Poštnina plačan« ▼ gotovimi. Posamezaa Številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredmttro le v Mariboru, Ruika c c« ta, poitai predal 22, Rokopis] te ne Trajalo. Nefrankirana pisma s« ne •prejemajo. Uprava; Maribor, Ruika ceata 5, poitai pr »dal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zrnata mesečno 10 Dim, za ino-e»m*tvo masečao 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stan« beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pati tn a enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 104. Sobota 21. decembra 1929. Leto IV. Skromne želje delodajalcev. Naši delodajalci imajo silno .skromne želje, kadar zahtevajo revizijo delavske zakonodaje. Zahtevajo samo, da naj se sprejme pri reviziji v nove zakone nekoliko nepomembnih in malenkostnih izprememb in dopolnil. Na primer: a) da sme delodajalec brez odpovedi ob vsakem času ponoči ali podnevi vreči delavca iz delavnice in da bi mu ne bilo treba izplačati niti njegovega zaslužka; b) da mora vsak delavec in nameščenec delati toliko ur in po taki ceni, ki mu jo določi delodajalec. Delavec ali nameščenec, ki bi se temu protivil, bi se moral razglasiti za upornika in izročiti pristojnim oblastem v nadaljnje postopanje; c) da se odpravijo vse ustanove kakor so delavske zbornice, borze dela, delavska sodišča, inšpekcije dela itd., ter da se delavcem in nameščencem najstrožje prepove vsaka tožba ali pritožba proti delodajalcu. Take so te malenkostne izpre-rnembe, ki so navedene pod a), b) in c); to je vse, kar zahtevajo naši delodajalci, da se uvrsti v zakone pri njih reviziji. In nič več! In sedaj se mora človek res z začudenjem vprašati, zakaj naši delavci uganjajo tako alarmiranje in ogorčen odpor proti vsaki reviziji, ko so vendar želje delodajalcev tako očividno — skromne!... B. (Radii. Nov.) Amerikanske strokovne organizacije. Minimalen porast članstva. — Črnci. Brezposelnost. — Ustanovitev delavske stranke. Oktobra meseca so imele ameri-kanske strokovne organizacije svoj kongres. Leto prej so izdale parolo, da treba članstvo podvojiti, kar bi bilo ogromno delo. Ameriške strokovne organizacije štejejo namreč 2,900.000 organiziranih delavcev, da-si je v industriji in obrtih zaposlenih 35 do 40 milijonov delavcev. Cela akcija v minulem letu je donesla pač samo 37.000 novih članov. Ta neuspeh je pripisovati dejstvu, da sc te organizacije doslej naslanjajo skoro izključno na kvalificirano delavstvo, dočitn je velika večina nekvalificirana, zlasti v avtotrmbilni industriji in v industriji v južnih deželah, ki se je razvila po vojni. Letošnji kongres strokovnih organizacij je v tem oziru zavzel novo stališče, po katerem se bo polagala enaka važnost na organiziranje vsega delavstva. V ta namen je kongres določil za agitacijo en milijon dolarjev (56 milijonov dinarjev). Velika ovira pri gradbi organizacije so zamorci, ki zahtevajo v organizacijah enakopravnost, pa se jih strokovne organizacije boje. Zlasti v južnih deželah je mnogo zamorskega delavstva. Kongres se je zlasti bavil tudi z grozečo nezaposlenostjo, ki nastaja glavno zaradi racionalizacije industrije. Glede ustanovitve politične stranke se je na kongresu pač nekaj govorilo, vendar pa je politična vprašanja reševal »nepolitični« kongres strokovnih organizacij. Konstatira se pa lahko, da je bilo vprašanje delavske politične stranke načeto in da nedvomno kmalu dozori. Demokracija v angleški politiki Odločno stališče angleške delavske vlade. Po meščanskem časopisju pisarijo že skoro dva meseca, da utegne v kratkem nastopiti na Angleškem vladna kriza. Delavska vlada je predložila parlamentu reformo rudarskega zakona, s katero se naj delovni čas v rudnikih skrajša postopoma na 7 ur ter organizira razpečavanje premoga in pa predlog, da se izboljšajo podpore za nezaposlene delavce. Seveda so proti predlogoma nastopili konservativci in liberalci, ker bi pač podjetniška javnost morala utrpeti malenkost v prid delavstva. Konservativci so vladi celo očitali, da hoče podpirati rudarske magnate, dasi je gospodarska nujnost, da se v vsakem gospodarstvu spravita produkcija in konzum v soglasje, če se hoče v borbi proti rudniškim magnatom za delavstvo kaj doseči. Enako močno so ropotali konservativci tudi proti vpostavitvi diplomatičnih zvez z Rusijo. Tako so nastale v angleški javnosti napete politične razmere, ki so vsemu reakcijonarnemu časopisju vsilile misel, da se nahaja angleška delavska vlada že pred krizo. Toda angleški meščanski stranki sami, konservativci in liberalci, pravita, da mora delavska stranka kot najmočnejša parlamentarna stranka vladati, konservativci in liberalci pa bomo nje predloge ali sprejemali ali pa odklanjali, ker brez nas nima večine. To je važno načelo demokracije: Delavska stranka je najmočnejša: opozicija skupaj pa ima večino. Ali kljub temu, morda tudi iz drugih sebičnih političnih razlogov, opozicija ne mara, da bi delavska vlada odstopila, ker ni zagrešila nobenega takega političnega dejanja, ki bi ga lahko konservativci in liberalci izrabljali proti njej. Z ozirom na tak razvoj angleških političnih razmer je morala tudi angleška delavska vlada, oziroma nje predstavniki, povedati, da s tem razprši napačno razlaganje in umevanje političnega položaja v Angliji. Predsednik delavske vlade Ram-say Mac Donald sam je bil tisti, ki je vsem tem zlohotnim' vestem po- j vedal v brk: »Delavska vlada ne bo odstopila, če tudi nje predloge zavrnete.« Prevelika in prevažna je misija angleške delavske vlade, da bi v tej važni dobi vrgla puško v koruzo, ko gre za saniranje mednarodne politike, za utrditev svetovnega miru, za razorožitev in za pravice širokih množic delavstva. Delavska vlada ne !::> odstopila, pač pa bo, če bo videla, da se v parlamentu ne da uspešno delati in v intencijah vseh velikih nalog mednarodne in delavske politike, razpustila parlament in razpisala nove volitve. Tudi radi nezaupnice vlada ne bo odstopila. Angleški narod naj odobri ali pa obsodi politiko delavske vlade v novih volitvah. Ponosna izjava v tem zmislu ie gotovo močna gesta angleške delavske vlade, ki je tembolj utemeljena, ker je delavska stranka v zadnji dobi pri raznih volitvah očividno napredovala. Porazno pa mora vplivati odločna izjava na obe opozicijo-nalni stranki, ki sami nimata nobenih zdravih inicijativ, nego je vsa njih akcija le v tem, da nasprotujeta širokopoteznim problemom delavske vlade glede na interese delavstva, mednarodne politike in svetovnega miru. Angleška delavska vlada je vlada pozitivnega dela, dela ob svobodi in demokraciji, ki je samo zato — uspešno. * Premogovni zakon sprejet. Stališče angleške delavske vlade trdno. Dne 17. t. m. je bilo v zbornici drugo čitanje zakona o premogovnikih in rudarstvu. Delovni minister Graham je v dveurnem govoru izjavil, da je pripravljen sprejeti vsak predlog k prvemu delu zakona, ki gre za tem, da se postavi komisija, ki naj revidira nerentabilne premogovnike, ter se jih potem prisili, da se združijo in s tem ustvarijo veliko rentabilno podjetje. Odločno se je minister zavzel tudi za skrajšanje delavnika. Opozicijonalni konservativci so se izrekli proti skrajšanju delavnika. Liberalci so zahtevali formalno, da se da komisiji-pooblastilo, s katerim se jim omogoči dejansko varstvo konzumentov in se država zaveže, da v nekaj mesecih predloži zakon, po katerem bo dobila država pravico do rudništva. Ta zahteva je samo preciziranje vladnega predloga. Zato ga vlada sprejema in bo zakon očividno sprejet. Oboroževanje brez konca in kraja. Razorožena Nemčiia, strah Francije. Francija zagovarja svoje oboroževanje s tem, daj 'se baje tudi Nemčija na skrivnem oborožuje. Nemški vojaški krogi pa to trditev zavračajo češ, da je antanta celih sedem let vzdrževala medzavezniško razOro-ževalno kontrolo v Nemčiji in da je po vojni morala Nemčija izročiti oziroma uničiti: 6 milijonov pušk in samokresov, 107.000 strojnic, 83.000 topov in metalcev min, 38 milijonov 750 tisoč nabitih topovskih izstrelkov, 332.000 nenabitih topovskih izstrelkov, 16 in pol milijona ročnih in drugih granat, 473 milijonov patro-nov za puške, 37.000 ton smodnika, 14.014 letal, 27.757 letalskih motor- Nafproti temu pa šteje Francijas 99 divizij infanterije, pet divizij 'konjenice, tri zračne divizije. Poleg tega še dvajset divizij rezerve, skupno približno poldrug milijon izvežbanih jjudi. Zmanjšanje kadrov, z uvedbo enoletne vojaške službe, je le navidezno, ker se s skrajšano aktivno službo zviša število izvežbanih ljudi v rezervi. K temu je prišteti še znaten kontingent afriških in azijskih domačinskih čet, Skupno število poklicnih vojaških oseb, ki služijo prostovoljno preko svojega raka, znaša brez častnikov in žandarmerije 384.718 oseb; trikrat več kakor cela nemška Reichswehr. Vojni minister Painleve je pred kratkim v nekem jev. Nemčiji je dovoljena samo dr- j govoru omeniil!, da bodo številne mo-zavna ;ramba 100.000 mpž, ki služi- i derne utrdbe vzdolž cele nemške jo po 12 ret; rezerve ne sme imeti, | meje ob Renu in v Alzaciji-Loreni policija ni militarizirana. Ves njen do konca tega leta dogotovljene in vojni materija! je materija!, ki ga ra- \ zasedene s 150.000 možmi- Franciji bi za vežbe, in je vnaprej določen. se torej Nemčije ni 'bati. Seja DruStva narodov | Razprava o gospodarskih in socijal-nih problemih. Dne 13. januarja 1930 se sestane svet Društva narodov na 58. sejo v Ženevi. Na dnevnem redu je 25 točk. Na seji je izprememiba statuta z ozirom na določbe pariškega mirovnega pakta, Dalje namerava svet Društva narodov izvoliti poseben odbor, ki naj preišče vzroke, zakaj se po raznih državah ne ratificirajo raz-! ne konvencije in predlogi; dalje, da , naj se prizna permanentnemu med-; narodnemu razsodišču značaj vzklic-nega sodišča za sodbe, ki so jih izrekla sodišča za spore med posameznimi državami. Važna so tudi vprašanja kolonialnih delavcev, političnega položaja v Palestini, spora med Židi in Arabci, — Svet bo razpravljal tudi o gospodarskih in soci-jalnih zadevah ter o mandatih v kolonijah. Grozovita rudniška nezgoda v Ameriki. Eksplozija jamskih plinov usmrtila 62 rudarjev. V Mac Alistru v Ameriki so se vneli v spodnjih plasteh. 1000 metrov pod površjem, jamski plini ter porušili vse rove d'o oddelka, kjer je delalo v sprednjih rovih 60 rudarjev. Vodstvo rudnika je izjavilo, da je rešitev zaenkrat nemogoča, ker je nevarnost novih eksplozij ter so vsi dohodi do delavcev porušeni. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. Kako gospodarijo delavci na Dunaju. Dunajska mestna občina največji delodajalec v Avstriji. Iz novega proračuna dunajske mestne občine za prihodnje leto je razvidno, kako. ogromne vsote daje ta občina vsako leto za razna javna dela. Za leto 1930 je določeno v te svrhe 122 milijonov šilingov (1 milijardo dinarjev), 90 milijonov za zidanje novih stanovanj, med terni nebotičnik s 16 nadstropji. V načrtu je 16.000 novih stanovanj, to je šestkrat toliko, kakor jih ima cel Maribor. Od leta 1920 do danes je zgradila občina 36.000 novih modernih stanovanj. V načrtih za nova1 stanovanja se poleg dosedanjih poskusov praktičnosti in higijene predvideva tudi kopalnica za vsako stanovanje. To je smotrena socijalizacija stanovanjskega vprašanja, proti kateri toliko vpijejo dunajski hišni posestniki, omogočena z davki na kapital, medtem ko se nepremožni sloji ščitijo in podpirajo. Zato toliko krika proti mestnemu financ, referentu Breit-nerju in njegovemu davčnemu sistemu. Zato Heimvvehri in njih obupna prizadevanja, vzeti Dunaju samostojnost. No, zaenkrat se jim ni posrečilo. — A tudi za druga javna dela izda mesto vsako leto mnogo: 250.000 kvadratnih metrov cest se bo prihodnje leto na novo tlakovalo in veliko ulic bo star obrabljen tlak zamenjalo z novim. Vodovod se bo povečal s priključitvijo novih studencev in električnih velečrpalk. Zadnje plinske svetilke po predmestjih se bodo zamenjale z električnimi in zgradilo se bo zopet več novih otroških vrtcev in kopališč. V proračunu je" tudi nov Augartenski most čez Kanal. Načrti, ki pa so preraču-njeni na več let. pa predvidevajo razširitev podzemske železnice i.n nov državni most čez Donavo. Veliki stadion v Pratru bo pa že leta 1931 gotov, za delavsko Olimpijado. Posledica te vsestranske delavnosti je, da se je brezposelnost na Dunaju v zadnjem letu znatno znižala, medtem ko se v zveznih deželah viša, kar je bilo poprej obratno. Dunaj je sijajen primer, kako je mogoče so-cijalizem uveljaviti brez revolucije. Socialni demokrat predsednik senata v Cehoslovaški. Pri zadnjih volitvah v čehoslova-ški parlament in senat so češki in nemški socijalni demokrati najmočnejša parlamentarna stranka, ker imajo v parlamentu 59 poslancev (od 300). Zato ima stranka tudi v senatu velik vpliv, kjer je postal predsednik češki socijalni demokrat dr. Fran Soukup, (ki je tudi nam znan. Že pred vojno se je udeleževal slovenskih konferenc socijalnodemokratične stranke. Tik pred polomom svetovne vojne se je mudil dalje časa v Sloveniji im na Hrvaškem ter se posvetoval 3 socijalisti in drugimi politiki o bodočnosti naših pokrajin. Ravnal je sporazumno s sedanjim predsednikom čehoslovaške republike Ma-sarykom, hoteč izvesti zedinjenje Jugoslovanov in preprečiti grozečo anarhijo, ki bi bila utegnila nastati, če ne bi bili pripravili, da se vojnta v redu likvidira. Zlasti prebivalstvo dravske banovine se ima Soukupu zahvaliti, da se je demobilizacija mirno in v redu izvedla, ker je ravno on dal prve inicijative in navodila še pred polomom. Socijalno demokratična stranka v Litvi. Pod Wddemarasom je okrožni načelnik v' Kavnu razpustil in prepovedal litvinsko socijalnodemokratič-no stranko češ, da je državi nevarna. Novi režim v Litvi je to prepoved ukinil. Tem povodom je stranka prejela mnogo pozdravov in čestitk od inozemskih socialističnih strank. Stranka je začela takoj poslovati in bo izdajanje svojega glasila »Sozial-demokratas« obnovila. V kratkem bo sklicala vselitVanski socijalnodemo-kratični kongres. D etika je razlika med čevlji in čevlji priporočamo Ham najboljše 3(arO čevlje jlftaribor, J(oroška cesta št. 19 Kapitalistični imperializem in Kellogov pakt Kako smešijo Kellogov pakt. Zedinjene države so podvzele ini- i cijativo za posredovanje v sporu med Rusijo in Kitajsko ter povabile tudi druge države, da se priključijo akciji. Rusija je posredovanje sploh odklanjala, Kitajska pa iz političnih razlogov izjavlja, da posredovanje Zedinjenih držav ni zatželjeno. Posredovanju se je priključila tudi mala antanta, toda, ker mala antanta nima z Rusijo diplomatičnih zvez, je 'pooblastila Zedinjene države, da tudi v nje imenu posredujejo. Na vse te diplo-matične akcije pa Rusija ponovno izjavlja, da države, ki nimajo z Rusijo diplomatičnih odnošajev, pri posredovanju ne morejo priti v poštev, Jugoslavija na primer še nima diplomatičnih zvez ne z Rusijo ne s Kitajsko. Vsekakor igrajo v rusko-kitajskem sporu veliko vlogo kapitalističnoim-perialistični interesi, ljubo&umnje med udeleženci in grda grabežljivost. Ali to vprašanje bi se moralo reševati potem mednarodnega parlamentarizma v Društvu narodov tembolj, ker so udeležene države podpisale Kellogov mirovni pakt in so ob razglasitvi njegove veljavnosti celo svečano manifestirale. Čut mednarodne demokracije torej še ni zmagal v mednarodni politiki in bo zmagal šele takrat, ko dobe vpliv v mednarodnem parlamentu Društva narodov res demokratično misleči sloji narodov- Doma in po svetu. Štiridesetletnica delavskega soci-jalnega zavarovanja bodi delavstvu in ostali javnosti trenutek, ob katerem naj temeljito razmišljajo o pomenu socijalnega zavarovanja in o njega delovanju im vplivu na socijal-ne razmere. Kdor te dni posveti svoje misli temu vprašanju, mora priti do spoznanja, da je socijalno zavarovanje potrebno, da ga je treba izpopolniti, da že sedaj stori mnogo. Zlasti pa, da je treba uvesti zavarovanje za starost in 'onemoglost. Delavstvo in podjetniki, vsi, če čutijo človeško, morajo te zahteve podpreti. Le izdajalec človeških interesov more biti proti- Udeleženci hrvatske poklonitveue deputacije so potovali v Beograd na lastne stroške. Splitski župan. dr. Jakša Račič je v intervjuju, ki ga je dal beogradskemu »Vremenu«, povedal, da je bila udeležencetn hrvatske poklonitveue deputacije izdana parola, da mora vsak udeleženec potovati v Beograd na lastne stroške, ker ne gre, da bi se s temi stroški obremenjevale občine; — Tcv je gib-tovo pravilno stališče. Nov barometer. Barometer je crcdje, ki pokazuje z živosrebrnim »stolpičem«, če je zračni pritisk večji ali manjši. Po zračnem pritisku sklepamo potem, ali utegnemo’ pričakovati lepo ali grdo vreme.. Po nekaterih krajih ljudem služi v ta namen zelena žabica. Dajo jo v steklenico in na dno postavijo seveda prav majhno lestvo. Ali ždi žaba na tleh ali leze po lestvi, po tem se siklepa o bodočem vremenu. In glejte, tak »političen barometer« bi bil pri nas »Slovenec«, če bi bila dopuščena politika. Vsaj prejšnje čase je bil tak. Kadar je bil dobre volje, je tulil in vriskal z vsakokratnimi režimavei, kadar je bil slabe volje, je pa skoraj gradil barikade in kričal in razsajali. To pomeni, da list nima stalnosti, da ne zastopa vedno istih interesov, marveč je le — barometer. Te dni je zopet padel za 20 stopinj. Pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo se nadaljujejo. Novi predsednik jugoslovanske komisije je dr. Miler ad Jankovič. Beograd raste. Po zadnjem štetju ima Becgrad 226.289 prebivalcev, in sicer 126.539 moških in 99.730 žensk. Nepismenih prebivalcev ima 25.737. V Zagrebu je umrl prvi general hrvaške narodne vlade po prevratu, Ante Pavelič, v 69. fetu starosti- Po zagrebški škofovski konferenci sta bila sprejeta v avdijenco škofa Aksajmovic in Rodič. Kaj se je obravnavalo v Zagrebu na konferenci (svoboda* za katoliško akcijo?) pravzaprav še ni znano. Vsekakor pa so bile važne ci»rkvenopolitične zadeve. * 60 letnica prve dunajske demonstracije za splošno, enako in tajno volilno pravico. 13. decembra ie preteklo 60 let., ko so se vršile na. Dunaju prve demonstracije organiziranega. delavstva in zahtevale od tedanjega/ vladnega predsednika Taaf-feja splošno, enako in tajiio volilno pravico, svobodo besede in združevanja ter odpravo vojaške obveznosti. Za tedanje dobo zelo smeli; zahteve. Demonstracije se je udeležilo do 30:1 KM) delavcev. Tudi Rumuni so proti italijanskemu fašizmu. Rumunsko časopisje je tudi mnenja, da italijanski tisk in Mussolinijeva politika pomenita veliko nevarnost za evropski mir. Italija ščuva zlasti Madžarsko- in Bolgarijo j na revizijo mirovnih pogodb. — Ita-i lija tudi v glavnem nasprotuje po-I morski razorožitvi, ker hoče na vsak 1 način biti enako kompleten »soldat« i na Sredozemskem morju ikakor Francija. Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izkljuino z lastnimi sredstvi. — Nemčija in Madžarska sta se pogodili, da odpravita doslej uvedeni vizum za potovanja iz države v državo. Z oibičnim potnim listom bo torej vsak Nemec šel na Madžarsko in vsak Madžar v -Nemčijo. Znižanje aktivne armade. V Franciji nameravajo število aktivne armade zmanjšati za okroglo 200.000 mož ter ob enem znižati kaderski Pok na eno leto. Primo de Rivera postaja demokratičen. Ko je uvidel, da s terorjem ne more zlomiti občega odpora proti diktaturi, se je odločil, uvajati počasi zopet demokratičen reiim v deželi. Spomladi se imajo baje zopet vršiti volitve v občinske in deželne zbore itt če se bo to obneslo, so na vidiku tudi volitve za državni zbor. 47 oficirjem, ki so bili v ječah radi zarote 1926. leta, se je kazen omilila, general Castro Girona je pa izpuščen na svobodo.. Nastop Schutzbunda. Heimv/eh-rovci so se zadnje tedne na zelo nedostojen način skušali uveljavljati z raznimi provokacijami. Par prostaških demonstracij v okolici Dunaja, par razbitih krščanskosocijal-nih shodov, kjer so cslo Kunsehaka nabili., razgois cionističnega kongresa in demoliranfe velike kavarne v židovskem Leopoldstadtu. vse to je začelo vznemirjati celo meščansko koaliciji) in v samem Heitmveliru se pojavljata dva tabora. Treznejše krilo, zlasti tirolski Heinnvehr. odobrava spravljivo taktiko krščanskih socijalcev, medtem ko štajerski d'el z dunajskim Heimwehrom ponavlja svoj tevtonski »Auf biks«. Vse to je napotilo vrhovno vodstvo, da je izdalo proglas, s katerim grozi z izključitvijo vseli onih, ki' bi s takimi dejanji gibanja kompromitirali. Ali malo prepozno so sc streznili. Medtem pa socijalni demokrati s svojim Schutzbundom! neumorno delajo in se razvijajo. V odgovor na provokacije Hcumvehfiov je Schutzbund v nedeljo. 15. dec., priredil v okolici Dunaja velik arastop, združen z obhodom skozi predkraji Atzgersdorf, Liesing„ Inzersdorf in Bosendorf. kjer se je vršila velika obrambna vaja na odprtem terenu.. Sodelovalo je 20.000 discipliniranih članov Schutzbunda.. * Orkan nad Evropo. Medtem ko je pri nas v Sloveniji letošnja jesen izredno mirna in mila. divjajo po i srednji in severozapadni Evropi 1 ju- Aleksander Neverov: Taškent — Kruhu bogato mesto. (Ruska povest iz dna velike lakote. Prevedel I. V.) 12 — Dobro bi bilo, izmakniti mu ta košček! Ljudi ni, nikdo ne vidi. Tatarček leži na trebuhu. In če me tudi zagleda, ne ujame me. Sebi dam nekoliko več, Serjošku manje, zato ker je on tudi manjši. Miška stopica semintja, mimogrede pogleda skozi okno. Noge so mu vsled sladkega občutka prve tatvine naenkrat oslabele, obraz in ušesa so mu postala vroča. Pogledal je nai Serjoska s širokimi očmi in hitro pošepetal: —• Poglej tja! — Kam? — Tja, za vrata! — Eden, dva ... gotovo! Serjoška za vrati stoječ vpraša: — Miška, kaj naj pogledam? — Ne glej več, ni treba ... .... Po peronu so bežali muziki za načelnikom postaje in iga rotili, da jih pusti na vlak. — Načelnik, bodite tako d*dbri in pustite nas, da vsitopimo! — Čakajte, čakajte prijatelji, ne smem! Tudi Miška je tekal za mužiki, Mužiki so obstali in tudi Miška se je ustavil, držeč za roko Serjoška, ki vsega tega ni prav nič razumel. Mužiki so sneli kape, tudi Miška je snel staro očetovo kapo in sunil Serjoška: — Snami! Nič ni pomagalo. Mužiki so začeli zmerjati. Tudi Miška je rekel, kakor kak odras-tel: — Podkupnino hoče... vr Pozneje so zagledali načelnikovo ženo., v glavi je imela razne glavnik e. Takšne je videl v Samari- Pokojni oče jih je imenoval fintikljuške. Gospa je stala pri vhodu zelenega vagona. Na rokah dva zlata prstana. V enem ušesu Ibleščeč uhan, tudi zobje so se zdeli dru- , gačni kakor pri ljudeh. Samo izlato. Zraven stoječi > dečfki ji gledajo v usta. Gospa vrže košček kruha med dečke, ki si takoj skočijo v lase. Vsi planejo na kup in se prerivajo, kakor žabe v močvirju. Nato se zopet postavijo v vrsto. Gospa vrže skorjico. Miška je poprijel srd. — Kruh meče, neumnica. Popravil je vrečo in naskočila sta s Serjo-škom. — Lovi, tudi jaz bom lovil. Miška ni velik, a zelo gibčen. Cel stric Nika-nora, ki se je boril s pestmi, kakor nobeden. Če udari za ušesa, zaigra naenkrat godba v glavi. Gospa zagleda dečka v širokih laptjah in vrže večji košfček. Miškine nozdrvi so se razširile. Dvignil je desno pleče, dva je hkrati prevrgel, na tretjega se je vsedel. Potisnil mu je glavo k zemlji, stisnil vrat, kakor a kleščami. Majhen, razploščani košček, od prahu umazan, je bil njegov. Ni utegnil fasopsti in že je gospa vrgla drug košček. Miška je naravnost vrglo z nepojmljivo silo. — Serjoška, vzami. Ali krivonogi dečko z večjim trebuhom, je bil hitrejši od vseh. Vrgel je Serjoška, da je padel naravnost na nos. Serjoška skoči; ničesar ne vidi. Zamahne z obema rokama, a udari mimo. A krivonogi deček v dolgi srajci se je postavil Mišku po robu. Dva druga sta zakričala: — Daj mu, Vanjka! Miška si je popravil vrečo na ramah, dvignil kapo, ki mu je zlezla na oči. — Daj! — Misliš, da se te bojim? — Daj, daj, poskusi. Sedaj je gospa vrgla zopet košček. In istočasno je vrgel nekdo iz okna vagona trdo zmedkan papir. — Ah, vrag vzami! Miška bi se najrajši raztrgal na dva dela. Ali to je nemogoče. Skočil je za papirjem. — Nekaj bo gotovo v njem! Razvil je zavojček s 'trepetajočimi rokami, a v papirju so bili — cigaretni čiki. — Fuj, čarovnik, da bi te črvi! Igra se je nadaljevala dolgo. Zdaj je prevrgel Miška dva nasprotnika, zdaj zopet se je dvema dečkoma posrečilo prevrniti Miška. Priboril si je največ koščkov kruha in odleglo ' mu j®- j Gotovo se najde še zopet lintikljuška. Naj i meče, če se ji ne zdi škoda. Samo da pride do Ta-1 škenta, da prinese zrnje za posev kakih petnajst funtov in nekaj kosov kruha. Težike gospodarske misli so se mu podile po I glavi. "• ti viharji. Nad Atlantikom im Severnim morjem je divjal prošli teden silen orkan, ki je napravil veliko ma-terijelne škode in potopil več ladij. Vihar je na to napredoval proti srednji Evropi in v četrtek divjal nad Dunajem tako. da že dolgo kaj takega ne pomnijo. V javnih parkih je podrl vtliko število starih dreves, odnesel več streh in podiral kandclabre in ljudi po cestah. Neko žensko je sredi ceste dvignilo in jo vrglo v sredino donavskega kanala, kjer io je nek pogumen stražnik rešil s čolnom smrti v valovih. Neka ženska je zblaznela v domišljiji, da je sodni dan. Dunajska požarna bramba je morala v enem1 dnevu osemdesetkrat iziti na pomoč. Brezžične postaje so venomer dobivale z odprtega morja obupne S. O. S.-klice na pomoč od ladij, ki jih je vihar zaiel. Nobena ladja si ni upala zapustiti pristanišča, razen, če jo je vihar odtrgal. Izkaz tiskovnega sklada: Za tiskovni sklad je daroval Josip Pastorek, Sarajevo, 20 Din. Iskrena hvala. Posnemajte! Zopetna zmaga delavskih zaupnikov proti tovarnarju Derwuscheku. K Vestnik „Svobode Izredni občni zbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda < za Jug. v Ljubljani se bo vršil v nedeljo. dne 22. decembra 1929, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v palači Delavske zbornice. Kulturni mesečnik »Svoboda«, januarska številka, bo izšla sredi januarja 1930. Toliko na znanje vsem naročnikom. Ljubljana. Delavski oder »Svobode« uprizori poslednjič danes ob 20. uri v palači Delavske zbornice Tolstojevo »Vstajenje«. Dvorana mora biti polna. Vsi delavci in delavke, ki še predstave niso videli, naj ne zamude zadnje prilike in naj posetijo predstavo. ki jo je pohvalila vsa kritika. Skupščina Delavske zbornice se vrši,9. februarja. Dnevni red sporočimo. Maribor. Hišni gospodar Josip Nekrep obsojen. S hišnim gospodarjem Josipom Nekrepom, ki ima cclo vrsto hiš z delavskimi stanovanji v Smetanovi ulici, smo se morali že po-i)0 vi io pečati radi njegovih sporov z najemniki. Zadnji čas pa je imel gospod Nekrep zopet tipičen spor z najemnikom, ki je bil par mesecev brez posla in radi tega g. Nekrepu ni mogel plačati najemnine. O. Nekrep je seveda najemniku odpovedal stanovanje sodnim1 potom, a pred odhodom je šel g. Nekrep še zaplenit šivalni stroj najemnika, ki ga je imel posojenega pri drugi najemnici v hiši. Razen tega je g. Nekrep najemnika še tudi obložil s psovkami: Osindel, Pakasch, Betriiger, Pakelrasse«. kar je posebno značilno za oliko bogatega hišnega posestnika. Najemnik pa si kljub svoji revščini ni pustil tako blatiti svoje časti, ampak je šel k odvetniku, ki je vložil proti g. Nekrepu radi odvzetja šivalnega stroja tožbo radi motenja posesti in pa obtožbo radi žaljenja časti. G. Nekrep je bil v obeh tožbah obsojen. Radi žaljenja časti je dobil g. Nekrep Din 700.— kazni, qz. 1 teden zapora, plačati pa mora tudi odvetniške in sodne stroške. Ravno tako je bil g. Nekrep obsojen v tožbi radi motenja posesti, da mora stroj lepo vrniti najemniku in plačati stroške obeh odvetnikov. Upamo. da bo g. Nekrepa ta slučaj streznil in da bo v bodoče drugače ravnal z revnimi najemniki. Pevski odsek »Svobode« vabi vse svoje znance in prijatelje roa Štefanov večer z božičnico, ki ga priredi v četrtek, dne 2(). decembra, v Ljudskem domu. Na sporedu je: Godbeni Delavski zaupniki uživajo posebno zaščito vičen potrjevati Maribor, dne 19. dec. Delavski časopisi so morali že ponovno poročati o nezdravih in težavnih razmerah delavcev v opekarni Franca Denvuschka v Lajteršbergu pri Mariboru. Za nas so spori pri Denvuschku principijelne važnosti, ker se je med redkimi industrijci ravno Denvuschek postavil v odločen boj proti delavskim strokovnim organizacijam. Lansko jesen je Denvuschek celo nabil proglas v svoji tovarni, s katerim naravnost prepoveduje delavcem organizacijo in pravi, da bo delavcem on sam ustvaril organizacijo. Kmalu na to, ob Novem letu 1929. je g. Denvuschek odpovedal službo delavskima zaupnikoma Francu Kranerju in Alojzu Došlerju, in obenem' tudi stanovanje v njegovih delavskih barakah. Zaupnika pa sta se postavila proti temu odpustu v obrambo, ker sme delodajalec odpustiti delavskega zaupnika v smislu § 112 zak. o zaščiti delavcev le v gotovih slučajih, ki so izrecno navedeni, a v smislu § 119 istega zakona delodajalci ne smejo odpuščati, niti preganjati zaupnikov radi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti. Denvuschek je nato vložil proti zaupnikoma pri okrajnem sodišču v Mariboru tožbo na izpraznitev stanovanja. Delavska zaupnika sta se v gornjem smislu branila pred tožbo tudi pri sodišču. Tovarnar Denvuschek pa je predložil potrdilo mariborskega inšpektorja dela inž. Šorlija, ki je odpust delavskih zaupnikov odobril. Sodišče je na to Dervvuschkovi tožbi ugodilo, ter Kranerja in Došlerja obsodilo, da morata izprazniti stanovanje. Pritožba na okrožno sodišče. Proti tej sodbi sta se delavska zaupnika po svojem zastopniku dr. Reismanu pritožila na okrožno sodišče; in se je vršila v eni tožbi Franca Kranerja ta teden prizivna razprava. Pri te.i razpravi je Kranerjev zastopnik zlasti ugotovil, da inšpektor dela sploh ni uvedel potrebnega postopanja, da bi ugotovil, če je bil odpust opravičen, ker o tem niti delavskih zaupnikov samih ni zaslišal. Pač pa je Denvuschek poslal na ministrstvo socijalne poli- pred delodajalci. — Inšpektor dela ni npra-odpusta zaupnikov. tike potom Inšpekcije dela v Mariboru obširno vlogo, podpisano tudi od njegovih uradnikov, v kateri je Denvuschek ponovno popolnoma neresnično dolžil Kranerja in Došlerja. da sta vodje komunističnega gibanja v njegovi tovarni. Tudi to vlogo je poslal inšpektor dela v Beograd, ne da bi isto predložil žaljenima zaupnikoma, in ju vprašal, kaj pravita k tem Dervvuschkovim očitkom. Inšpektor dela inž. Šorli j je nasprotno poslal v Beograd še spremno pismo, v katerem se silno pohvalno izraža o Denvuschku. V tej vlogi trdi inž. Šorli, da je vladal v tovarni Denvuschek vedno mir in red, da pa so na dnevnem redu prepiri, nemiri in štrajki, odkar so bili izvoljeni obratni zaupniki. Tudi je trdil inšpektor dela v tem poročilu na- Središnji ured inšpekcije rada v Beogradu, da ostalih zaupnikov Denvuschek ne preganja. Zastopnik Franca Kranerja dr. Reisman pa je navajal, da to poročilo ne odgovarja resnici, ker je Denvuschek dejansko letos odpustil potem tudi še druge zaupnike in je to tudi inšpektor dela dobro vedel, ker je v enem slučaju celo zahteval od Der-wuschka. da zaupnika sprejme nazaj. Tudi. se Denvuschek hvali v časopisih, da mir ie inšpektor dela sam izjavil, da akordantotn ni treba plačevati nadur s 50%. To pa ie v odločnem nasprotju z jasnimi določili zakona o zaščiti delavcev. Takšne odločbe inšpektorja dela torej ne morejo biti podlaga sodni razsodbi. Prizivni senat je na to res sodbo okrajnega sodišča razveljavil in vrnil tožbo okrajnemu sodišču v spopolnitev postopanja in novo razsojo. Predsednik sodišča je v razlogih navedel, da inšpektor dela sploh nima pravice odločati, če ie bil odpust upravičen ali ne, in da mora delodajalec pri vsakem odpustu delavskega zaupnika sam dokazati, da ga ni odpustil radi izvrševanja zaupniških poslov. To je važna odločitev za delavce, zlasti za zaupnike, ki uživajo posebno zaščito zakona. in pevski koncert, šaljiva pošta, razdelitev božičnih daril, prosta zabava. Vstopnine ni. Začetek ob 7. uri zvečer. Darila sprejema do 18. ure gostilničarka. Vsakdo bo dobil darilo! Za obilno udeležbo prosi odbor. Božičnica delavskega društva »Detoljub« se vrši letos v nedeljo, dne 22. dec. 1929, točno ob 15. uri v »Beli dvorani« pivovarne Union. — Prisrčno vabljeni so vsi, ki so podpirali društvo. Na programu je godba, pozdrav, pesmi, igra, plesna igra in skupna obdaritev otrok. Vstopnine ni, osebna obdaritev tudi ni predvidena. Družnost! Celje. Proslavo 40 letnice socijalnega zavarovanja prirede delavske strokovne organizacije v nedeljo, dne 22. decembra, ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Spored: 1. Pozdravni govor in otvoritev. 2. Slavnostni govor Cprednaša govornik iz Ljubljane). 3. Sprejetje stavljene resolucije. 4. Zaključek. Na to proslavo, ki naj bo obenem tudi manifestacija za uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja jn da reforma bolezenskega in nezgodnega zavarovanja ne sme prinesti poslabšanja, se vljudno vabi vse delavstvo, nameščence, kakor tudi vse prijatelje socijalnega zavarovanja. Mizarski pomočniki in ostali lesni delavci se tem potom vabijo, da se sigurno udeleže sestanka svoje stroke, ki se vrši v soboto, dne 21. t. m., ob pol 7. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celju, Razlagova ulica. Referent iz Ljubljane. Vse cenjene naročnike lista, ki so zaostali z naročnino, prosimo, da isto poravnajo pri naših inkasantih ali pa direktno s čekovno položnico »Delavske Politike«. Upamo, da bo to obvestilo zadostovalo. Poceni — najdražje. Neštetokrat se dogodi, da delavci pri nakupu raznega cenenega blaga pošteno nasedejo; seveda jim potem ni pomoči. Tako so tudi na tkzv. Andrejev sejem nevedni delavci metali denar skozi okno pri nakupu moških noga- vic, par po Din 6.—, ki sta jih prodajali dve ženski na račun neznane tvrdke. Jasno je. da prodajalki nista povedali, da je roba popolnoma zanič, temveč sta jo hvalili na vse pretege. Sedaj pa marsikateri tarna, da ie te poceni nogavice imel samo pol dneva, en dan ali največ dva dni. Delavci, posvetujte se pred vsakim nakupom pri naših zaupniikh, ki vam bodo radevolje na razpolago. Jesenice. Na nedeljski občinski seji se je razpravljalo o ratznih potrebah našega mesta, toda ugotovilo se je, da manjka kritje, posojila pa ne kaže najeti; za povečanje dohodkov se je naštevalo razne urefcfe Viktor Eržen v