to kuhanemu ohrovtu. Dodamo drob' no sesekljano klobaso in zakuhamo riž. Začinimo s soljo in poprom.
Musaka: 2 kg krompirja, sol, 10 dkg masti, 1 čebula, česen, poper, pol kilograma zmletega mesa, skodelici* mleka, 1 jajce.
Krompir skuhamo, oluDimo in narežemo na lističe. masti prepražimo čebulo, dodamo zmleto meso in P°' krito dušimo, da se zmehča. Začinimo s soljo, poofom in česnom.
V dobro namazano posodo damo plast zrezanega krompirja, plast mesa — zadnja plast naj bo krompir. Polij®" mo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali jajce, in v P®" čici rumeno zapečemo.
Sirove palačinke: 30 dkg moke, 1 jajce, sol, mleka Vse skupaj razmešamo v gladko omletno testo in speče' mo omlete. Nadevamo jih s sirovim nadevom, damo v dobro pomazan pekač, polijemo z mlekom in zapečem^ v pečici.
Nadev: pol kilograma skute, 15 dkg margarine, 20 dkg sladkorja, 2 jajci, limonina lupina ali vanili (rozine)-
Morgarino, sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo zdrobljeno sku'o, limonino lupino in premešamo-Nadevu lahko dodamo sneg beljakov.
ske, in me povabil, naj sfopim med prostovoljce, ki jih je zbiral med rojaki v Franciji.
V Mensu je z mojo pomočjo pridobil še dva rojaka, Janeza Krivica, ki je tudi, kot se je šele zdaj izkazalo, deloval v eni izmed inozemskih trojk in je bil že pred vojno delaven, in Lojza Peternela, devetnajstletnega sina številne primorske družine.
Mati je sprva jadikovala.
„Vsa leta sem se tresla za tebe, zdaj pa b: šel še v vojsko? Marko, kdaj boš mislil tudi na sebe?’
„Tudi na sebe mislim, mati, na sebe, na vas, na vse nas. Prej bo vojna končana, prej bomo začeli mirno življenje, prej se boste vrnili na Strmec.*
„To je res. .. Vendar zakaj bi šel prav ti? Koliko je mlajših od tebe in ne gredo?"
»Kaj bi bilo, ko bi vsakdo tako rekel? V vojski šteje vsak človek, posebno zdaj ob koncu. Povejte, mati, ali je tu res tako varno! Utrga se vrv pri dvigalu, oporje popusti, vnamejo se plini.*
Toda ali ni bilo še nekaj drugega, da sem se odločil tako hitro? Od tistega pustega jesenskega dne, ko sem v kanadskem strelskem jarku ustrelil komandanta ruskega ujetniŠkega taborišča, sem bil vojak, vojak pa ne sme odvreči puške do konca. Ali nisem nekje v globini že ves čas čutil, da bo zaradi Hansa Lamuta, mojega bratranca, vse prav šele tedaj, ko se bom v vojaški uniformi, s puško v roki, med sikanjem kro-
gel vrgel na sovražno postojanko in ostal živ ali padel?
Tega materi nisem povedal. Toda tudi mati je precej časa premišljala, kdo ve kaj je šlo skozi njene misli, slednjič pa dejala: »Če je tako, pojdi. Morda bo že končano, ko boš prišel v Jugoslavijo. Pojdi na Strmec, preden se vrneš, in obišči teto Jero, oglej si naš dom in povej, da pridemo takoj, ko bo vozil prvi vlak."
Še Mihec je hotel z menoj. Ves čas ni rekel besede, samo vlekel je na uho, kar sem govoril jaz, kar je govoril tovariš Stevo, ki je zbiral prostovoljce, in kar so govorili rojaki, ki so prihajali k nam.
»Tudi jaz grem s teboj, Marko!" je planil tistega popoldne.
Začudeno sem ga pogledal, mati pa je prebledela.
»Da, tudi jaz!" je Mihec ves v ognju nadaljeval. »Bral sem, da so šli v partizane še mlajši ko jaz, štirinajstletni, ne samo kot kurirji, tudi puške nosijo in se tepejo z Nemci."
»Ne, Mihec, ti ne boš šel!" je kriknila mati. »Ne, nel"
Treba je bilo mnogo prepričljivih besed, da sva ga z materjo zadržala doma. Naj mati zboli, kdo bo skrbel zanjo in za Jurčka? Poleg tega je treba fantom in dekletom razložiti, kako je v Jugoslaviji, in jim pripovedovati o partizanskih borbah. Kdo ve o tem več kot on? Govore tudi o tem, da bi začeli med rojaki zbirati denar, zdra-
vila, obleke, perilo. Vsa Jugoslavija, osvobojena in še neosvobojena, je porušena, treba ji je pomagati. Tudi to je veliko, plemenito delo.
Drugi dan me je poiskal Peter.
»Tudi jaz grem," je rekel.
»Tudi ti?"
»Vsaj enega zelenca moram pihniti," je siknil skozi zobe. „ln,” je dodal, pogledati hočem, kako je doma, tu ne zdržim več."
Z glasom in pogledom je še povedal: v Mens se ne vrnem, ostal bom doma, ali mrtev ali pa si bom poiskal delo v kakem rudniku.
Celo Amona je zgrabilo.
»škoda, da nisem mlajši."
»Ti moraš takoj, ko bo mogoče, v Merle-wald."
»Seveda, seveda," se je takoj pomiril, »zbrati bom moral svoje pevce, tamburaše in igralce, tudi s šolo bo treba začeti. Kdo ve, če otroci še sploh znajo govoriti po naše?"
Pred odhodom mi je naročil, naj povprašam, kako je z njegovima fantoma, z Lipe-tom in Tončem.
Tako smo iz Mens a odšli štirje, iz Triela in okoliških revirjev pa trije.
Odpeljali smo se v Lyon, kjer so zbirali jugoslovanske prostovoljce Iz vse Francije. Prispeli smo prvi. Do odhoda v Marseille, od koder bi se z ladjo odpeljoli v Italijo
in od tam v Jugoslavijo, je bilo še dovolj časa, najmanj dva tedna.
Prvi dnevi so hitro minili; z Janezom Kr'-vicem sva rešetala položaj v Franciji, kj®r je prevzel vodstvo general de Gaulle, čeprav so bile zadnji čas v boju zoper okupatorja najagilnejše levičarske stranke, predvsem komunistična. Mnogo sem tudi pohoi' koval po mestu. Z ulic in trgov je podil0 ljudi ostra zimska burja, meni pa je prijel0' Po toliko letih sem končno vendarle lahk0 svobodno dihal, se svobodno gibal in s^®' bodno mislil!
Na nekem takem sprehodu sem se domislil Louison.
Kako je preživela vojno? Kako jo je pre' živel moj otrok? Sin? Hčerka?
Sprva je bila to le bežna misel. Tode povrnila se je in segla globlje.
Dva otroka imam. Od Jurčka sem se P° slovil. Jurček niti malo ne dvomi, da se n® bi vrnil. Tudi mati ne. Oba sta imela °i slovesu solzne oči, toda prepričana sta le, da se bom kmalu, prav kmalu vrnil 1 ju z Mihcem odpeljal za vselej domov.
»Teta Jera naj da zorati obe njivici, c® se zadržali za kak teden," mi je naroč' mati, preden sem stopil v vlak.
»Marko, vrni se živ in zdrav!" mi j® želela Veronika in me F*0 kratkem obo a Ijanju objela in poljubila.
(Nadaljevanje sledi)
In prišel je dan svobode
Bili smo svečano razpoloženi. Nikdar se nam ni zdelo življenje tako lepo in veličast-no in nikdar že niso bila naža srca tako vesela kot takrat. Korožka se je oddahnila. Pozdravljala nas je korožka zemlja, naža Svinžka planina, pozdravljali so nas ljudje. Gosposvetski zvon je oznanjal svobodo. Sklicali smo zbor. V kratkem nagovoru in °b zvokih godbe smo se spomnili padlih tovarišev. Nad sto nažih najboljžih borcev Počiva na Svinžki planini. Naža godba je zaigrala pesem „Bratje, le k soncu, svobodi!’ in žalno koračnico ..Žrtvam". Solze so nam stopile v oči ob spominu na padle in le enkrat smo v duhu prekleli fažiste in prisegli boj vsakomur, kdor bi nam hotel kra-titi pravice.
Odšli smo s Svinžke planine. Vsuli smo se v doline in zasedli Djekže, Grebinj, Vov-bse, Pustrico, Štriholče in Gospo Sveto. Ljudje so nas povsod radostno sprejemali 'n nam nudili vsega, kar so imeli. Tako smo Preživeli prve dni svobode.
Dne 22. maja je prižlo povelje za umik. Za nas je bil stražen dan. Nihče si ne more Predstavljati, kako hudo nam je bilo pri srcih. Tega nismo mogli razumeti mi, borci, ki smo se dve leti in že več boril za svobodo te
zemlje, ki je do zadnjega kotička prepojena s krvjo nažih padlih tovarižev. Toda komaj je zadihala svobodna in sprejela kosti stotin in stotin mrtvih junakov, že smo morali iti. Odhajali smo in jokali. Da, jokali, mi, ki smo več let z nasmehom vsak dan zrli smrti v obraz. Ko smo med ofenzivo na Svinžki planini gladovali dva meseca in ko nam je v najhujži zimi zmanjkalo streliva, tedaj nismo jokali. Norčevali smo se iz mraza in smrti. Ali je lahko pripraviti v jok človeka, ki je toliko pretrpel! Sram nas je bilo mrtvih, ki smo jih morali pustiti.
Šli smo. Dolga je bila vrsta.
Stiskal sem zobe in pužko, zadrževal solze in buljil v tla. Če bi smeli, bi zdrobili vse. Šli bi z golimi pestmi na tanke. Nihče nas ne bi mogel zadržati...
Ženske, naže kmetice, so jadikovale:
„Ne hodite od tod! Tu ostanite..."
Smrkale so v svoje robce. Motorji pa so brneli. Kolona se je premaknila. Zrli smo na Svinžko planino, kjer smo pustili Boja, Poldeta, Jozija in že desetine njih ...
Mirko je med pripovedovanjem zastal in tiže dodal:
„Takrat sem si želel, da bi bil skupaj z njimi___z mrtvimi..."
Zamislil sem se nad njihovim pripovedovanjem. Izbojevali smo svobodo, izbojevali smo protifažistično borbo, zanetili upor naprednih ljudi v Avstriji. Vsa dolga leta so bile oči trpečih in tlačenih avstrijskih in slovenskih protifažistov v upanju uprte v partizanske borce. Dvigali smo duha napredka in socialistične misli. Oznanjali smo vero v boljžega človeka, v demokracijo, v socializem.
In vpražal sem se: ali smo po svojih močeh, mi in vsi ti fantje s Svinžke planine in naži avstrijski soborci požteno in požrtvovalno izvržili tisto, kar je terjalo napredno člo-vežtvo od nas! Ali smo morda komu prizadejali krivico! Tudi to se je pripetilo. Toda, prizadevni in delovni kosec v potu obraza med zamahom požkoduje kdaj tudi mlado, nedolžno drevo. Toda v glavnem, če sem tenkovesten, opravili smo svojo dolžnost. Prisluhnili smo o pravem času zgodovinskim dogajanjem, žrtvovali mladost, zdravje in kri in izbojevali bitko za napredek, za delovno ljudstvo, za mir.
Kdo lahko terja kaj več od generacije ljudi, ki je mladost preživela v okovih!!
(Karel Prušnik-Gašper, odlomek iz knjige »Gamsi na plazu")
matevž h a c e , General Leer se preda partizanski vojski
. 9. maja. Spati nisem mogel. Vstal sem ;n ®e sprehajal okrog Kristanove kmetije. Ne-steto ptičev je žvrgolelo po obširnem vrtu. Pred hlevom je stal komandir naše zaščite Grgorin in zrl za švigajočimi lastovicami.
Ko je pozno zvečer lezlo sonce na daljne "Mozirske gore, je radio poročal, da je Hitlerjeva Nemčija kapitulirala. Veselje pri Kristanu je bilo nepopisno. Vsi so drveli pred hi-jokali in streljali v zrak. Sklical sem vse u°rce, odseke in kurirje pred hišo in jim po-^edal, je konec velike štiriletne vojne in a bomo šli domov. Konec je velike in straš-nc v°jne! Zmagali smo. Sedaj se bo pričelo uavadno, mirno življenje.
Hitro smo sestavili razglas, ki se je glasil takole:
RAZGLAS
Vsemu civilnemu prebivalstvu Štajerske, Slovenske Koroške in Gorenjske na levem bre-&“ Save razglaša štab Četrte operativne cone v ■tvezi s kapitulacijo vseh sil okupatorskih Vojska na našem ozemlju naslednje:
Nekateri člani okupatorskih vojska bodo "oteli protipostavno in svojevoljno oditi na Svoje domove, ali se s svojim orožjem skriti .,f področjih, kjer je zanje manj nevarno. Ker Utn naša vojska popolnoma onemogoča premikanje po prometnih zvezah, si bodo po-‘fkali skrivne poti. Zato je treba vsako premi-*anje tujih vojsk in manjših sovražnih skupin akoj prijaviti najbližnji komandi mesta. Ta-T se bo civilno prebivalstvo ognilo morebit-n,rn nasilnostim in nesrečam.
Štab IV. operativne cone JA in PO Slovenje.
poloŽaj, dne 9. 5. 1945.
Polit komisar-podpolkovnik: Matevž Hace, l. r.
Načelnik štaba-major: Peter Brajčevič, l. r.
LEVEC:
Z/ubezen
0 domovina, smo li te ljubili dovolj! ''oko bi te mogli ljubiti že bolj! —
'°i tisočkrat mokri in lačni, prezebli braneč te, že vsak smo razor prehodili *'Paje pred sabo ob temnih nočeh.
Pohorju in zasavskih bregeh |nto trupla prijateljev nažih zagrebli.
kje že kak drobec slovenske prsti, kjer naža ni kanila kril
® domovina, o domovina ... pragu glej mater,
<aka na sina,
eprav je že lansko poletje ji pal.
mati, naj te ne stre bolečina!
( ° stopala spet bož prek žičnih dobrav — °ko kot nekoč sl pesem svobodno pojoč. se spomni, da tamkaj tvoj sin je sejal.
na*o ljubezen je žrtev In kri, er naža ljubezen ni vrtna cvetica,
*er naža ljubezen je kakor pženlca,
1 bednim in lačnim naj kruh obrodi.
Vso noč so po cestah brzela vozila. Zgodaj zjutraj smo odšli Peter Brajčevič, Tonček Turnher, Jože Beninger, Nace Miklič in jaz proti Topolščici. Ceste so bile polne nemških motociklistov. Naš izbrani zaščitni bataljon je ustavljal nemški polk. Ustavili smo tudi neki divizijski štab. Generalom smo ukazali stopiti iz lepih avtomobilov.
»Nikamor ne greste/' jim je zažugal Braj-
v • v
cevic.
Starejši general z brazgotinami na obrazu je vzkliknil:
»Pustite nas, mi smo Avstrijci. Kaj naj počnemo pri vas?“
»Jaz bi dal vse pobesiti," je zamrmral koroški vodnik.
Nemci so si ob cesti zakurili ognje, kuhali konserve in makarone. Beninger mi je šepnil: „Ko bi tile vedeli, kako malo nas je, bi nas strli in šli čez gore k Amerikancem".
Komandir naše čete Grgorin je odvedel nemške generale v Topolščico, prav tako tudi vrsto oklopnih in navadnih avtomobilov.
Stali smo na križišču. Po cesti je prihaja! na arabskem konju mlad nemški polkovnik s pristriženimi brčicami in kričal: »Cesta mora
biti prosta, ker >se pelje vrhovna komanda jugovzhodne Evrope — štab generalnega polkovnika Leera". Ustavili smo visoki štab. Kar skoči iz avtomobila naš komisar divizije Ja-nušek.
»Pripeljal sem vam to nemško komando," se je veselo zarežal.
Prelepi so bili ti avtomobili, v katerih še je peljala komanda jugovzhodne Evrope. Generalni polkovnik Leer, srednje visok, suh človek z monokljem na desnem očesu, je stopil iz avtomobila. Spremljalo ga je sedem generalov. Z zanimanjem smo si jih ogledovali.
Med ujetimi štabovci je bilo tudi osemnajst dobro oblečenih tipkaric.
»General Leer kar naprej govori, da bi peljal svoje čete na Koroško in jih tam razorožil," je razlagal Janušek.
Ko so borci zagledali ujeti štab, so ga začeli živahno ogledovati. Tudi Lampret je bil vesel našega uspeha. Beninger se je ponudil za prevajalca.
Takoj sem napisal glavnemu štabu poročilo, da smo zajeli nemško vrhovno komando za jugovzhod. Čez eno uro mi je že komandant glavnega štaba Slovenije Dušan Kveder
KANGLICA MLEKA
„Albinca, Pinca, Binca“, so jo nagajivo klicali otroci v vasi. Nič se ni zmenila za to. Bila je velikodušna in se ni marala z njimi prepirati. Zato so imeli še večje veselje, da so ji nagajali. „Albinca, Pinca, Binca,“ so vpili in se podili mimo nje. Obnašala se je tako, kakor bi bila že zdavnaj odrasla vsem igračkam. Doma pa je še vedno oblačila svojo punčko in jo vozila po kmečki sobi v vozičku iz leskovih vej. Imela je rada svojo pupo. Skrbela je, da je bila vedno lepo oblečena in snažna. Prej, ko je bila še manjša, ji je prinesla celo jesti, Ko pa pupa ni marala Jesti, je v jezi zamahnila z roko in rekla: „Če ne boš jedla, ne boš zraslaPoda pupa se ji je namrdnila s svojimi steklenimi očmi, kakor bi hotela reči: „Saj imam poln trebušček žaganja." Ampak Albin-ca je ni razumela in tako sta se neprestano prepirali.
Albinca je imela lepe svetle lase. Na drobno so se ji svedrali okrog glave. —- Na vrhu glave pa je imela čopek, ki je bil prevezan z modro pentljo.
V njihovi hiši smo bili kuhani in pečeni. Z Albinco pa si dolgo nismo mogli postati pravi prijatelji. Imela nas je rada, to smo dobro vedeli. Do nas je bila prav tako zdrža-na, kot do otrok v vasi. Ali je bila, ali pa je hotela biti nekaj posebnega.
„Albinca, Pinca, Binca," smo pobrali po otrocih na vasi in jo dražili še mi. Ni nam odgovorila. Njene oči so bile vedno uprte v nas. Gledala je naše orožje in še posebej ji je ugajala rdeča petokraka na naših partizankah.
Nekega dne je prišla k meni in mi resno dejala: „Posodi mi svojo partizanko, Janez.”
Nisem je hotel ubogati. — ,,Zakaj jo hočeš imetij" sem jo dražil, „ti Albinca, Binca, Pinca. Če mi poveš, pa jo dobiš."
„Pega ti ne bom pravila. Če mi jo hočeš dati, jo daj, drugače bom rekla Franciju, naj mi jo posodi."
Pa me je spravila v kot. Imel sem jo pre-
več rad, da bi ji odrekel. Raje sem ji dal kapo, kakor da bi pustil, da prosi Francija.
Vzela jo je v roko in si jo modro ogledala od vseh strani. Potem mi jo je vrnila, rekoč: „No, ali vidiš, da si dobil celo nazajJ Si se mar bal, da ti jo bom pojedlaJ"
Ko sva s Francijem čez nekaj dni zopet sedela za mizo v njihovi hiši, je prikorakala pred naju. Na glavi je imela pravo partizanko.
„No, vidita," je rekla, „sedaj sem tudi jaz partizanka. Če me boste potrebovali, bom tudi jaz šla z vami."
Od srca sva se smejala in jo začela dražiti. — Obrnila se je proč in planila v jok. Videla sva, da sva šla predaleč. — Komaj sva jo priklicala nazaj.
Lep mir, ki je vladal že tri mesece, pa so skalili nebodijihtreba. Čez noč so pridrveli v te kraje in se naselili po vaseh. K nam je pribežalo nekaj družin z otroki. Med njimi je bil še eden v plenicah. Vem, da je bila majhna punčka, imena nikoli nisem zvedel. Za vse te malčke smo potrebovali mleko.
„Nekaj morata ukreniti," je dejal meni in Franciju komandir.
Šla sva oprezno skozi gozd proti vasi. — Vedela sna, da imajo postavljeno zasedo. Vseh križišč sva sc skrbno izogibala. Imela sva srečo. — Od zadnje strani hiše preko sadovnjaka sva se priplazila na dvorišče. Okna so bila še razsvetljena. Ko so ugasnili luč, sva potrkala.
„Kdo je?" je vprašal gospodar.
„Janez in Franci,“ sem odvrnil. „Pomoč rabiva.“
Čez čas sva bila v izbi. — Kmalu so prišli tudi domači. V sami srajčki je pritekla Albinca. Poleti je spala na podstrešju. Ni je bilo strah. Povedala sva gospodarju, kaj potrebujemo.
,,Da,“ je dejal počasi. To bi ne bilo težko,
poslal depešo, da napravimo z ujetimi zapisnik predaje. Naročil sem Turnherju, naj napravi proglas Nemcem ob kapitulaciji.
Posedli smo za dolgo mizo, na kateri so ležali zemljevidi. Obveščevalni oficir Turnher je pripeljal ujete generale. Posedli so okrog mize in prebirali proglas naše cone nemškim regimentom. Zazrl sem se v generalpolkovnika Leera. Mislil sem si: Glej, gospod velike nemške armade. Plemenitega rodu si. Bil si oficir že v prvi svetovni vojni. Takrat sem bil jaz pastir na notranjskih gmajnah in ogradah. Vodil si na stotine bombnikov na nezaščiteni Beograd. Veliki oficir, pokoren svojemu velikemu starešini — gangsterju Hitlerju, si iz Beograda naredil kup ruševin. Po Svoji volji si nastavljal divizijske in brigadne generale. Vodil si ofenzive po celem Balkanu. Imel si redne radijske zveze s svojim gospodarjem Hitlerjem, pred katerim je, razen nas, trepetala skoraj vsa mogočna in stara kulturna Evropa. Križci in visoka odlikovanja so kar deževali na tvoje vojaške prsi. Nešteto banketov so ti priredili. Tvoje ime so izgovarjali s spoštovanjem v bližini tvojega groznega gospodarja. Hitler bi samo še mignil in postal bi maršal. Imeli so te za enega najbolj sposobnih vojskovodij nemških armad in zato so ti zaupali obrambo jugovzhodne Evrope. Stotisoči so ti bili pokorni od SS-divizij do eskadril Gorskih lovcev in tankovskih divizij. Sedaj pa sediš v gorski slovenski vasi in trenutno je sedaj tvoj gospodar nekdanji gozdni in žagarski delavec. Znal si voditi armadne zbore, da bi zatrl naše osvobodilno gibanje. Nisi pa znal zbrati divizije Gorskih lovcev, ki bi te spremljali čez slovenske gore in se na Koroškem predali Angležem. Zato v mojih očeh nisi veliki vojskovodja.
Z roko je pokazal na zemljevidu mesto okrog Celovca in rekel: »Tukaj bi bil pripraven prostor, da bi razorožil svoje armadne zbore."
»Nikamor ne boste šli naprej. Tukaj se bo začelo razoroževanje," sem odločno rekel.
Načelnik Leerovega generalštaba, visok, vitek in čeden generalmajor, je sklenil roke. Z lic so mu kapale na beli papir solze.
Turnher je ogledoval Nemce s pravo mladostno radovednostjo.
»Ali ste vi vodili nemške bombnike nad Beogradom aprila 1941," ga je vprašal Lam-, pret.
»Da, jaz sem vodil tisto operacijo. Toda opravljal sem samo povelje svojega vrhovnega komandanta Hitlerja."
Napravili smo zapisnik kapitulacije, ki sta ga podpisala Leer in njegov načelnik. Takoj smo obvestili o tem glavni štab. Komandir štabne zaščite vodnik Grgorin — France Be-vec je s patrolo odvedel generale v štab: osem generalov, dvajset polkovnikov in podpolkovnikov, štiri generalštabne majorje pa petnajst tipkaric in šifrerk.
(Odlomek iz knjige „Komisarjevi zapiski")
če jih ne bi imeli pred nosom. Nikogar ne pustijo iz vasi."
„Kaj pa otroke?" je vprašal Franci.
„Na to ni misliti. Saj si od teh nihče ne bi upal. Pa vsak ga tudi ne bi rad pustil."
Tedaj se je oglasila Albinca: „Oče, jaz bom nosila mleko."
„Tiho bodi in ne vtikaj se v stvari.. .“ jo je jezno zavrnil.
Potem smo vsi utihnili. Midva nisva hotela reči, naj bi nosila mleko Albinca in stari je tudi molčal. Po daljšem premisleku je dejal: „Pa naj bo."
Dogovorili smo se za kraj, kjer naj bi vsak drugi dan puščala kanglico mleka. „Albinca, Tine a, Binca" je kakor ura točno vsak drugi dan prinesla mleko. Otroci, ki so pribežali s starši v gozd, so imeli kaj jesti. Albinca jim je vsak dan po dolgi poti iz vasi nosila življenje. — Domov se je vrnila vedno že v mraku.
S seboj je vedno vzela svojo partizansko kapo. Skrila jo je v obleko. Ko je prišla na samo, jo je dala na glavo. Bila je nadvse ponosna. Ničesar se ni bala.
Nekega dne pa so jo opazili Nemci, ki so imeli zasedo na sosednji rebri. Gledali so jo skozi daljnogled. — Toliko so lahko ugotovili, da je nekaj nesla, nazaj pa je prišla prazna.
Drugi dan so ji postavili zasedo. Zopet je prikorakala s partizanko na glavi. V roki je nosila kanglico polno mleka. Skrili so se in jo čakali. Ko je prišla blizu, so jo s klici hoteli ustaviti. Stekla je. Za njo so se usule krogle. Ni prišla daleč. Vso so prestrelili. Prestrelili so tudi kanglico z mlekom. Omahnila je in partizanka ji je zdrknila z glave. Ležala je na tleh in kri se je mešala z mlekom, ki je našlo pot skozi prevrtano kanglico. Hitro je odtekalo življenje iz nje in se mešalo z življenjem, ki je bilo namenjeno otrokom v gozdu.
Albinca je umrla. Rešila je življenje drugim otrokom in mali deklici v plenicah, ki dandanes niti ne ve, da ji je rešila življenje Albinca in da je umrla, da bi ona ostala živa.
Otmar Novak

Die VVahrheit Uber die Frage der Kulturautonomie v
Im Zusammenhang mit der Minderheitenfrage in Kdrnten wird in der Preste ofters auch iiber die Kulturautonomie geschrieben, die den Kdrntner Slozvenen im Jahre 1927 angeboten wurde. Dabei wird hartndckig behauptet, die slotvenische Minderheit hdtte diese Autonomie abgelehnt. Die Wahrheit ist jedoch entschieden anders, wie auch aus der umfangreichen Abhandlung iiber die Slowenen in Osterreich ersichtlich ist, die im Buche .,Die Nationalitdten in den Staaten Europas“ (Sammlung von Lageberichten, herausge-geben im Auftrage des Europdischen Nationalitdten-Kongresses unter Redaktion von Ge-neralsekretdr Dr. Etvald Ammende, Wien 1931) abgedruckt wurde. Darin heisst es zur Frage der Kulturautonomie unter anderem•
Als nach vielen bitferen Erfahrungen am 14. Juli 1927 die deufschen Mehrheitspar-teien im Karntner Landtage einen Gesefzes-entvvurf uber eine der slovvenischen Minderheit zu gevvahrende Kulturautonomie ein-brachten, da war die slowenische Offenf-lichkeit sovvohl in Kdrnten als auch in Ju-goslawien und Italien mit Recht uberrascht. Der Gesetzesentvvurf, um den sich, wie man spater erfuhr, in erster Linie die Fuhrer der deutschen Minderheit in Jugoslavvien be-muht hatten, war von 39 deutschen Abge-ordneten des Landtages unterzeichnet. Dass die Verfreter der interessierten Minderheit vom Entwurfe fruher nicht verstandigt wur-den und dessen Inhatt erst am Tage der Einbringung kennenlernten, durfte auf den sachlichen Erfolg der nun einzuleitenden Verhandlungen keinen Einfluss nehmen.
Die politische Leitung der Minderheit be-grussfe zwar die Idee einer Kulturautonomie, hatte aber gegen die Fassung des Entwurfes verschiedene Bedenken. Die vor-geschlagene Kulturautonomie war vor allem auf eine Minderheit mit starkem National-bevvusstsein zugeschnitten. Sie grundete sich auf das offene Bekenntnis zur slovvenischen Nationalitat, das durch die freivvillige Ein-tragung in den Nationalkataster oder das sogenannte slovvenische Volksbuch vollzo-gen vverden solite. Da durch die unausge-setzte 80-jahrige Entnationalisierungsarbeit in gewissen Teilen der Bevdlkerung das Na-tlonalbewusstsein erheblich geschvvacht war, entstand die Befiirchtung, dass sich eine namhafte Zahl der Kdrntner Siowenen in den Nationalkataster nicht eintragen wer-de. Das subjektive Bekenntnisprinzip war also tur die Minderheit gefdhrlich.
I Dies gilt nicht nur tur die Kdrntner 1 Slowenen, sondern tur a 11 e stark be-I drdngten und durch einen langen, auf-I reibenden Kampf gesehvvachten Minder-I heiten.
So wendet sich auch der bekannfe Fuhrer der deutschen Minderheit in Ungarn, der ehemalige Minister Profes-sor Dr. Jakob Bleyer, entschieden gegen die ausschliessliche Geltung des subjektiven Bekenntnisprinzips. In der Monatsschritt „Nation und Staat' vom Jahre 1930 (Heft 5) lassf er sich zur Frage „Wer gehore zur na-tionalen Minderheit?" folgendermassen aus: ..Dieser Auffassung, Minderheit sel, wer will, gegenuber meine ieh, dass sie nicht zum ausschliessllchen Grundsatz, zum Axiom erhoben vverden durfe, da in Ungarn z. B. der Unwahrhaftigkeit und der Irrefuhrung Tur und Tor geoffnet vvurde. Es ist zu unter-streichen, dass im Berelche des Volkstums Gegebenheiten (Blut, Mutfersprache, Siffe, elementare Bildung) bestehen, die durch kein Bekenntnis und durch keine Absage verschvvinden gemacht vverden konnen."
In seinen weiteren AusfOhrungen fiihrt I er den Nachweis, dass unter gewissen 1 Umstanden ein Befragen des Volkes I nach der natlonalen Zugehorigkeit zur J Luge fiihre und der Befrager kein Sucher, I sondern ein Versucher, ein Verfiihrer I vverden kann.
Ahnliche Bedenken wie Protessor Bleyer fur die deutsche Minderheit in Ungarn heg-ten die Slovvenen fur ihre Minderheit in Karnten. Es muss jedoch betont und fest-gehalten vverden, dass die slovvenische FOh-rung in Kdrnten diese Bedenken schliesslich ubervvand und das subjektive Bekenntnisprinzip als Grundlage der Kulturautonomie annahm. Sie tat es in der berechfigfen Erwartung, doss in der neuen politischen Afmosphare, die als Folge des nationalen
Ausgleiches ins Land kommen musste, die deutsche Mehrheit jedvveden politischen Druck auf die slovvenische Bevdlkerung unterlassen und ihr die uneingeschriinkfe Freiheit, sich zur Kulturautonomie zu beken-nen, nicht nur gesetzlich, sondern auch, vvas praktisch viel vvichtiger ist, tatsdchlich gevvfihrleisten werde. Diese Ervvartung war um so verstandlicher, als man ja nicht annehmen konnte, dass die deutschen Par-teien des Landes eine Kulturautonomie, die sie selbst beschlossen und angenommen hatten, dann bekampfen vvurden. Es war ganz im Gegenteil zu erv/arten, dass die deutsche Mehrheit ihr Werk als endgultige Losung des langen nationalen Streites in Karnten hinstellen und der Bevdlkerung an-empfehlen vvurde.
Dies war auch desvvegen notvvendig, vveil die Karntner Slovvenen politisch in drei Par-teien organisiert sind. Annahernd ein Dritte! ist der slowenischen Partei eingegliedert, das zweife Drittel — bestehend hauptsach-lich aus Arbeitern und Keuschlern — ist sozialdemokrafisch, der Rest gehort der starksten burgerlichen Partei Kdrnfens, dem Landbunde an. Der Landbund hat in den Landtag auch einige Verfreter der slovvenischen Bevolkerung entsendet. Die slovve-nisch-deutschen Schulen werden von den Kindern aller Slovvenen ohne Unterschied der Parfeirichtung besucht, sind also das gemeinsame Besitztum der ganzen slovve-nisch sprechenden Bevolkerung Karntens. Wenn dieses bisher staatliche Schulvvesen in die Autonomie ubergefuhrt vverden solite, vvar es ein Gebot der Billigkeit, dass in der autonomen Schulvervvalfung Bevollmachtig-te aller erziehungsberechtigten Eltern ohne Unterschied der Gesinnung vertreten sein mussten.
Diesen Grundsatz nahm die politische ■ Fuhrung der Kdrntner Slowenen v o r -I b e h a 111 o s an, obwohl sie sich der I Gefahr bewusst vvar, dass sie bei den | Wahlen in den autonomen Volksrat aller I Wahrscheinlichkeit nach in der Minder-| heit verbleiben vviirde.
Die Anvvesenheit von sozialdemokrati-schen und landbiindlerischen Vertretern im Volksrat hatte aber auch ihre Vorteile. Sie bedeutete tur die deutsche Mehrheit im Lande die Gevvahr dafiir, dass die Kulturautonomie keinen politischen oder gar irre-dentistischen Missbrauch treiben vverde, sondern sich zum Wohle aller slovvenischen Kinder nur Erziehungs- und Kulturfragen vvidmen vvurde. Die Entpolitisierung der Kulturautonomie lag sovvohl im Interesse des Staates als auch der Minderheit. Schon aus diesem Grunde ervvartete man, dass die deutschen Parfeien ihren Anhangern slovve-nischer Sprachzugehorigkeit den Beitritt zur Kulturautonomie empfehlen vvurden. Dies um so mehr, als sich ja der Staat durch die Einfuhrung der Autonomie jeder Pflege der slovvenischen Sprache und Kultur entheben vvurde. Das Wesen der Kulturautonomie be-steht namlich darin, dass der Staat die Pflege einer ihm fremden Sprache und Kulfur aus seiner Kompetenz ausscheidet, um sie der autonomen Vervvaltung des interessierten Volkes zu uberlassen. So vvar es in Est-land. Nach der Errichtung der Schulautono-mie hatten in Kdrnten nur deutsche Staats-schulen und autonome slovvenische Schulen bestanden, unter denen die Bevdlkerung zu vvahlen gehabt hatte. Dass die deutschen Parteien ihren slowenischen Anhangern eine Beteiligung an der Vervvaltung der neu zu organisierenden slovvenischen Schulen ans Herz legen vvurden, vvar also zu ervvarten.
(Fortsetzung folgt)
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, j.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, <9.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — j.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — /.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 8. 5.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 9. J.: 14.00 Poročila, objave. Pregled spo reda. — Slovenski samospev od začetkov do današnjih dni. (1.) — Vozačem v beležnico — 17.55 Pomenek z ženami.
Torek, 10. 5.: 14.00 Poročila, objave — Domači /bori pred mikrofonom.
Sreda, 11. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Domači vrt.
—	Kar želite, zaigramo.
četrtek, 12. 5.: 14.00 Poročila, objave. — O moderni zaščiti pred strelo.
Petek, 13. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Kogar zanima.
Sobota, 14. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Sosedov sin.
Sobota, 7. maj:
I.	program:	5.50 Oddaja zbornice kmetijskih de-
lavcev — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 .čarovnik* — 15.20 Za filateliste — 15.30 Koroške mestne slike: Celovec — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
19.30	Odmev časa — 20.15 .Mirandolina", komična opera.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Mala
melodija — 7.10 Beležke iz našega dnevnika----9.15 Ti
in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.00. Glasba ne pozna
Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddajo
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Vojaška godba — 17-10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Kaj in koga hočete dišati — 21.55 Šport.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 8. 5.: 17.00 Kaj bi lahko postal — 17.30 ry" — 18.00 Za družino — 19.30 Družina Leitner — 20-05 Prenos iz nemške televizije.
Ponedeljek, 9. 5.: 19.30 Inšpektor Garret — 20.20 Aktualni šport — 21.10 Perry Como Show.
Torek, 10. 5.: 19.30 .Pustolovščine pod vodo* — 20.20 Zbornične volitve — 20.30 .Gangster*, kriminalni film-
Sreda, 11. 5.: 17.00 Za mladino — 17.35 Iz mladinskega filmskega programa — 17.45 Za družino — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.30 .Drugi*, kriminalna igro —
21.00	,New York", filmsko poročilo.
Četrtek, 12. 5.: 19.30 Šport — 20.20 .Veseli herbarij'
—	21.00 .... in za nami vesoljni potop*.
Petek, 13. 5.: 19.30 .Enaindvajset*, quiz za vse — 20.20 .To bi morali videti” — 20.45 .V pestri vrsti".
Sobota, 14. 5.: 18.45 .Don Giovanni”, Wolfgang Ama-deus Mozart — 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 »Ja* in moja žena*, filmska komedija s Paulo Wessely 'n Attilom Horbigerjem.
RADIO LJUBLJANA
Poročita dnevno: 5.05. 6.00, 7 00, 13.00, 13 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 7. maj:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Za vsakogar nekaj — 3-55 Radijska šola — 9.25 Naši mladi solisti — 10.10 Mavrico zabavnih zvokov — 10.40 Vojaška godba — 11.30 Pionirski tednik —	11.50 Narodne poje Tone Kozlevčar —
12.00	Pozdrav z gora — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi — 12.45 Vesela godala — 13.30 Iz Ver dijeve opere .Othello* — 14.20 Zanimivosti iz znanost* in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-Ijajo — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Slovensko pesem od romantike do danes — 18.00 Jezikovni oogo*
meja — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 19.15 Oddaja vicekanclerja
—	19.30 Radijska družina —20.00 Dobro zabavo — 21.45 Šport.
Nedelja, 8. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Mati, hvala ti lepa! — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert —
13.45	Iz domovine: Maleri častni venec — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Pozdrav nate
—	18.25 Kaj bo k temu rekla mati — 19.00 Šport — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna igra — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 11.00 Velika simfonija
—	13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetni zvoki —
16.00	Plesna glasba — 16.30 Popevke — 19.10 Popevke
—	20.00 Kaj in koga hočete slišati — 21.00 Vroče železo
—	21.45 Šport.
Ponedeljek, 9. maj:
I. program: 5.55 Kmečka oddaja — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Operni koncert — 8.45 O domačem vrtu — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček —
15.45	človek in njegova usoda — 16.30 Koncertna ura
—	18.20 Za Vas? — Za vse! — 18.30 Mladinska oddaja
—	19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Veliko presenečenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Veliki satiriki.
Torek, 10. maj:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.45 Domači zdravnik — 14.45 Posebej za Vas — 16.00 Dobro razpoloženi — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 En mesec deželne politike — 18.55 Šport
—	19.15 Kako bi se vi odločili — 19.30 Odmev časa —
20.15	Klasiki v radiu — 22.10 Pogled v svet.
Sreda, 11. maj:
I. program: 6.00 Pestro pomešano — 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 Preko meje — 16.00 Lahka glasba avstrijskih komponistov — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.55 Šport
—	19.00 Od plošče do plošče — 19.15 Veliko presene čenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Skoraj pozabljeno.
četrtek, 12. maj:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.00 Mladina igra — 13.25 Dunajski humor
—	14.30 Ura pesmi — 15.00 Posebej za Vas — 15.30 Koroški avtorji — 15.45 Potapljajoči se Egipt — 17.55 Kulturne vesti — 18.00 Ljudske viže — 18.30 Mladinska oddaja — 19.15 Pestro pomešano — 19.30 Odmev časa —
20.15	Maj v navadah in običajih — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 6.05 Predno odidete — 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Mala melodija — 7.15 Jutranja glasba
—	8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja
—	9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Dnevna zabavna oddaja — 21.55 Šport — 23.05 Pogled v svet.
Petek, 13. maj:
I.	program: 6.00 Pestro pomešano — 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Koroška domovinska kronika —
15.30	Kulturno zrcalo — 16.00 Glasba Nica Dostala —
16.30	Koncertna ura — 17.10 Glasba Oscarja Straussa — 17.55 Celovec — včeraj in danes — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Veliko presenečenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halo, teenagerji! — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05 Mladi glas — 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Mala melodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro pomešano — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35
vori — 18.15 Od popevke do popevke — 18.45 Okno * svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 8. maj:
6.00	Pozdrav Ljubljani — 6.30 Popevke za nedeljska jutro — 8.00 .Ob žici okupirane Ljubljane* — 8.15 Mladinski zbori pojo partizanske — 10.00 Se pomnife, tovariši 11.00 Beograd-Zagreb-Ljubljana — 11.35 VojO' ška godba — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Za našo va*
—	14.00 Voščila — 15.30 Melodije, ki vam ugajajo —
16.20	Domače viže za urne pete — 17.00 .Ob žici okupirane Ljubljane* — 20.05 Izberite melodijo tedna.
Ponedeljek, 9. maj:
5.00	Dobro jutro — 8.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja — 9.20 Popularne romantične melodije — ’0.10 Iz filmov in glasbenih revij — 10.35 Iz francoskih opor
—	11.00 Zvočna mavrica — 11.30 Oddaja za otroke —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Dalmatinske narodne '
12.45	Kmečka godba — 13.55 Glasbene razglednice
14.20	Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščilo
—	15.40 Poljska, kot jo vidi prijatelj — 16.00 V sveto opernih melodij — 17.10 Srečno vožnjo! — 18.00 R°~ dijska univerza — 18.30 Športni tednik — 20.00 Z qlos-bo v novi teden — 20.45 Kulturni globus.
Torek, 10. maj:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Jutranje glasbeno popotova-' nje — 8.55 Radijska šola — 9.45 Iz Smetanove op«^ .Poljub" — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.30 bi vas zabavali — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 popevk za pet pevcev — 12.40 Lovski kvintet — 13.30 Pri italijanskih opernih pevcih — 14.05 Radijska šolo * 14.40 Miro Brajnik poje samospeve — 15.40 Listi iz do mače književnosti — 18.00 Jz zbornika spominov — 13-^ Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.30 Radij*kQ igra — 21.45 Pevka Marijana Deržaj.
Sreda, 11. maj:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Mladina poje — 9.00 Jezikovo* pogovori — 9.45 Po tipkah in strunah — 11.00 Zvočno ruleta — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetij^1 nasveti — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13*3^ Srbske narodne pesmi in plesi — 14.05 Radijska šola 14.35 Zbor Slovenske filharmonije — 15.40 Novost n<T knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.30 Vel‘kl orkestri, znane melodije —	18.00 Kulturna kroniko ^
20.00	Ali jih poznate?
Četrtek, 12. maj:
5.00	Dobro ju!ro — 8.05 San Remo 1960 — 8.25 Op koncert — 8.55 Radijska Sola — 9.25 Poje Slove"**1 oktet — 10.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij — 17 . Narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vol**1 Johanna Slraussa — 12 40 Vojaika godba — 13.50
Dentistka Helena Gale ordinira do 15. septembra od 6. ure zjutraj do Vi 12. ure.
pevke se vrstijo — 13.55 Iz Thomasove opere „Mi9n°n^ — 14.20 Spori in iportniki — 14.35 Voldila — IS-40 knjižnega trga — 16.30 Plesni zvoki velikih most — Slovenske narodno — 18.00 Turistična oddaja — * Naši umetniki sopranislka Nada Vidmar — 18.45 R^1;^ ska univerza — 20.00 četrtkov večer domačih napevov.
Petek, 13. maj:
5.00	Dobro jutro — 9.20 Od melodije do melodij« ^ 9.40 Za mlade ljubitelje glasbe — 10.10 Iz Giorda^0^ opere .Andre Chenier* — 10.30 Za vsakogar neka)
11.30	Družina in dom — 11.45 Pesmi in plesi	e
nozije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Iz opore .čarobna piščal* — 13.50 Vaški kvintet z in Sonjo — 14.05 Radijska lota — 14.35 S P0Pe^°oh. po Evropi — 15.40 Iz svetovne književnosti — 17.20 ^ ka glasba — 17.40 Moški zbor .France Prešel®0 ^ Kranja — 18.00 človek in zdravje — 18.10 Veseli ° -e šarji — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Tedenski 10°° politični pregled — 21.15 O morju in pomorščakih