Pesem od železne ceste,
B(Andrejčik in Barbifca.)
liža se železna cesta,                       A.    Ve si pa žeFte možičke,                          A,    Vari! celi dan bo godel,
Nje se, Ijiibea! veselim;                                  Ki ne stopjo 'z vojence,                                    Vso noč kašljal stari mož5
Iz Ljubljane v druge mesta,                           Vedno vprežene osličke,                                    Bo te še od hiše spodel,
Kakor tičik poletim.                                          Dolgočasne revčike.                                             Ak mu stregla prav ne boš.
B.    Ak je blizo tista cesta,                             B.    Tebe sija pa h krotkim ticam                  B.    Judnja je ko satan zvita,
Moraš vzet' me, ljubčik moj!                          Vleče, buzakljunski kos;                                     Kadar boš z njo zavozlan,
De pogledat ptiije mesta                                    Veter dal boš dvajseticam                                   Pervošila skoporita
Bom peljala se z teboj.                                     Percapljal nazaj boš bos.                                     Kdmej ti bo sok neslan.
A.     Sam se po železni cesti                            A.    Jez popeljem se kje v Berno *)              A.    Torej bodi meni zvesta,
Vozil bom od nas do nas;                                Snubit Jiidnje keršene ;                                       Saj te ljubim le samo ;
Drugo ljiibco v vsakim mesti                           Tam perženil z ženo černo                                Kje je še železna cesta!
Imel bom za kratek-čas.                                   Bom zlata na mernike.                                        Koj mi v zakon daj roko.
B,     Ceste tebi ne zaperam,                              B.    Jez pa iz domačih stareov                         B,    Tebi jez ne bom nezvesta,
Ne na Dunaj, v Gradec, v Terst;                    Si moža zvolila bom;                                         Ali ti si tičik zrel;
Al ti mene pusti zmeram,                                 Imel bo, ko peska, dnarcov,                            Ak železna pride cesta,
Pet 'mam boljših na vsak perst.                       Mene varval bo in dom.                                     Vari, de ne boš mi všel.
v
A.     Ve Kranj i ce ste košate,                            A.    Žene jez ne bom zaperal,                         A.    Po nji peljal te ženico
So prijazne Stajerke;                                       Bal ne bom se za-njo nič;                                Bom na Dunaj, v Gradec, v Terst;
Terst dekleta 'ma bogate,                                 Nje obresti bom poberal,                                     Zvesto kazat jim Kranjico,
Diinaj zal' oblečene.                                          Živel brez skerbi, ko tič.                                    Ak ne bo napoti — kerst.
B.     Smo poštene me Kranjice,                        B.    Jez pa hlače bom nosila,                          B.    Ak kaj tacga se napravi,
Vsak sleparčik ni za nas;                                Gospodar bom čez mošnjo;                                Boš počakal, ljubčik moj!
Me pa hočmo bit' ženice,                                 Bom vabila na kosila                                           Vselej mož   nar manj zapravi,
Ljiibce ne za kratek-čas.                                 Kogar meni bo ljubo,.                                          A k ženico m a seboj.
_----------------¦                                                                                                                                                                           Dr, Prešerni.
*) Brunn, poglavitno Marsko mesto,  kamor železna cesta pelja, in kjer veliko bogatili Judov prebiva.