Učiteljska konferencija mestnega okraja Ljubljanskega. (Dalje in konec.) Gospod profesor Linhart: Poslednji čas je pri kranjskem učiteljstvu na dnevu pedagogijsko vodilo, ki se pri vsein šolstvu pripoznava kot satnomerodajno. To vodilo je: Vsako obučavanje naj bode na podlogi materinega jezika. (,,Jeder Unterricht muss auf Grundlage der Muttersprache ertheilt werden".) Akoravno se to vodilo prav podkupljivo glasi, se vender največ ne razume in ne rabi prav, posebno pa ne pri pouku v nemškem jeziku v slovenskih šolah. Mnogo učiteljev tedaj misli, da to vodilo terja, da se mora z otrokom vedno le v njegovem materinem jeziku govoriti. Taka metoda pa pri pouku v nemščini ne ugaja. Kot nekdanji okrajni šolski uadzornik, imel sem večkrat priliko, da sem sli^al nemščino poučevati v slovenskih šolah. Tii sem marsikaj zanimivega zapazil. Tako so mi učitelji kazali otroke, ki so po 5 ali 6 bolj dolgih nemških pesen povedati znali; ko pa sem otroka vprašal: BWie heisst du? Wo bist du her?" me ni razumel in mi tudi ni kaj odgovoril. Kako pa se je v tej šoli v nemščini poučevalo? Na podlogi materinega jezika, t. j. učitelj se je skrbno ogibal, da bi bil pri poučevanji v nemščini z učenci le besedico po nemški govoril. Vidimo tedaj, da tii ne velja omenjeno pedagogično vodilo. — Kdaj naj se v Ljubljanskih ljudskih šolah in tudi po drugih na deželi začenja poučevati v nemščini, je manj važno; poglavitna stvar je: BKak6 naj se poučuje?" Prav lehko se s tem poukom uže začenja v I. razredu, namreč tako, da se učencem pri nazornem pouku pravijo nemška imena i. t. d. V II. razredu bi se to nadaljevalo ter bi se še le v III. razredu začenjalo pravilno poučevati na podlogi nemškega berila i. t. d. Posebno važno pa je, če učitelj veliko nemško govori. Precej prvo uro se učencem lehko kaj po neinški ukazuje, recimo: ,,Ruhe!", nSteh' auf!", ,,Lies' N. vveiter!", ,,Lies' lauter!" i. t. d. — Potem gospod govornik sklepa: ,,Wenn ferner der Lehrer die Schiiler, die ja hier in Laibach auf jeden Schritt und Tritt Deutschen und Deutschredenden begegnen, auf die deutschen Firmatafeln, auf die deutscben Kundmachungen etc. etc,, die iiberall zu lesen sind, aufraerksam machen \vlirde; wenn ferner der Lehrer die Schiiler aneifern wiirde, sich untereinander der deutschen Sprache zu bedienen, so wiirden in wenig Jahren bedeutende Erfolge erzielt werden. Icli glaube also, dass man beziiglich des deutschen Sprachunterrichtes an den slovenischen Volksschulen den Grundsatz aufstellen darf: nWeniger Theorie und mehr Praxis!1' Potem sta zoper predlog še govorila gosp. Sima in gosp. Eppich, pa ga nista ovrgla. Po tej precej živahni razpravi se je gosp. Žumer-jevo poročilo z vsemi predlogi ,,en bloc" vzprejelo. Šolske knjige za prihodnje šolsko leto so se odločile te, kakor so se dozdaj rabile, sarao v V. razredu rabilo se bode namestu nCvetn.ika" pa novo nČetrto Berilo", in kadar se bode v I. in II. razredu poučevalo samo v slovenskera jeziku, bode se v I. razredu I. mestne deške ljudske šole rabil Praprotnikov BAbecednik". V knjižnični odbor so bili voljeni dozdanji ndje, namreč g. g.: Iv. Bele, Fr. Kokalj, A. Žumer; tako tudi v stalni odbor g. g.: A. Praprotnik, Fr. Raktelj, Iv. Tomšič in A. Žumer; v deželno učiteljsko konferencijo pa g. g.: A. Praprotnik in Fr. Raktelj. Iz mej posaineznih predlogov so se vzprejeli: a) ves službeni čas po dovršeni zrelostni preizkušnji naj se učitelju všteva v pokojnino; b) učni redi za klasifikacije naj se za enega (Bkomaj dobro") pomnožijo; c) šolska naznanila naj se na vseh Ljubljanskih ljudskih šolah ob enem času dele; d) pri tolikem številu mestnih učiteljev in učiteljic naj slavni mestni odbor ustanovi eno službo naniestnega učitelja za slučaje kake bolezni, ker po najnovejši naredbi učiteljsko izobraževališče mestnim šolain praviloma ne bode dajalo namestovalcev. K sklepu gosp. prvosednik naroča mestnemu učiteljstvu, da naj bode vsigdar kakor do zdaj zvesto in iskreno udano najvišjemu vladarju, ter želi, da bi bile ljudske šole v Ljubljani — v glavnem mestu — vsej deželi v vzgled in posnerao.