Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki ir. glasilo K. S. K. Jednote.*
47, številka
Joliet, Illinois, 3. novembra leta 1905.
Letnik XIV
Povsod odmeva pozdrav: Živela svobodna Rusija!
Car izdal proglas, s katerim daje naroda svobodo osebe, vere, govora, tiska, zborovanja in moč zakonodajstva.
Grof Witte ruski prvi minister in dejanski vodja naroda.
; Petrograd, 20. okt. — Štrajk železničarjev je razširjen po celi Rusiji. Nemiri v Petrogradu naraščajo.
Petrograd, 27. okt. — Bržkone dojde do velikega prelivanja krvi med četami in revolucijonarji. General Trepov kot nadpoveljnik pe-trograjski je pooblaščen zatreti
car podpisal proglas, ki ga ima sedaj v svojem žepu. Med sprejetimi pogoji so svoboda tiska, zborovalna pravica in nedotakljivost osebe,koji pristoji pravica takozvanega “Corpus habeas”.
Po britanskem vzorcu.
Grof Witte je zahteval ministr-
Grof Sergij Juljevie Witte, prvi minister nove ruske vlade.
vsak nemir s silo. Dijaki se družijo ' e štrajkarji in revolucijonarji.
Petrograd 28. okt. — Car se ne more odločiti. Grof Witte je slabe volje. General Trepov poveljuje
60,000	mož. Brez, posla je 200,000 delavcev v mestu. Iz cele Rusije prihajajo vesti o puntih.
London, 29. okt. — Brzojavka iz Odese poroča, da je v dveh krvavih spopadih med četami in drhaljo bilo 27 oseb usmrčenih in 90 ra njenih.
Petrograd, 29. okt. — Kriza se bliža. V Petrogradu je bilo danes mirno. To je tišina pred viharjem. Zanesljivost na vojaštvo majhna. Car še neodločen in v najhujši stiski.
Car se uda!.
Petrograd, 30. okt. — Današnji dan je eden najslavnejših v ruski in sploh v svetovni zgodovini. Nocoj je končano samodrštvo Romanovcev in prenehal je stari red vlade na Ruskem. Car Nikolaj se je udal in grof Witte je dobil e oarskim naročilom oblast, da spremeni malopo-membno dumo (državni zbor) v res postavodajno skupščino, ki bo voljena po razširjeni volivni pravici in dala prebivalstvu temeljitih državljanskih svoboščin, med njimi svoboden govor. Te dobrodošle vesti so dospele nocoj malo pred 6. uro v Petrograd. Grof Witte je bil nocoj pri carju v Petrovem dvorcu, kjer je zagovarjal načrt proglasa z mnogimi spremembami, in predno je stopil v vlak za v Petrograd, je telefoniral nekemu prijatelju, da je
stvo po britanskem vzorcu z izvoljeni m prvim ministrom, ki je državni dumi ali parlamentu odgovoren, do-čim je car zagovarjal imenovanje članov ministrstva po ameriškem načrtu s carjem kot državnim načelnikom.
Carjev proglas.
Sledeče je besedilo carjevega proglasa:
“Mi, Nikolaj II.,po milosti božji car in samovladar vseh Rusov,veliki knez Finske itd., naznanjamo vsem našim zvestim podanikom, da nam nemiri in agitacija v naših glavnih mestih in neštetih drugih krajev napolnjujejo naše srce z izvenredno tugo in skrbjo.
“Sreča ruskega vrhovnega vladarja je nerazdružno spojena s srečo našega naroda, in tuga našega naroda je tudi tuga vladarjeva. Iz sedanjih nemirov utegne nastati velika narodna škoda. Isti pretijo celo-skupnosti in jedinstvu našega car stva. Po našem uradu kot vladarju naložena nam dolžnost zahteva od nas, samega zatajiti in vso svojo moč dano nam na razpolago uporabiti,da najhitreje dosežemo složnost in skupno delavnost osrednje vlade ter pomirimo vse kroge javnega življenja.
“Zato ukazujemo naši vladi, našo neomajno voljo izvesti sledeče:
Prvič.—Prebivalstvu naj se dado neomahljivi temelji državljanske svobode, ki jamčijo dejansko ne dotakljivost osebe, svobode vere, govora, združevanja in zborovanja,
Drugič.—Ne da bi se ustavile že odrejene volitve za državno dumo,
naj se, vkolikor to dopušča omejeni čas za sklicanje, povabijo tudi razredi prebivalstva, ki sedaj nimajo nobene volilne pravice, dočim naj se koneeni razvoj načela volilne pravice sploh prepusti novoustanovljenemu potavodajstvu.
Tretjič.— Za nespremenljivo pravilo naj se smatra, da ni noben zakon veljaven, ne da bi ga potrdila državna duma, in da ima biti izvoljencem narodovim možno, izvrševati resnično nadzorovanje zakonitosti ravnanja po nas imenovanih oblast'].
“Pozivamo vse zveste sinove Rusije, pomniti svojih dolžnostij na-pram domovini in pomagati, da se nemiri končajo ter vrne pokoj in mir na našo domačo grudo. ’
“Dano v Petrovem dvorcu, dne 30. oktobra, v enajstem letu naše vlade.
Nikolaj”.
Veselje v mestni zbornici.
Petrograd, 30. okt. — Mestni svet je sklenil v svoji večerni seji po prečitanju carjevega proglasa, odposlati sledečo brzojavko carju:
“Mestni zbor pozdravlja z veseljem dolgo zaželj eno vest svobode, trdno verujoč v jasno bodočnost za našo drago domovino. Hura za carja svobodnega naroda!”
Grof Witte i« časopisje.
Petrograd, 31. okt. — Grof Witte je sklical danes izdajatelje vseh v Petrogradu izhajajočih časopisov na konferenco k sebi in jih je prosil pomoči in njih sodelovanja v obnovo rednih razmer in v zagotovitev narodovega zaupanja do nove vlade, katera ima namen, dovoliti najpopolnejšo svobodo, kakoi je naznanjena v proglasu. Navzoči izdaja-telji so izrazili svoje popolno zau panje do grofa Witteja, Nova vlada namerava, proglasiti pomiloščenje političnih jetnikov.
Petrograd vriska.
Petrograd, 31. okt., 3. ura 15 min. zj. — Veselje nad carjevim proglasom še traja dalje in mesto je kakor spremenjeno. Množice prepevajo po cestah “Bože carja hrani” in vriskajo do hripavosti. Kozaki so začetkom kar zijali, da narod ne poje puntarske marzeljeze. Ljudje so se šalili s kozaki, so obkrožali njihove konje, trkali jezdece ob čevlje in jim klicali: “Le pojte domov sedaj, ne potrebujemo vas več, imamo svobodo.” Kozaki so potem sami me tali čepice v zrak v pozdrav svobodi in ustavi.
Vsepovsod veselje.
Varšava, 31. okt. — Carjev proglas, ki daje Rusiji ustavo, je na tu kajšnje prebivalstvo napravil globok vtis. Gostje v restavrantih so se objemali in poljubovali. Takisto častniki.
Odesa, 31. okt. — Objavi carjevega proglasa je tu sledila uprav divja navdušenost. Velike množice korakajo po ulicah in vriskajo,vmes mnogi vojaki, zvonovi zvone in cerkve so polne,
Kiev, 81. okt, — Carjev proglas vzbuja tu velikansko navdušenost. Ceste so polDe ljudi,ki molijo v procesijah.
Moskva, 31. okt. — Moskvičani vriskajo in štrajkarji se vračajo na delo.
Nov ukaz.
Petrograd, 1. nov. — Carski ukaz z dne 1. nov., ki preustroja min. sovet določa, da imenuje car pred-sednika ministrstva, kateremu morajo načelniki raznih departmentov izročati poročila na carja. Ukaz določa dalje, da mora vse uradnike, izvzemši častnike armade__in mornarice, diplomate in dvorne uradnike, najprej potrditi ministrstvo, kateremu se morajo najprej predložiti tudi vse postave.
Witte in Pobjedoaoščev.
Petrograd, 1. nov. — Grof Witte je imenovan prvim ministrom nove vlade.
BUŠKI UPOR ŽE STRESA AVSTRIJO.
Dnnajsl i socialni demokratje so sklenili posnemati ‘ slavno zmago”.
Hocejo splošno volilno pravico.
Dunaj, 31. okt. — Kongres avstrijske socialnodemokratske stranke je dane» enoglasno sklenil, posnemati “slavno zmago” ruskega pro-letarijata(siromašnikov) in zahtevati takojšnje sklicanje državnega zbora samo v to svrho, da se zamenja sedanji parlament privilegirancev (s predpravicami obdarjenih) s sistemom ali sestavom narodnega zastopa, na temelju enake in neposredne volilne pravice moških. V sklepu je rečeno, da se bodo vsi poskusi v zatezanje pobijali s skrajnimi sredstvi, celo s pomočjo splošnega štraj-ka, če bo to potreba. Nocoj se je priredila na glavni dunajski cesti zvani RiBgstrasse velika demonstracija, katere se je udeležilo najmanj 6,000 delavcev, da podpro svoje zahteve.
Kaj prav! Dunaj.
Dunaj j. nov. — Tukajšnji čašo piši pozdravljajo proglas carja Nikolaja kot mejnik za novo dobo v ruski zgodovini, a vendar se opaža zdržnost v člankih, češ, prejšnji proglasi so se večkrat razveljevili po poznejših proglasih. Vendar soglašajo časopisi v tem,da bodo nove razmere r.a Ruskem, če se uveljavi jo, brez dvoma zelo uplivale na celo Evropo.
Siri že tekla.
IJuf. , .2. nov. — Resni nemiri, med katerimi je bilo osemdeset oseb ranjenih, so se pripetili nocoj na velikem BGciališkem shodu v prid splošne volilne pravice. Cesar jo baje namerava podeliti, ker se boji revo lucije.
Zdravniška preiskava.
New York, 1. nov.—Odslej bodo tudi kajutni potniki prekomorskih parnikov natanko preiskovani. V tem oziru ne bo med njimi in med-krovnimi potniki nobene razlike več. To spremembo jc uvedel priselitveni komisar Robert Watchorn, ko se je odkrilo, da je neki Henry Hayon, ki je nedavno dospel semkaj v med-krovju francoskega parnika in bil radi telesnih hib zavrnjen, vdrugič poskušal izkrcati se kot kajutni potnik parnika “New York”.
Veliko poneverjenje.
Washington, D. C., 81. okt. — G. Ridgely, “Comptroller of the Currancy”, je danes govoril s pravni kom Oldhamom, ki se je vrnil iz Pittsburga, kjer je pomagal pre-iskavati stanje bankrotne Enterprise banke. G. Ridgely je izjavil pozne je, da znaša primanjkljaj banke naj manj $1,500,000, da je brez dvoma samomorilec Clark, bivši blagi nik, poneveril ogromne svote, kam je deDar izginil, ni znano.
Trast za mleko.
St. Louis, 31. okt. — Deset naj večjib mlekarjev v St. Louisu, ki nadzorujejo 85 odstotkov mlečnega dovoza, se je združilo v trust, da bodo mogli cene mleku zvišavatl.
Železniška katastrofa.
Kansas City, Mo., 30. okt. — Eden najhitrejšib vlakov Atchison Topeka & Santa Fe železnice, Cali-fornia Limited No. 1, ki je Chicago zapustil sinoči ob 10. uri, se je danes prekucnil v jarek eno miljo vzhodno od Sheffielda, Mo., šest milj od Kansas City. Najmanj 10 oseb je bilo usmrčenih in 25 ranjenih, mnoge izmed njih hudo. Vlak je skočil s tira v nekem ovinku, ko je drdral s hitrostjo 50 milj na uro in ao se šine izognile.
Norvegi ja pripoznana.
Washington, 1. nov. — Daši niso se vse formalnosti izpolnjene, je vlada Združ. držav vendar že sedaj pripoznala novo norveško vlado. Tako je pozdravil n. pr. državni tajnik Root gospoda Hauge kot norveškega poslovodjo, in pot za diplomatična objasnila je sedaj uglajena.
Truplo milijonarke najdeno.
New York, 2. nov. — V zvezi z oblastmi v Philadelphiji je coroner Seholer začel pieiskavo podrobnejših okoliščin, ki so povzročile smrt ge. Todd, premožne vdove, stare 76 let. Ga. Todd zapušča premoženja $1,000,000. Njeno truplo so našli pred nekaj dnevi na tirih Reading-železnice v Philadelphiji. Stanovala je v New Yorku. Njena navadna spremljevalka gospodična Knight je izginila.
Nemci spet tepeni.
Berolin, 1. nov. — Uradna brzo javka iz Nemške jugozapadne Afrike poroča, da je general von Trotha, nadpoveljnik čet, napadel uporne domačine ob reki Orange. Boj je trajal več ur do trde noči. Troje nemških častnikov in 31 mož je bilo bilo usmrčenih, a troje častnikov in 13 mož je bilo usmrčenih, a troje častnikov in 31 mož ranjenih. Pet se jih pogreša. Uporniki so se umaknili, a Nemci so bili preutrujeni, da bi jih zasledovali.
MESTO ZGORELO
V WEST VIRGINIJI.
Največji požar v državi Izza nehaj let nastal vsled eksplozije.
Plamene zadrževali z dinamitom
Parkesburg, W. Va., 1. ia@v. — Naj večji požar, kar jih je bil® W nekaj let v West Virginiji, je aab-čil davi mestece olja Pine Gkove v Wetzel countyju in je dejansko zbrisal z zemlje. Začel se je ob I. uri z eksplozijo v Pine Grove Hoteti* k. je trajal več ur uničujoč vse, kaz mu je bilo na poti, tako da teži sedaj celi kupcijski del mesta v pepelu. Konečno se je uporabljali din«. mit, da so se ustavili plameaL . 2ili> stezi pozara ležeča poslopja m ge razstrelila v zrak. Višino škode -j* težko preceniti, ampak znašala ko okoli četrt milijona dolarjev. Telefonski prevodi so zgoreli in dodajajoče vesti so zato zelo pičle, a felfea-ne je požar uničil sledeča poslopja; Pine Grove Hotel, Commercial Ha-tel, metodiško cerkev (skoro navoji Pine Grove banko, pol velicega• Morgan bloka, izposoj ovala« konjušnico, v kateri je zgorelo aad: ‘M. konj, osem skladišč in nad fireas domovanj.
Poznejša poročila pravijo,áa,soasa škoda $125,000, a zavarovalnina $10,000 in da je zgorel vozmik Samuel Steen, ki je stanoval v Piraj Grove Hotelu. Nad 30 poslopij v mestu je zgorelo. Kačih 15 poslopij je bilo domovanj, ostala so bite prodajalnice, konjušnice,cerkve Uti Banka ni razdejana. Pošta je zgorela.
Dougherty.
Peoria, 111., 2. nov. — Sodnik Worthingham je zavrnil predlog zagovornikov Doughertyjev,da se istega poroštvo zniža na $25,000, a je dovolil,-poroštvo znižati na $88,300. Prvotno poroštvo za sleparskega šolskega superintendenta in bankirja je znašal $101,000.
Umorjeni misijonarji.
Hongkong, 1. nov. — K umoru ameriških misijonarjev se še poroča, da so nemiri na misijonu v Lienčau zahtevali pet žrtev, ki so:	Dr. E.
Chestnut, ga. C. C. Machle z otrokom ter g. in ga. Peale. Razun teh se še pogreša mladi misijonar J. R. Pearle. Misijonu pripada 207 do-mačincev kristijanov.
Nevaren ogenj.
Raleigh, N. C., 29. okt. — Ob požaru v Nazareth sirotišnici, kjer je pogorelo župnišče katoliškega zavoda za dečke, 3 milje od ta, so bile davi 3 osebe ranjene, ena bržkone smrtno, dočim se je tucat drugih komaj rešilo. Ogenj je izbruhnil med 2. in 3. uro zarana in se hitro razširil. Škoda znaša okoli $25,000.
Jolietsfta novica.
—Naši lovci in-ljubitelji srnjakov naj ne hodijo na sever iška® t« žlahtne živalce, ampak naj ostauej-i doma in se potrudijo samo d® g.. Antona Nemanicha, kjer lahka vidijo te dni najlepši živ eksemplar. Tacega srnjaka že davno ni bik videti v Jolietu.
New York ima 4,000,000 duš.-
Albany, N. Y., 31. okt. — Prebivalstvo Greater New Yorka enals sedaj, kakor kaže popis ljudstva pe državnem štetvenem uradu due 11. junija, 4,014,304, 1. 1900 je znašali® 3,437,200 in 1. 1890. pa 2,507,414, Država New York pa šteje 8,0d6,-672 duš, al. 1890 je štela 7,268,894 in 1. 1900. pa 6,003,174.
donoščev, prokurator svetega sinoda, je odstopil.
Revolucijonarji nezadovoljni.
London, 2. nov. — Novi izgredi so odgovor na carjev proglas,ki daje ruskemu narodu ustavo. V mnogih mestih so judovski hujskači in revolucijonarji tako našuntali ljudstvo, da je prišlo do krvavih spopadov med ljudstvom in četami. Tuše govori o 134 mrtvih in 300 ranjenih, a bržkone jih je znatno več. Rusko ljudstvo je zlasti razkačeno na j ude, ki še nekaj šnntajo zoper carja, češ, .da je dal premalo pra-Konstantin Petrovič Pobje- j vic.
Britansko brodovje dospele.
Annapolis, Md., 1. nov. — Britansko brodovje pod poveljstvom: princa Batenberškega je dospele semkaj in bilo sprejeto z običajnimi častmi. Princ Batenberški prinaša posebno poslanico kralja Edvarda', predsedniku Rooseveltu. V sobote bo princ sprejet v WasWngton.® na lunch, ki se ga udeleži 60 gostov.
Ogenj v rudniku.
Pittsburg, Pa., 29. okt. — Pet uradnikov Pittsburg & Westmoreland Coal kompanije je žrtvovalo danes opoludne svoje življenje, ko so šli v Hazel Kirk No. 1, 18 milj vzhodno od tu, da pogledajo, ali še gori del rova izza eksplozije, ki se je pripetila pred dvema tednoma. Pri tem so storili smrt superintendent John Hornical, poslovodja D. Griffith ter mašinisti J. Hunter, T. Lavey in H. Clayborne. Vsi so oženjeni, imajo velike družine in so dokaj imoviti.
Francija.
Pariz, 1. nov. — General Čar • kov, generalni adjutant carja Nlk®-laja in bivši generalni guverner * Varšavi, je danes nenadno umri.
Pariz, 1. nov. — Predsednik’Loas-bet se je danes vrnil semkaj s sv®-jega obiska na Španskem in Portugalskem ter je bil sprejet z navdušenimi vzkliki in vojaškimi častmi
Švedlja.
Stockholm, 1. nov. —Stara linijska zastava je sneta po celi Švedtj« in mesto nje so danes razobesili nov® zastavo med zvonenjem zvonov ii grmenjem topov. Posadke v vsefe mestih so priredile o tej prilike parade. Pred tukajšnjim gradom m je zbralo na tisoče in tisoče ljudi j* ki so pozdravljali sivolasega kralju Oskarja.
)
Joliet, 111., 1. nov. — Č. g. Anton Sojar, naš dosedanji kaplan, je vzel v nedeljo slovo od faranov sv. Jožefa. Mil. g. nadškof Quigley ga je poklical v Chicago, da prevzame župnijo sv. Štefana, kar je storil danes, t. j. na Vseh mrtvih dan. Odslej bodo v oerkvi sv. Štefana spet redne službe božje, čestitamo chi-caškim rojakom, da so dobili tako vrlega in vestnega duhovnega pa stirja, a č. g. Antonu Sojarju želimo kar največ božjega blagoslova!
—	Rojak Frank Goršin, prileten sameo in doma iz novomeške okolice,
je v soboto zvečer gredoč v pijanosti domov padel v 14 čevljev globoko jamo starega kamenoloma na N. Bluff cesti, med Stone in Lime cestama. Goršina so našli nekaterniki na poti domov, ko je neko zamolklo stokanje vzbudilonjihovcpozornost, Prepeljan je bil na policijsko postajo in pozneje v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so zdravniki spoznali, da si je mož zlomil roko. Ponesrečeneo ni pri nobenem društvu, a je zavarovan za $160. V torek zvečer je naredil testament.
—	Rojak Jožef Majhene, ki se je ponesrečil v Carbon Hillu dne 16. okt. (glej dopte od tam), se zdravi v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa. V torek je poklical k sebi g. Ant. Šraja, svojega najboljšega znanca tu,in ta je prišel ravno še o pravem času v bolnišnico, da je rešil Maj-hencu nogo: zdravniki so bili že pripravljeni, da mu jo odrežejo. G. Šraj je pa to prepovedal, ko sta mu doktorja Klein in Werner povedala, da je rezanje nepotrebno. Upati je, da Majhene popolnoma okreva. V starem kraju ima mater, dva brata in dve sestri.
—	Anton Nemanich ml., ki je skočil z voza in si zlomil nogo dne 21. sept., še leži v bolnišnici sv. •Jožefa, a upati je, da v par tednih vstane in jo potem kmalu zapusti popolnoma zdrav. In tudi temu ponesrečencu so hoteli neki ‘ ‘učeni” doktorji nogo odrezati. To je že več kot odveč.
—	Father Foster, župnik cerkve sv. Srca, se je v ponedeljek preselil v Manhattan za stalno.
—	G. Charles Sitar se še mudi na ženitovanjskem potovanju, na katero se je podal s svojo dražestno gospo zadnjo sredo. Čujemo, da plava v rajskem veselju.
—	Kaj bo človeštvu bolj koristilo: pet novih bojnih ladij ali naprava globokega vodovoda med Chicago in zalivom neworleanskim? To vprašanje je obravnaval kongresnik Rainey iz Carroltona v hotelu Mun roe v ponedeljek zvečer pred joliet-skimi trgovci in politiki. In vtis obravnave je bil ta, da se ta za Jo liet neizmerno važna zadeva spravi spet na dnevni red in v dogledni bodočnosti ugodno reši.
—	“Barrett Hardware Co.” je zadnjič oskrbela razsvetljavo za Rockdale, seveda ne na svoje stroške.
—	'L današnjim dnem je uveden zimski vožnji red na pocestni želesr-niči Chicago & Joliet. Med našim mestom in Chicago bodo vozile kare vsako uro, mesto vsake pol ure kakor poleti. Prva kara bo čez zimo zapuščala Joliet ob 5. uri zjutraj in zadnja ob 10. uri zvečer. Samo ob nedeljah bodo kare vozile vsake pol ure.
—	Kakor smo že naznanili, je dr-
žavno sodišče ovrglo pogodbo glede povzdiga tirov (track elevation). Župan sedaj namerava vprašati Jo-lietčane same, kaj mislijo o tej stvari. Glasovalo se bo o tem vkrat-kem.	.
—	Mr. Barr z večino mestnih svetovalcev je šel začetkom tega tedna v East St. Louis ogledat mestno zbornico, ki je baje taka, da bi ustrezala vseri? zahtevam zbornice, kakor jo žele za Joliet.
—	Salunar Herman C. Grabow na South Bluff cesti nasproti National Hotela je bil že neštetokrat kaz-
novan radi kršenja nedeljske postave; kajti Grabow je hud demokrat,a naša mestna vlada je republikanska in to pove vse. V ponedeljek je moral spet plačati $12.25, ker je imel v nedeljo salun odprt pri zadnjih vratih.
—	A. Probehner, agent neke iz mišljene tvrdke z geslom “Get Quick Rich”, je bil prijet v Chicagi zadnji petek na obtožbo dveh Angli-čank iz Jolieta. In možakar res ni imel kaj čiste vesti ter je sklenil rajši umreti, nego delati kacih deset let v kaznilnici. Preslepil je areti-rajočega policaja, češ, da mora za hip v svoj urad nazaj po neke listine. Cez par minut pa je priletel spetega nadstropja skozi okno na cesto in se na mestu bil. Za Probehner-jem “žaluje” tudi v Jolietu mnogo dobrih duš. Nič manj nego 52 žrtev si je poiskal v tukajšnjem mestu, zlasti med lahkovernim ženstvom vseh narodnostij. Ljudje so mu za-upavali v slepi veri, da jim elegantni mož donese bogastvo in srečo. I seveda.
—	Dr. Martin Cushing se je v ponedeljek popoludne udeležil nekega pogreba, pa ga je na pokopališču zadel mrtvoud, da so ga morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa, kjer pa kmalu spet okreva, pravijo, ka-kakor je zadnjič, dasi je bolezen huda.
—	Spet koze! Hiša št. 511 na N. Bluff cesti, je zastražena, ker je v nji neki otrok nemške drnžineC. F. Matter obolel baje za kozami. A sosedje so drugih mislij in zdi se jim tudi čudno, da čuvaj straži hišo samo čez dan.
—	Santa Fe železnica bo gradila nove kolodvore na severnem delu mesta okrog jeklarn in kaznilnice. V to svrho bo potrošila $50,000.
—	Jabolka so letos draga, a ne zato, ker jih je malo obrodilo, ampak i neki trust je kriv, ki je spravil kupčijo ž njimi v svojo roko. Krompir pa je pri nas drag in bo baje še dražji, ker je slabo obrodil v Wisconsinu in Michiganu in drugod vsled pre-preobilega dežja in medene rose.
—V Enterprise oddelku American Steel & Wire kompanije je ogenj v soboto zjutraj napravil škode $200.
—	V letu d ni j bo zgrajena pocestna električna železnica iz Jolieta v Minooko, Morris, Seneco, Marseilles, Ottawa in druga mesta v county jih G^undy in La Salle.
Carbon Hill, 111., 29. okt. — G. urednik, prejmite par vrstic v predale “Amer. Sl.” v pojasnilo.
James Majinitz, o katerega pone-srečenju v tukajšnjem rudniku ste zadnjič na kratko sporočili, je res naš rojak. Pravo ime poškodovanega je Jožef Majhene, doma je od štajerske meje,a zarojstnhkraj ravno ne vem, in je član društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., Joliet, lil. Poškodoval se je dne 16, t, m. popoludne okoli 3. ure, in je bil do 17.oktobra v rovu in pod kamenom. j Vzrok je to, da ga nismo šli prej iskat, ker se je sam hranil in je bil sam v hiši. Rojaki v bližini so mislili, da je šel v gostilne. Sele drugo jutro so začeli gledati, ker se zjutraj ni kadilo iz dimnika. Pa so šli nekateri gledat, kaj je, ter so videli, da njegova obleka vsa visi na steni, ktero je doma nosil. Potem so šele vedeli, da se mu je pripetila nesreča. Dne 17. t. m. zjutraj sva ga šla iskat jaz in rojak Ighac Kuk-man, in potlej sva ga spremila v bolnišnico, kakor je zdravnik naročil. Se mi čudno zdi, da ga niso šli bratje kaj obiskat. Tajniku sva naznanila in priporočila, da bi šel kaj pogledat k njemu; drugod nisva naznanila, ker je bilo premalo časa na razpolago.
Delamo še zdaj ne redno; zadnji teden smo delali samo štiri dnij in pol.
K sklepu pozdravljam Vas, g, urednik, in vse čitatelje lista in želim hromemu bratu, da bi kmalu okreval. Z Bogom'
A. Mustar.
Ely, Minn., 24. okt. — Drago mi uredništvo “A. S.”, prosim, priobčite te moje vrstice v cenjenem nam slovenskem listu.
Sporočam vsem rojakom oziroma Slovencem, da tukaj v Ely se še dobro imamo, kateri smo zdravi. Služimo si za sprotno življenje ter si tudi še vedno prihranimo nekoliko, kdor hoče, da pomaga svojim staršem in znancem v stari domovini. Ob nedeljah se nahajamo po svojih stanovanjih, kjer si tudi privoščimo kozarec ali pa dva kakšne kapljice ter tudi za kratek čas igramo kakšen durak, drugi pa čitamo slovenske liste. Z delom gre še dobro tukaj, samo opomniti moram, da se rado kaj pripeti, da enega ali druzega pobije v rudniku, kakor je ravno mene dne 18. t. m. zjutraj ob 9.uri. Plošča rude je priletela skozi “šut” doli ter me v roko tako zadela, da sem naenkrat dobil dve rani in videl solnce, dasi ne sveti v rudnik... Jesensko vreme imamo le bolj mrazno ter le bolj burja že gospodari in sneg ‘preferkuje’, ki bo marsikoga za peč spravil.
Prikrajšal bodem svoj dopis, pa pozdravljam Slovence po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
John Težak, JBosi
Sondan, Minil., 30. okt. — Naznanjam, daje tukaj umrl naš rojak John Jakša, doma iz Semiške fare na Dolenjskem. Pokojnik je bil ud društva sv. Cirila in Metoda -štev. 4 K. S. K. J. Dne 26. t. m. je šel zvečer delat tukaj v rudnik. Delal je kake dve ali tri ure in potem mu nekakšna slabost prihajala; in potem misleč si “grem malo veD, da se malo sprevedrim”, je šel kacih petdeset čevljev doli, in ker mu je bilo slabše, je sedel doli in je v Bogu zaspal. Vzrok njegovi smrti je, kakor mi je znano,najbrže srčna kap. Pokojnik zapušča v tej deželi dva brata in eno sestro, v stari domovini mater. Omenjeno društvo mu je priredilo lep slovesen pogreb; vde-ležilo se jih je lepo število udov, in zadušnica se je brala za pokojnega 30. okt.
Bodi mu zemljica lahka!
John Tekaue.
Hibtoing, Milili., 30. okt, —Rojakom po Združenih državah naznanjam, da je šel v večnost dobropo-znani rojak Luka Klun. Pokojnik je bival več let v tej deželi. Mnogo časa je živel v kraju Aldndge, Mont.; od tam se je preselil pred dvema letoma v Newsvank, Minn., kjer ga je pa prehitela prezgodnja smrt. Dne 17. oktobra zjutraj je šel zdrav in vesel na delo pri tako-zvanem “Water Tanku”, 140 čevljev globoko pod zemljo. Ob 2. uri popoludne so s površja spustili dolg timber ali hlod, ki se je pa prenaglo izpulil z roba in je padel na nesrečnega rojaka in ga na mestu usmrtil. Dne 19. oktobra mu je priredilo lep pogreb društvo sv. Barbare št. 40. K. S. K. J. v Hibbingu, čegar član je bil. S’prevoda so se udeležili vsi tukajšnji udje, ki so spremili’rajnika na tukajšnje pokopališče k več nema počitku. Pokojnik je bil doma iz Nemške vasi pri Ribnici, kjer zapušča enega brata in dve sestri, a tukaj ostavlja žalujoč» soprogo in 7 gedoraslih otrok. N„ p. v •
J. Klun.
Calumet, Mich., 27. okt. — V Mohawk rudniku, rov štev. 4, se je v nedeljo vtrgala železna vrv pri rudarskem vozu (skip) ki je bil napolnjen s bakrom. Voz je s svojim težkim tovorom zletel 800 čejljev nazaj v globočino. S čudom se pa mora belježiti, da so ostali pri življenju trije delavci, kateri so delali istočasno na dnu rndnika, kamor je z groznim bobnenjem in vse pred seboj uničujoč železni voz le par čevljev od njih padel. Le dva Finca sta lahko ranjena,katera je oškropilo leteče kamenje. Druge večje nesreče ni bilo.
—	Zadnjo soboto se je poročil v slovenski cerkvi g. Math Fortun, doma iz viniške župnije, z vdovo Marj Fortun, roj. Vrtačič, doma iz Kraljev pri Črnomlju, oba iz Bele Krajine. Dalje sta se poročili v sredo g. Anton Černič doma iz Badnja adlešičke župnije z gospodično Ano Brula iz Rožanca, fara Semič.
—	V katoliški cerkvi v Attention,
ZDRAVA PLJUČA.

s«
TL itefc To o*.
. Hü«.Kinnu Wim Iteitmi.m .tflmn.il-' lih* fjititiit« tnhtNoJ
! H"It	1
///<////<
i imiiiim umu» »tottatv*'

•prte« boctnta
|W.r.6LV£Rfi COi
Znamenja slabih pljuč so vedno bolj navadna nego moč. Težko dihanje, hitro prehlajenje, napetost in bolečine v prsih, stalni kašelj, vse to kaže v resnioi, da so Vaša pljuča slaba. Ozdravite jih! Začnite sedaj! Narboljše okrepčilo za to dragocenost zdravja je:
Severov Balzam za pljuča.
Odlagati je nevarno. Odstranite od sebe vse nevarnosti pljučnih bolezni, kakor: naduha i. dr. In dajte pljučam novo moč. Cena 25 in 50 contov.
lOHmiiitciiuiiiiiiiuiimHi.ttiHiiiHiHHhi-iffliiiitimitiiiimiiHmrtiiiifitimiimiimnMiiiiiiniiiiiiiiHiitiiiu.iiHiiitiiittHitHteiiiHteitttJntiiiiiiiimiiititiiiiHiitHrtitiiiiiiniitmiiiHiiumnji
! . “Moja žena je trpela čez pol leta na strašnem kašlju. Vaš \ \ balzam ustavil je kašelj, ozdravil ji bolna pljuča in ji dal poprej- i ( šno moč. Oba se Vam zahvaljujeva za čudodelno delovanje Va- \ ( šetraleka.”	MARTIN PELIKAN«
(	Columbus. Ohio. |
Krepčilo za želodec.
Zdravilo proti vsem slabo-bostim, kakor nemirnost v želodcu, neprebavnost, notranji krči, premočno sapo, če vzamete
Severov
Grenčeč za želodec.
Cena 50c in $1.00.
Povprašajte one, ki so vže rabili to zdravilo za potrditev ozdravljenja.
Moč za srce.
Srčna onemoglost, mrtvoud, težave v srčnih organih in druge bolezni, kakor nepravilno tolčenje srčnih žil, se ozdravi s
Severovo toniko
za srce. Cena $1.00.
Povprašajte za svet one, ki so vže uživali ta lek, in porečejo Vam, da so bili ozdravljeni.
Zdravilo za živce.
Bolečine v hrbtu, glavobol, izguba spanja, slabi počutki in če nimate veselja do nobene reči. To so znaki slabosti. Vse nervozne nerede v nervoznem sistemu ozdravi nasigurneje
Severov nervoton
Cena $1.00.
Poprašajte za svet one, ki so vže uživali ta lek, in po-rečejo vam, da so bili ozdravljeni.
Moč v mišicah.
Najizvrstnejše zdravilo za. mišice in druge Ude, ki, so napadeni od revmatizma ali nevnalgije, daje moč mišicam in za opekline, odrge na noži je najboljše zdravilo
Severovo olje sv. Gotharda. c...
Poprašajte za svet one, ki so vže uživali ta lek, in porečejo Vam, da so bili ozdravljeni.

V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co. “"“¿¡t"“
se je zadnjo soboto poročil Niko’» Gašparovič z Ano Stimac. Novopo-ročenca sta se nastanila v Trimoun-tainu.	Gl.
Pueblo, Colo., 28. okt. — V ponedeljek ob 9. uri se bo poročil v naši cerkvi John Fatur z Ano Petrič, ki se je prišel tu ženit iz Delagna, Colo.,kamor novoporočenca odideta po kratkem ženitovanju. Nevesta je šele 2 meseca tukaj, doma je iz su-horske fare.
—	Gosp. Andreja Ponikvarja je soproga Marija roj. Stonič, takoj prvič zelo presenetila, kajti povite mu je lepa in zdrava dvojčka. Dečka so krstili na ime Andrejček in in deklico Marija.
—	Nevarno bolnemu Janezu Matko se je bolezen obrnila na boljše in vse kaže, da bo kmalu okreval.
V. N.
Deuver, Colo., 30. okt. —Nekateri Hrvati so našli zlat rudnik in so potu k silnemu bogastvu. To dejstvo je vzbudilo najvlčjo pozor uost med Hrvati in Slovenci v Colo-radi.
Angleški list “The Steamboat Pilot” javlja pod naslovom “Slavo-nia Development”, kako so naši bratje Hrvatje došli do bogatega rudnika, v katerem je bakra, srebra in zlata cela brda. Rudnik so na-zvali “Slavonia”. Leta 1903., ko je nastal veliki štrajk v Coloradi, je pisal tukajšnji trgovec Makso Malič svojemu znancu Petru Vranešiču v Cripple Creek, naj gre “prospekto-vat” t. j. iskat rude na njegove stre ške. VraneŠič je temeljito izučen rudar. Pridružila se mu sta še Nikola Rajakovič in Petar Smiljanič. In trojica jo je udarila preko Utah proti Wyomingu oktobra meseca 1903. A celo zimo so iskali iude zaman. Nato so šli v Continental Divide, in ko so došli do Elk riverja (Jelenove reke), je zasledil VraneŠič sredi reke žilo polno rude. In potem so sledila nadaljnja odkritja.
V. L
Deška iti otroška obleka
Sedaj imamo na izber povsem novo zalogo deških in otroških finih in srednjih vrst oblek ter vrhnjih suk-nej, ki jih prodajamo po
nižjih cenah
kot kje drugje v mestu.
Matere, želimo, da pripeljete k nam
svoje dečke, kajti opravili vam jih bomo lično za zmerno ceno.
Deške dolge vrhnje suknje,	Cfil
starosti od 4 do 16 po........vAivP
Deške dolge vrhnje suknje, starosti od 4
pi.1“:ii'tov“'DC"e..$3 in $3.50

Otroške fine obleke, za starost od 4 do 8, le po.
$2.00
Deske obleke kot slika, za starost od 4 do 16, po
$2, $2.50, $3 in $4
Imamo tudi popolno izber deških čevliev, kap, klobukov, rokovic in spodnje obleke po prav nizkih cenah.


—	Umrl je v Moravčah vpokojeni župnik vč. g. Fran Pleško. »
‘Umrl je posestnik J. Brejo, oče g. dr. Janka Brejca po daljši mučni bolezni.
..- Nadvojvoda Jožef Ferdinand
je iz Ljubljane prestavljen k 93. pešpolku v Olomuc.
Pešpolk štev. 27 bo, kakor poroča uradni list,spomladi prestavljen iz Ljubljane v Gradec.
—	Starosta slovenskih planincev g. Kad Inik je 21. okt. praznoval svojo Sotetnieo.
Otrok utonil. V Veliki Račni, okraj ljubljanska okolica, je utonil 6 let stari sinček posestnika Janeza Godca.
—	Slavnost blagoslovljeni *, zastave voj. veteranskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano je sijajno uspela.
—	Ponarejeni bankovci po dvajset kron so se dosedaj dobili pri j Veliki Loki in zadnji v Novem me stu.
—	Umrl je v Trebnjem zasebnik Jožef Kosem,sta? 81 let.—V Selu je umrl posestnik in krčmar g. Pere grin Ložar.
•	V Stari Loki je umrl pore.-i oik in sodar, g. Jožef Žagar it čislane
-rodbine Žagarjev,"mož v.nae-'jMi in 1 obče priljubljen.
—	Prestavljena sta sod. adjunkta j Auton Kuder iz Mokronoga v SJrno-l melj in Martin Zwitter iz Crnondjaj v Mokronog',
•	Anton Linhart. Leto- poteka !
110 let, odkar je umrl A. Linhart, ! začetnik in «stvaritelj	* !
drauiatske literature in 145 let od-1 kar je bil rojen.
—	V Dornberguna Vipavskem je letos izredno dobra vinska letina. Skrb in trud ondotnik viničarjev se je obilno poplačal z izvrstno, rujno kapljico.
—	Na lovu je ustrelil po nesrečnem slučaja v okoli mokronoški posestnik Janez Povše 80letnega Hočevarja. Starček je bil zadet v glavo in je takoj umrl.
—	V Brazilijo se je odpeljalo dne 8.m. m. z južnega kolodvora 6 Slo-venoev. — Iz Amerike je prišlo 80 Makedoncev, 30 Hrvatcrv in 10 Slovencev.
—	Umrla je v Stražišču pri Kranju gospa Elizabeta Matajc, rojena Jugovič. Bila je gospa plemenitega značaja, dobrotnica revežem,čislana in spoštovana povsod, koder so jo poznali.
—	Prememba posesti. Tomeevo hišo v Streliških ulicah v Ljubljani je kupil zet g. Jos. Tomca g. Pavel Turk, župan v Dragi na Kočevskem za 12,550 gld.
—	Sneg je zapadel po kočevskih hribih od dne 10. do 11. oktobra precej nizko, posebno po hribih okrog Koprivnika. Tudi v Poljanski dolini so sneg videli po gorah.
—	Sneg in vihar. Strašna burja razsajala je začetkom oktobra po Gorenjskem, posebno v Žirovnici. Stol ima zimsko obleko. Pri Sv. Križu nad Jesenieami je pobelil sneg do prvih hiš.
—	Grozna nesreča v Šmarjeti Poroča se: Franc Krajnc,, mlinar v Florjan Žirkotovem mlinu v Šmarjeti je prišel tako nesrečno v obližje mlinskega kolesa, da ga je isto po polnoma strlo in zmlelo.
—	Radi detomora in ,požiga na Jesenicah aretovani tovarniški delavec Andrej Zupančič je bil te dni izpuščen iz preiskovalnega zapora v Radovljici. Zupančič je bil tri in pol meseca zaprt.
—	Špecerijski trgovci ljubljanski sklenili so v preteklem letu, da v bodoče kupcem in odjemalcem ne bodo več dajali novoletnih daril. Za to volili so znatno vsoto 1180 kron “Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih”.
—	Baron Hein, bivši kranjski deželni predsednik in sedanji sekcijski načelnik je 11. okt. zapustil Ljubljano in odpotoval na Dunaj, kjer uaNtopi svoje novo mesto.
—	Pivovarna v Mengišu bo letos tako razširila svoje prostore, da bo lahko zvarila na leto 40,000 hektolitrov piva, med tern ko pa doslej le 18 tisoč. Poprave bode stale pol milijona kron.
—	Nesreča na lovu. Poročali so, da je Jauez Povše, po nesreči ustrelil ria lovu osemdesetletnega starčka, posestnika v Mokrouogu, Pomota je v tem, da je nesrečnež iz Bojnika v škocijauski fari ter iti ga zamenjati z Janezom Povše, usnjarjem in posestnikom v Mokronogu.
—	Podraženje jajc Med kmeti j -uiske okolice se je pričela tudi oij -, naj z ozirom na to, da ho-. ekateri v Ljubljani mleko na-• s ti ti s prežgaho juho varčujejo
z jajci, ali naj jih pa drago prodajajo Take se utegnejo tudi jajca pode .žiti.
[juh
CCj
dot
ga ;
•j»«
ka 1
Du
ljan
šele
j c h
“Pt
— Povodom odkritja Prešernove-1 O jnika je občinski svet ljub-1 ■ i imenoval pisatelja in pesni- 1 ’osipa Stritarja, profesorja na i 'n, častnim meščanom ljub-j '.im	Stritar,rodom Dolenjec, |
Slovencem odkril zaklad, ki - i- rit v mail knii/iid, zvaiii îmove poezije.-”
gredo sinovi, ki komaj zapuste šolo ali hčere in pa mladi gospodarji, da bi vsaj nekoliko zmanjšali moreči dolg pri-hiši. Ker pa tako zmanjka delavcev fn se ne more obdelovati kaj prida kmetij, zato propada. — Ker pa zahteva peščica doma ostalih še porabnih delavcev velike plače — čujejo se že glasovi teh, češ, če oni X, Ameriki toliko zaslužijo, gre tudi nam tu doma vsaj dve tretjini onega zaslužka, kakršnega bi imeli mi v Ameriki, — se tudi ne more z onim iz Amerike poslanim denarjem sko-ro nič dolga poplačati, ker gre vse za razne davke, delavce, obresti in popravo pri poslopjih. Prod »ti pa ne more tukajšnji kmet skoro nič, če pa že proda, mora pa pod ceno raznim pijavkam. Kdaj se bode pač rešila srčna želja Belokranjcev po železnici, da bi svoje pridelke za-mogli oddati in si polagoma zboljšali svoj gmotni položaj vsaj nekoliko?!
PRIMORSKO.
—	Službo obč. zdravnika v Bov eu je sprejel gospod dr. Alojzij Kraigher, rodom iz Posotjne.
—- Knez in nadškof Audrej Jordan je zapustil v oporoki vse svoje imetje deškemu semenišču v Gorici.
—	Erar okradel. Zastonj je iskala vojaška patr.ulja po Krasu iz Gradiške ubeglega vojaka Javorškega, ki jo je nemotljen s 6000 erarju ukradenimi kronami popihal črez mejo.
7,a navoru ,'ega - konkurenta, ¡’..ji In novomeški podžttji i oba tudi Že i> volj ■ iO j 6 ver ul ar lu 0‘i »n kurenta o ta g an, ali tudi kr*
podsupana j
d v à bi bil
2 ta in i
Ogc
do
tvori.
vagal.
Boj je bil hud, a Kori je
Naš rojak Valentin Perne, vitez Franc Jožefovega reda in umi-rovljen tajnik na o. kr. visoki šoli za obdelovanje zemlje na Dunaju, jo umrl ravno tam dne 9. septembra 1905. Pokojnik se je rodil dne 10. februarja 1825 na Povlju, v župniji trsbeniški in je bil stric dr. Fr. Perneta, gimnazijskega profesorja v Kranju.
—	Ogenj. V ponedeljek 9. okt. popoldne je gorelo v vasi Smečec, fare S. Duh pri Krškem. Pogorela sta 2 gospodarja popolnoma, tretjemu pa vezan kozolec. Rešiti se ni dalo skoro ničesar, ker so bili vsi na polju in vode ni blizo nič. K sreči je bilo brez vetra, drugače bi šla vsa vas. Pogorelci so reveži, ker jim je ravno zdaj pred zimo vse zgorelo, in zato tem bolj usmiljenja in pomoči potrebni. Zavarovani so vsi trije, pa le za male vsote.
—	Manifestacija za splošno in enako volivno pravico, Ljubljana 16. okt. 1905. — Shod v Narodnem domu. Vodstvo socialnodemokra-tične stranke je sklicalo za včeraj dop. v areno tukajšnjega “Narodnega Doma” javni ljudski shod ter je pozvalo delavstvo k manifestaciji za spiošno in enako volivno pravico. Oklicu so se odzvale soc. dem. organizacije, prišlo je pa na shod dokaj slov. kršč. soc. delavstva tako, da je bila arena “Nar. Doma” natlačeno polna in so ljudje stali tudi zunaj arene.
—	Pobegli poštni sel prijet. Mestna policija je pred nekaj dnevi aretovala v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah nekega dozdevnega Ivana Župana, ki je imel pri sebi delavske bukvice neke Marije Zore, dalje okoli 60 K denarja, nekaj zastavnih listkov in plačilni nalog davčnega urada v Litiji.iPoizvedelo se je, da je aretovani ubegli poštni sel iz Vač ter da je mislil pobegniti v Trst in od tam v Ameriko. Proti njemu je tudi še neka druga poneverba, radi česar bode moral ostati v preiskovalnem zaporu.
—	Izseljevanje v Ameriko narašča, kakor poročajo iz Bele Krajine od meseca do meseca čimbolj. Ni ga tedna od velike noči sem, da se ne bi vzdignilo 30 — 40 najbolj de lavnih močij v “novo domovino” iz črnomeljskega glavarstva. Navadno
—- Celje, 9. okt. Na straži se je v glavo ustrelil domobranec Bračič in obležal mrtev.
—	Trbovlje, 16. okt. Včeraj je 18 letni rudar [g. Klanšišer z nožem-Habodel v trebuh 18 letnega rudarja Blaža Pirca.
—	O splošni in enaki volivni pra vici priobčujejo žalostne članke nemški listi ter pravijo, da bi bil potem tudi celjski mandat za Nem ce skoro gotovo izgubljen.
—	St. Lenart v Slov. gor. 9. oktobra. Pri volitvi iz veleposestva v okrajni zastop so danes zmagali Slovenci. Udeležba je bila jako obila.
—	Zadnji orkan je povzročil v okolici Celja obilo škode, ki presega vse dosedanje slutnje. V Gaberjih, Cretu, Bukovžlaku in Teharjih je nad 30 tisoč k škode.
—	Krivice Slovencem. Na Spodnjem Štajerskem, to je na ozemlju, kjer izkazuje celo naša vlada nas Slovencev 400 tisoč, imamo mi Slo venci samo 2,reci in piši dva vladna uradnika (in še od teh je eden Čeh), Nemci pa jih imajo celih 25, reci: petindvajset!
—	Na Velikem Zvonarju je bilo letos 6165 turistov.
—	Tovarna pogorela. Tovarna trdega papirja v Grebinju na Koroškem je pogorela. Škoda znaša 180, 000 kron.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da predajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35e do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo\ ko. Fino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanj« pošjeor uzorce. Vsa naročila pošljite na.
Stephen Jakše,
-Box 77—
CroeRétt, Contra Costa Co.,Cal.
PRESELITEV.
I=OE)R.TTŽITXO-A.
Frank
f* ft» f*
m.........
«
*
%
%
*
%
%
*
*
*
*
*
*
*
*
4-Hf* aJú éJÊLà éJÊLà
seje preselila Iz hiše 1778 na
1752 St. Clair St.
CLEVEI

.'•¡fe*
mb

«i

o
Poleg gostilne g. Geo. Travnlkarja

UlX-iSlfcffih )
KI ČLOVEKA,
KATERI NE BI BIL ŠE (ITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OB LJUDI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, š KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
I
P
i
I
|lif
nfc
¡1
F
h-
Dr. E. C. Collins M. I

ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero
je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito m* poznal.
Knjiga: ZDRAVJE.
7otnroi ! tiojalii Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, oko ste ne ikdlUi dj I močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I.
Vatn on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si
» 1 I k
1%
jït
H
«
i
te
s
te
i®
I
ker I
koli notranje ali zunanje telesne bolezni
Ozdravljen. Reuma-tizuia in kronične bolezni želodca.
Ozdravljena glavobola, belega toka in bolezni notranjih ženskih organov.
Ozara vij- . „nsrp. slatine in jetike.
katere jj|
S I
F'
Ozdravljen: živčne bo- p lezni, pokvarjene krvi pj in izpadanja las. ^
Marko Lepetich,
Olga. La.
Alojzia Slama,
Clarkson, Neb h
Janez Zabukovec,
Box 86 Butte. Mont.
John Krna«-,
>x 14 Oonnorville, O.
Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval." katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti.
Dniolfl i ^re<^no se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nU (Ml 1	po knjigo zdm\ j(‘ ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt-
nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. A' knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, lcoiiko ste stari in vse giâvne znake m to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS
ivri±:r>ic^j. institute,
140 West 34th Street,
NEW YORK, N. Y.
Potem smete hiti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
| ® Zavod Dl‘. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne.	w
iMffiMI SL0VE1C.
Ustanovljen 1. 1891.
prvi m majstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SUÏEHSRO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Jiarofiiiiia za Združene države le proti predplači $100 na leto; za Evropo preti predplaei $2.00 nn leto.
po-
Dopisi in denarne pošiljatve naj se • šiljajo na
AMER!KANSKI SLOVENEC
Joliet. lil.
*N4kaane telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
njega; brez plačila v nebesih je življenje neznosno.
Tega dne pa prosijo tudi uboge duše v vicah našega usmiljenja, Ye-katoliške cerkve nas uči, da je res kraj, na katerem se morajo duše pravičnih, ki imajo se kak madež greha ra sebi, pokoriti in čistiti. Uk. o vicah je primeren istotako zahtevam zdravega razuma, kakor najplemitejšim čutom človeškega srca. Ako ne bi bilo vic in tudi ne gre nič nečistega v nebesa, ali ne bi bilo naše dušno zveličanje takorekoč nemožno?
Tolaži ji vi uk o vicah je pa v sv
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catkolio newspaper id America and official or gan of G. C. Slovenian Catholic Union,
Co
Published Fridays by the
Sfovenlc-Amirican Printing Joliet, in.
Advertising rates sent on application
< T^pjsjS) COUNCIL^ 4
CERKVEN! KOLEDAR
5.	B®y. nedelj	21. Pobink.
«.	“ pondeljek	Lenart.
ff J.	“ torek	Engelbert.
8.	“ sreda	4 kronani kralji.
9.	“ četrtek	Božidar.
10.	“ petek	Andrej.
11,	“ sobota	Martin.
Vsa sveti in verne duše
Vsi sveti in verne duše! Bratov s ki praznik začelo katoliško cerkev praznik ljubečega, pobožnega spo «nima vseh tistih, ki so umrli pred nami, ki so umrli v milosti božji, ki jih Gospod že osrečuje z neizreče nins plačilom, ali ki še niso vredni da bi gledali Boga, pa se še pokor za zadnje ostanke svojih grehov Tesno zvezani smo s temi dušami vsi skupaj smo člani ene in iste cerkve. Zato imamo deliti veselj tega žaloet drnzega; gledajoč svetnike v sreči, vzklikamo s celo kato lisko cerkvijo:	“O kako krasno je
kraljestvo, v katerem se svetniki večno vesele s Kristusom”; ko pa čnjemo od spodaj, iz vic, klic ne «rečnih duš: “Usmilite se me, vsa; vi, ki ste moji prijatelji, kajti roka Gospodova me je zadela,” tedaj ne zapiramo srca ter jim ponujamo po aebno v teh dneh neštete milodare naših molitev.
Da so nebesa, v katerih bodo pra vični gledaje Boga vekomaj blaženi nam mi treba šele dokazovati. Sv, pismo govori na vsaki strani o večni blaženosti, ki čaka pravičnega; sv pismo zatrjuje človeku dolžnost, ki
jo ima, tako živeti, da bo nekda;
Ljub-
1900. pa navzlic naraščaju v ljani le 808,000 duš.
Dočim se je torej prebivalstvo v Galiciji v zadnjem desetletju pomnožilo za 10.72 odstotka, je prebivalstvo na Kranjskem naraslo le za 1.84%. Pr.i tem pa ne smemo prezreti, da na Kranjskem prebiva krepak rod, ki ne pozna francoskega zistema dveh otrok in ne boleha na Maltovi teoriji. In vendar je tako neznaten naraščaj ravno vsled izseljevanja.
Te številke pa vzbujajo še večjo pozornost in strah, ako si ogledamo podrobnosti. Y črnomaljskem po-
pisanim v ustnem izročilu potrjen, j litionem okraju je bilo 1. 1880 še (
Knjiga Sirahova in stari Tobija go- j 29,880 duš — okroglo torej 30,000 vorita o tem, kakor o splošno znani j — 1. 1890. je že padlo število na
stvari, in živo priporočata usmilje nje do mrtvih. In kdo ne pozna mesta iz knjige Makabejcev o žrtvi, ki jo je dal Juda v Jeruzalemu darovati za svoje padle vojake:“Sveta in koristna je misel,za umrle moliti, da se osvobodegrehov”?
Tudi ustno izročilo nas uči, da so vice. Sv. Gregor iz Nise piše: i‘Navada za umrle moliti, se nam je izročila od prvih učencev.” Sv. Avguštin pravi:	“Vesoljna cerkev
se drži te navade, podedovane po očetih, da se namreč za tiste, ki so umrli v združbi telesa in krvi Kristusove, moli in tudi daruje sv. mašo.” In v svoji knjigi “Izpovedi” moli ob pristopu svoje matere Monike k Bogu:	“Daši je moja mati
tako živela, da moramo Tvoje usmiljenje v velikosti njene vere in svetosti njene nravi slaviti, vendar ne bi trdil, da ni izza njenega preporoda po krstu ušla prav nobena beseda zoper Tvoje zapovedi iz njenih ust. Zato pozabljam sedaj za hip dobra dela svoje matere,katerih se veselim in za katera se Ti prav iskreno zahvaljujem, o Bog mojega srca, ki te prosim sedaj odpuščenja njenih grehov. Odpusti jej, o Gospod, prosim Te tega, odpus'ti jej in ne obsodi je! Ko se je bližal dan nje ne smrti, nam je eno priporočala, da se je vedno spominjamo ob Tvojih altarjih, kjer Ti je iskreno služila.”
Družimo te dni klicanje svetnikov v nebesih s prošnjo za uboge duše v vicah! Saj ga skoro ni kristijana, ki ne bi tožil za ljubimi rajniki. Ali medle isti še v plamenih vic ali so pa že deležni večne krasote. Vzrok za vsacega od nas, da obhajamo vse svete in verne duše kot prava družinska dneva katoliške cerkve. Saj vsi verjamemo v občestvo svet-n i k o v.
Govor poslanca šukljeja
avstr. drž. zboru o izseljevanju.
vreden te večne sreče. Resnično je večna sreča v nebesih in Bog nam jo je obljubil, in izpolnil bo obljubo Prav lepo izraža sv. apostol Pavel neomajno zaupanje, ki je ima, da mu bo Bog nekoč dal plačilo njego »ega dela. “Trpim,” piše svojemu ljubemu prijatelju in učencu Tirno leju, “trpim, a zato nism potrt in tudi ne bom osramočen, kajti vem, za koga sem delal, in gotov sem, da mi On povrne po mojih za «lugah na dan pravice.” V istem pismu pravi nadalje: “Bojeval sem dobro bitko, dokončal sem svoj pot življenja,ohranil krono pravice, m On, pravični Sodnik, mi jo bo dal na dan povračila, ne pa samo meni,nego tudi vsem,ki ga ljubijo.” Kakor je zaupanje na bodoče povračilo osrčevalo apostola Pavla v njegovem delu, v njegovi gorečnosti za Kristusa, tako je bilo tudi nagib za velika dela svetnikov, kajti tudi oni so trdno verjeli, da jim je Bog »hranil krono za na dan povračila.
So nebesa, morajo biti. Kajti kje naj se poplača dobro, če ne na jrragem svetu? Na tem svetu ni popolne pravice. Ali naj dobri umre z obupom v duši, da je bila vsa njegova krepost zaman, da je bilo njegovo izpolnjevanje dolžnosti neslanost, da je bila njegova ljubezen •do Boga in bližnjega samo blodnja? Ali naj marveč že v senci smrti vidi pravično roko božjo, ki mu drži krono pripravljeno za dan plačila? ¡Brez plačila v nebesih nobenega dne na zemlji, nobene ljubezni do bliž-
Morda ni neumestno, ako med eksplozije burne razprave, ki je ravnokar končana, in med razburjenje, katero skoro gotovo vzbudi razprava o nujnih predlogih glede volivne reforme vrinemo kot “puffer” predlog, ki izvira iz čisto stvarnih razlogov in gospodarskih nagibov.
Utemeljiti hočem nujnost predloga. Takoj pa prosim, naj se mi dovoli, da utemeljim tudi meritor-- nost predloga, ker sta nujnoststvari in stvar sama v najtesnejši zvezi.
Gospodje, v mislih imam izselje vanje iz Dolenjske. Ta prikazen je huda bolezen prebivalstva, in jaz zahtevam pomoč od države. Moje stališče je:	Ako je povsem v redu
in potrebno, da država uporablja ve lika sredstva proti kužnim in nalez Ijivim boleznim, tudi na noben način ne sme in ne more zapirati očij pred tako boleznijo ljudskega organizma.
Naravnost trdim, da kolera, proti kateri je država, kakor se mi vidi, z uspehom storila potrebne korake v najhujših letih, ni pobrala toliko žrtev, kakor v zadnjih 20 letih izseljevanje v Ameriko. Izrecno nagla šam: Pri nas na Kranjskem, drugod s?f drugačne razmere.
Gospodje, sodim, da jeizseljevauje iz Galicije deželi preje več koristilo, nego škodilo. Vzroki različnih po eledic so jasni, ako si ogledamo sta tistiko prebivalstva. Galicija je po ljudskem štetju 1.1880. štela okroglo 5,900,000 duš, 1. 1800. pa že 6,600, 000 in 1. 1900. je prebivalstvo nav žlic velikemu izseljevanju narastlo na 7,300,000 duš.
Kako pa je pri nas na Kranjskem? Leta 1880. so našteli 481,000 duš, deset let pozneje 498,000, v letu
1890. je že 28,640 in 1. 1900. je štel okraj le 26,300 duš. In ko bi danes šteli prebivalstvo v Beli Krajini, ne dobimo morda 24,000 duš. Naravni prirastek po rojstvu je v zadnjem desetletju iznašal sicer 1043 duš, toda v istem času se je izselilo 3502 oseb, torej 12.21% prebivalstva. — Vzpričo tega dejstva smem trditi, da se razljuduje dežela.
Ko je lani vsled suše nastalo veliko pomanjkanje krme, razširil in nživel se je izraz “depekoracija”. Ta izraz gotovo ni iz klasične latinščine, a takoj so ljudje razumeli, da ta komaj slišana beseda izraža resno nevarnost: pomanjšanje živine. V tem slučaju pa ne govorim o “depe-koraciji”, ampak o “depopulaciji’Y o nevarnosti, da se zmanjša število prebivalstva, ki je naš najdražji zaklad. Vlada in parlament ne smeta dremati, ko leto za letom lakota tisočem naj krepkejših naših sodežela-nov potiska v roke potno palico in jih sili preko morja.
Kakor v črnomaljskem okraju, širi se ta bolezen tudi v drugih dolenjskih okrajih. Moja domovna občina n. pr. šteje nad 8000 duš in ima izvrstnega župana, ki pozna zakone, ima bister pogled in zdravo pamet. V istini bi od srca privoščil marsikateremu političnemu uradniku take lastnosti,kakor jih ima ta župan.
Ta mož torej, ki pozna svojo občino “au fond”, odgovoril mi je na vprašanje, da je letos od novega leta do konca avgusta 148 oseb zahtevalo potne liste za Ameriko.
Ta žalostna prikazen pa ni le med Slovenci. Crmošnjice n. pr. so čisto nemška župnija. Šematizem navaja 2700 duš, od teh pa jih je 1000 v Ameriki. To so razmere, ki ne smejo dolgo trajati.
Tovariš iz Moravske mi je ugovarjal — in isto trdijo ljudje, ki ne poznajo razmer v naši deželi — češ, ljudje se pač izseljujejo, a pošiljajo ameriški denar v deželo, in to je le dobiček.
Ti nazori so razširjeni tudi v krogih politične uprave. Dokazati pa hočem, da je to .navadna, narodnogospodarska zmota. Obžalujem, da se o tem vj ra sanj a ni še znanstveno razpravljalo. Moja krivda to ni.
Ko sem so pred petimi leti poslovil iz aktivne službe in obenem iz parlamentarnega življenja, ker ni-sem hotel sprejeti mandata, ki so mi ga ponudili z gotovimi pogoji, na meraval sem tej stvari priti do dna ter napisati razpravo za narodnogo spodarski častnik, tibinško “Zeitschrift fuer die gesammten Staats Wissenschaften”, za Schmollerjev “Jahrbuch” ali za dunajski strokovni list, ki ga izdajejo Boehm-Bawerk, Piener in Philippovičh.
Svoj načrt sem razodel tedanjemu načelnika politične uprave ia ga prosil, naj naroči štirim dolenjskim okrajnim glavarstvom, da mi blago hotno odgovore na določena vprašanja. Odgovor pa me je kar izne-nadilt Mislim, da bi v nobeni kul turni državi dostojen in resen človek ne dobil takega odgovora. Odgovorili so mi: Obžalujem, da ne morem dati pooblastila. In ker so mi morali navesti vsaj jalov izgovor, rekli so mi: Na ta način bi izvedelo ljudstvo, koliko denarja prihaja iz Arne rike in tako bi se izseljevanje še pomnožilo.
Gospodje! Bil sem v istini nekako ponosen, ko sem čul, kako inteligenten mora biti naš kranjski kmet, da se pouči šele iz Schindlerjevega “Jahrbucha” ali iz dunajskega strokovnega lista, ali naj gre v Ameriko ali ne.
Punctum saliens — glavno vprašanje pa je vedno:	Ali je finančna
bilanca aktivna ali ne? Odločno trdim, da ne. Po približni oenitvi,
DS. MAX NORDAU.
Dr. Max Nordau, ki je velika avtoriteta za degeneracijo, t. j. učenjak, ki trdi, da so vsi zločinci in veleumi izrodki ali sprijenci, prav rad plava in se bori ter misli, da te vaje najbolj podaljšajo življenje. Dr. Nordau je rodom žid iz Budimpešte, a živi v Parizu. Podpredsednik je kongresa zionistov in je že napisal mnogo knjig.
ki pa je morda prenizka, pošljejo naši rojaki vsako leto iz Amerike na Dolenjsko najmanj dva milijona kron. Res je, s tem denarjem odplačujejo dolgove, popravljajo poslopja, vlagajo tudi v hranilnice in posojilnice, in vendar trdim, da je naša finančna bilanca pasivna.
Ko bi ne bilo tako, morale bi te velike pošiljatve ameriškega denarja končno napraviti premoženje. Ni 9
res:
V tem oziru pa se dogaja isto, kakor na Krasu z deževjem. Vsi gospodje veste, da je na našem Krasu skoraj največ padavine v Evropi in vendar morete hoditi cele ure, da pirdetff do vode ali studenca. Luknjičasti apnenec vse izpije, kakor goba.
Obhodil sem zopet okraje — dasi moram reči, da poznam ondi vsak kamen, in izpraševal, ali je prišel kdo iz Amerike, ki si je s prihranki in nadaljnim delom pridobil do 30,000 K premoženja. Kakor vidite, moja zahteva ni bila pretirana. V celem okraju so mi imenovali le dva meža. O enem pa se govori,da si ni pridobil premožonja s težkim ročnim delom, v topilnicah, rudnikih,tovarnah Itd., ampak govori se — upam in želim, da je ta govorica neutemeljena—da si je to premoženje pridobil kot posestnik javne hiše tolerantnosti.
Kaj pa je vzrok, da tako malo tekne ameriški denar, da je ta denar
(Nadaljevanje na 5. strani.)
uovio. Pravijo, da je poneveril 125 tisoč dolarjev. Denar so imeli pri njem uložen večinoma Slovaki in Poljaki.
Pravzaprav so ljudje ki kradejo, da občuvajo svojo dru žino smrti za lakoto, v lej deželi redko sejani. A obilo je takih, ki kradejo, da obdajo sebe in svojo družino z naj večjo gizdo.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
RETJMATIZEM, P0Z0STRIC0,-FODAGRO itd.
j
in razne reumatične neprilike.
SAflO; 25ct. 3n 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. AA Richter A Co.
21S Pearl Street,
New York.
Velika razprodaja ur in druge zlatnine.
Znižane cene ur:
ure vredne $25.00 prodajamo sedaj le po-$21.00
ure vredne $20.00 prodajamo sedaj le po «16.00
ure vredne $15.00 prodajamo sedaj le po $12.00 .
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in 9rebrni «e. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete.
“M alo j e s t i, malo spati in mnogo delati” je življensko pravilo iznajditelja Thomas A. Edisona. Očividno bi bil zgrešil svoj poklic kot predsednik kake zavarovalne družbe.
R0BT P.
121 N. Chicago St.
K1EP
JOLIET
Velikanska povodenj je bila 1. do 2. oktobra na Kitajskem. Utonilo je 21,000 oseb.
V N e w (X r 1 e a n s u , La. je rmena mrzlica zahtevala do dne 20. oktobra 435 človeških žrtev.
Ruska vojna ladij “Lena”, ki se je med vojno zatekla v San Francisco, odpluje te dni v Vladivostok.
Nekaterniki se jeze nad tem, da si je John D. Rockefeller dal napraviti posebno postajo za ekspresne vlake v lastno udobnost. Saj je vendar edinole s sebičnostjo in brezozirnostjo nasproti svoji bliž-njikom postal milijardar.
V Carigradu trdijo, da namerava Avstrija zasesti Novi bazar. Pri Plevju so Avstrijci baje že prekoračili turško mejo. Avstrija ima po berolinski pogodbi pravico zasesti Novi bazar, a namerava zasesti le četrtino pokrajine.
kakortrdj najnovejša izdaja
Časopisi so; profesor James, svetovne zgodovine. Včasi so morda premalo natančni, a povprek so zanesljivejši nego zgodovina, ki jo nahajamo v knjigah.
Pozor rojaki!
Pijte grenko vino «T * „I _ _ 99
Triglav
in želodečno grenčico “Ban Jelačič",
ktero izdeluje
Triglav Chemical Works
568 W. 18th St., emento
*---------------------é
Kam pa danes?
V Lockport!
Ruski Rdeči križ je, kakor poroča ‘Novoje Vrernja’, postavil na bojišče 500 zdravnikov in 4000 usmiljenih sester, da so oskrbovali ranjence. Sedaj se polagoma vračajo domov.
Še nikdar ni bilo to-liko dijakov nazdravniškem oddelku dunajskega vseučilišča kakor to in zadnje leto, pravi brzojavka iz Dn-naja.
Pomanjkanje mesa na Nemškem je postalo zelo zelo veliko. Meso se je tako podražilo, da ga samo bogatinci mogo kupovati.
Neki profesor vParizu se sedaj trudi, zaslediti mikrobe, ki povzročajo ostarelost. Če lene umre za ostarelostjo, predno doseže svoj cilj!
V Clevelandu so necega moža, ki je bil že štiri ure mrtev, spet oživili. Kadar se bližajo volitve, ne morejo v državi Ohio pogrešati nobenega moškega.
IzPassaioa, N. J izginil slovaški bankir Miloš
•» Je Luja-
Po pravici se pritožuje neki časopisek, da je prišel naroč nik v upravništvo, preiskaval evoje žepe, tako da je bilo videti, kakor bi iskal dolarja, da plača, nakar je nazadnje izvlekel žveplenko, da si zapali pipo. Človeško življenje je polno razočaranj!
Sin grofinje Tarditi-Mensio je te dni umrl v gradiču blizu Turina na Laškem, in vsa dru žina je moleč stala pred mrtvaškim odrom, ko je zdajci nekaj zamolklo poknilo. Hip pozneje se je zrušil strop, in ker so se predrla tudi tla, so padli ljudje, tramovi in zidovi v kleti. Okoliški kmetje so prihiteli
Hrvate in 81ovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
ia-
14-16 Ninih Street,"
Izborna pijača, importirana žganja vrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerijo in mesnico.
MIKE BOŽIČ.
ZASTONJ !
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo in pri onih strankah, kjer bo bili dosedaj Se nepo-.. f	------------■
dravljeni. Dobro vemo.
VaS električni pas je torej vse učinil,
......i, iu Se več, pasme je izuova zopel
Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Onioago, HL
obljubili, iu Se več, pas me dil. ~	*	*
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nara dopoSljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven, znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Da se uaSl občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
one kraje j Se ne pori a željo vsakomur jed nega
znani, smo pripravljeni zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od nafte tvrdke. Z& pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker tol« darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utre* jeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, nlco trpite vsled otrpljenjaživoev, bolečfo« na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate apriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdrav-
nikoin, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa”
da naft električni pas istini to po*
raaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskuhts in uporabi tudi drugim tolnikora priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko Vas bode
Občna priznanja.
kar ate ml izuova zopet pom la-
Jersey Specialty Co.»
121 Odar Street,	New York, N. Y»
na pomoč, a niso mogli v strašni
zmešnjavi začetkom veliko pomagati. Šele ko so dospeli ognjegasci, se je posrečilo, izvleči podrtine in osvoboditi pod njimi ležeče ljudi, med katerimi sta bila dva mrtva, a vsi so bolj ali manj ranjeni. Vzroka nesreči je iskati v tem, da neki obok ni bil pravilno zidan.
— Amerikanski|Sloveneo je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da *em otvoril prve vrste
Gostilno,
Phoenix
Buffet
1186 .V. Hickory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Sohlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.

-—6)	@nrz!_______S
JEDNOTA i
K. S. K.
i 4<34<5 0-404 0+04	0*0+04 04 O* CX,S
inkorporirana v Sr/avi Illinois dne 12. jan. D, A. 1898.
Predsednik: John R. Stkrbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mick.
I.	Podpredsednik: Mihaei, Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank. Bojc,22 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joiiet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc,~1677 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joiiet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 020—lOtlvSt., VVaukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield a ve., Chicago, 111.
Anton Goi.obitsii, 805 North Chicago St., o litt, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joiiet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joiiet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave,, -Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St,, So. Chicago, 111.
Joseph Dltnda, Golobitsh Bldg., Joiiet, 111.
Martin Kremeskc, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rey. John'Kranjec, 9713 Ewingave., So. Chicago, IH. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joiiet, 111 Frank Opeka, Box 477, VVaukegan, 111.
Rudolf Moraž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 113.
Nadzor- J niki:	j
Finančni J odbor:	j
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor
M
*1
8919 Josip Vrbovšek, roj Dr. š. 205 članov.
Pristopili i Pristopili;
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.,
1868, spr. 31. okt. 1905.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 8920 Josip Rugelj, roj 3885, 8921 Josip Strohn, roj 1885, 8922 Anton Anžur, roj 1880, 8923 Anton Terček, roj 1879, 8924 John Strohn, roj 1877, 8925 Josip Volčina, roj 1877, spr. 31. okt. 1905.	Dr. š. 391 članov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 8926 Franc Kobe, roj 1887, 8927 Josip Žagar, roj 1887, 8928 Alojzij Stopar, roj 1883, 8929 Mat. Pugel, roj 1879, 8980 Josip V. Simonič, roj 1874, spr. 31. okt. 1905.	Dr. š. 812 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8931 Janez Gašper, roj 1881, spr. 31. okt. 1905.	Dr. š. 105 članov.
K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 8932 Math Bedekovič, roj 1879, 8938 Geo. Markovič, roj 1806, spr. 31. okt. 1905.
Dr. š. 55 članov,
, K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8934 Ignac Celarec, roj 1877, spr. 31. okt. 1905.	Dr. š. 234 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8935 Alojzij Zupan čič, roj 1880, spr. 31. okt. 1905.	.	Dr. š. 222 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8936 Ferdinand Skabe.roj • 1887, 8987 Alojzij Tomšič, roj 1880, spr. 31. okt. 1905.
Dr.- š. 47 članov.
K društvu sv, Jurija 73, Toluca, 111., 8938 Štefan Pleše, roj 1882, 8939 Jožef Supan, roj 1882, 8940 John Šamanič, roj 1879, 8941 John Hribar, roj 1862 spr. 31. okt. 1905.	Dr. š. 28 članov.
Suspend«vaai;
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 416 Josip Ogulin, 7095 Peter Maurin, 7853 Mihael Horvat, 27. okt, 1905.
Dr. š. 190 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1453 John Brajdič, 1493 Miha Petrašič, 1534 Blaž Juričič, 1584 John Kufner, 2288 Matija Baver, 2773 John Rns, 27. okt. 1905.	Dr. s. 187 elanov.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 7018 Jožef Kare, 7382 John Ivec, 75ffl Mihael V. Žalec, 7666 Frank Ovniček, 27. okt. 1905.
Dr. š. 307 članov.
Izločen Član:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4634 Anton Turk, 27. okt. 1905.	Dr. š. 189 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2588 Frančiška Jerman, roj 1881, 2589 Ana Fortuna, roj 1869, spr. 31. okt. 1905. Dr. š, 120 članic.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 2590 Marija Hribar, roj 1870, spr. 31. okt. 1905.	Dr. š.,.3 članice.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, P»., 2591 Manda Filipčič, roj 1885,. spr. 31. okt. okt. 1905.	Dr, š. 52 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1072 Marija Kufner, 1119 Margareta Juričič, 27. okt. 1905.	Dr. š, 55 članic.
Imena umrlih.
Štev. 5965 Martin Perteku, star 23, dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 28. jul. 1905. Vzrok smrti: Razbita lob. Zav.: $1000.
štev. 8475 Bernard Skube, star 19, dr. sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., umrl 4. sept. 1905. Vzrok smrti: Povož. od vlaka.' Zav. : $500.
Štev. 7146 John Kokal, star 30, dr. sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., umrl 18. sept. 1905. Vzrok smrti: Vroč. bolezen, Zav.: $1000.
Štev. 8311 Miko Zanič, star 23, dr. Matere Božje 38, Pittsburg, Pa., umfl 12. okt. 1905. Vzrok smrti: Telesne poškod. Zav.: $500.
Štev. 7528 Mihael Bohinc, star 22, dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., umrl 17. okt. 1905. Vzrok smrti: Opekline. Zav.: $1000.
Štev. 1819 Uršula Sluga, stara 22, dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrla 21. sept. 1905. Vzrok smrti. Jetika. Zav.: 500
Iz urada glavnega tajnika.
V zadevi zaostalih certifikatov, katerih nekateri člani in članioe po svojem pristopu še niso dobili, naznanjam še enkrat tem potom, da imam sedaj vse v delu. Prosim torej vse te člane in članice prijateljskega potrpljenja. Vedo naj vsi, da ima tajnik že z vsakdanjimi posli mnogo opravka, in ko so ti storjeni, potem šele je mogoče vzeti v roko ono, kar je zaostalo. Pravico ima seveda vsak član zahtevati svoje, a ker se t,o prav nikomur ne odreka, naj vsakdo potrpi toliko časa, da pride na vrsto. Uradnike in uradnice podrejenih društev pa prosim, da pri sejah to raz-lože svojim sočlanom in sočlanicam, ker vsakemu posamezniku cele zadeve ne morem posebe razkladati.
Uradnike in uradnice društev opozarjam na sedanje oertifikate in sicer radi tega, ker se mora vsak član komur je izdan certifikat nanj podpisati, in poleg njega še ena priča. To je torej potrebno in pričakujem, da se bo vedno storilo in da ne bo treba nikogar še posebno opozarjati.
Vsaki dan mi pridejo v roke stvari, ki bi jih mogli uradnikin in člani posameznih društev sami prav lahko razrešiti ako bi — brali pravila Jed note. Prihranjenega bi bilo veliko dela in pisanja radi tega. Seznanite se torej s pravili naše organizacije, pa bodete vedeli kako se ravnali. Če jih nimate, je vaša dolžnost pisati po nje in jih tndi brat(, ne pa samo vtakniti jih v.žep in na nje pozabiti. Potem ne bo več vsakdo svojo trdil, ampak se ravnal kot vele postave.
Opozarjati moram nekatera društva na imenik njihovega društva in uradnikov kot je priobčen v glasila Jednote vsaki mesec. Nekatera društva so spremenila svoje uradnike, a tega glasila Jednote še nieo sporo-
čila, ter da bi navedla njih imena in naslove. Tudi naj vsako društvo naznani, kedaj obvršava svoje redne mesečne seje,kar je brati le samo pri nekaterih. Društva, katerih se tiče, naj store to kar najhitreje mogoče.
Z veseljem je opazovati zanimanje za uašo močno organizacijo med člani in članicami. Le tako naprej! Vsak posameznik naj pomaga po svojih najboljših močeh k njenemu napredku ter navdušuje rojake, ki še niso pri nas, da stopijo med naše vrste. Kjer je prostor za kako novo društvo, le čvrsto naprej. Vse podrobnosti in pojasnila pošljem vsakemu in z veseljem. Ne pozabimo pa nikdar živeti med seboj v bratski slogi, ker uživati dobrote močne organizacije je mogoče !e v nerazrušni bratski slogi!
Zahvaliti se moram tudi tem potom vsem svojim sobratom in sosestram za izkazane mi naklonjenosti tekom svojega prvomesečnega poslovanja kot glavni tajnik, ter sem uverjen, da mi jih tudi nadalje ne bodo odrekli.
Sprejmite moj bratski pozdrav!
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K, S. K, Jednote,
Golobitsh Bldg., Joiiet, 111.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
tako neplodovit? Od prihrankov moramo odtegniti velike troske. Res je: Ako naš rojak pridno in trezno dela v Ameriki, more si, ako so razmere ugodne, na leto prihraniti 1000 do 1500 kron, morda celo 2000 kron.
Ako se torej vrne po tri ali štiriletnem trdem delu, more prinesti povprek 3008, 4000, k v,ečjemu 8000 kron. Ta denar -je za našega kmeta že premoženje. Samozavesten in ponosen stopi na domača tla, ako mo žvenketa zlat denar v žepu ali če poseže v polno denarnico.
Izprva mu godejo sami angeljci, slovesno praznujejo veselo svidenje, on ni umazan in naši Dolenjci so radi veseli in gostoljubni. Potem pa prične gospodariti in hitro se pre. priča, da z gospodarstvom ne gre. Najprvo se prepriča, da zemlja več toliko ne rodi. To je tudi umevno. Ko so krepkemu možu onkraj morja izžemali moči in so doma delali le otroci, starčki in ženske, je postala zemlja slabša.
Izdatki za poprave razpalih poslopij tudi niso produktivni, ne dona-šajo mu obresti. Popolnoma nepro duktivni pa so izdatki kmečkih hiš, in ravno v popravo hiše vtakne velik del prihrankov.
Drugi vzrok je ta, da domači, ne da bi ravno zapravljali, mnogo porabijo in potratijo od prihrankov, ki jih mož ali oče po pošti ali banki pošilja iz Amerike. Z dohodki do mačije niso izhajali, živeti pa so morali, torej so porabljali ameriški denar.
Dalje pa je treba pomisliti, da ljudje,ki se vračajo iz Amerike, niso več v polni moči. Američani niso na glasu, da bi dajali zastonj, ampak izrabljajo ljudi kakor delavske stroje. Naši ljudje se vračajo izdelani in oslabljeni in, česar tudi ne smemo prezreti, našim ljudem, ki so bili več let v Ameriki, več ne diši domača jed. V Ameriki delajo kakor živina, a dobro jedo, imajo dovolj mesa in belega kruha. Ko pa pride mož domov na svojo zemljo, ki mu daje le črn ajdov kruh, krompir, fižol, repo, zelje, slabo zabeljeno, meso le o praznikih, — je nezadovoljen.
On pravi: Kdo pa more to uživati? To je jed za svinje, ne pa za ljudi. Izprva si naroča jed iz gostilne, za to pa je treba šteti denar. Prihranki se porabijo in prisiljen je, delati zopet dolgove. — Kolobar se zopet prične. Povrne se v Ameriko, toda mnogo slabši. Na posestvu ima zopet dolgove, na telesu pa je že oslabljen mož. In ta dolga pota požro mnogo denarja.
Izpraševal sem v domači, šmihel-ski župniji tamošnjega župnika, če-stitega duhovnika, ki je že 33 let župnik in povsem pozna občino. Šmihelska župnija pri Rudolfovem je 1. 1900. štela 4438 duš. Od teh jih je šlo v letih 1885 do 1905 v Ameriko 557, torej absolutno mnogo, za naše razmere pa le zmeren odstotek. Kakšna usoda je zadela izseljence? Štirje so se vrnili pohabljeni, dva sta namreč pri stroju izgubiia p^ste, eden roko, drugi nogo. Štirje so se vrnili umret; prišli so domov na smrt bolni in so hitro umrli. Dva sta znorela; pravijo namreč, da nekako posebno delo v rudnikih v veliki vročini tako škodljivo vpliva na možgane.
Eden je bil umorjen, eden ae je sam usmrtil, devet jih je ponesrečilo in umrlo, sedem jih je popolnoma izginilo. — Za eno samo župnijo je to velika izguba!
Upoštevati pa moramo tudi moralno škodo.
Ono čustvo — navzlic izgredom v
tej zbornici—čustvo ljubezni do domače zemlje in naroda oplemenjuje in utrjuje človeka. In če gospodje vprašate: Kje pa je korenina te čudovite žilavosti, vztrajnosti in trpež nosti, ki znači kmeta?—je odgovor: V ljubezni do rodne zemlje. Ta čustva pa ginevajo in izginejo pri naših “Amerikancih”.
Čudno je, kako se to kaže že v ljudski šoli. Izpraševal sem učitelje. Odgovarjali so mi n. pr. v Beli Krajini, ako v ljudski šoli pri zemlje-pisju vprašajo otroke, kako se imenujejo v*čje reke, ali mislite, da poznajo domače reke, Savo ali Dravo? Vse kliče Misisipi ali Ohio. In če vprašate šolske otročaje, kje je Predarelsko ali Bukovina, ne dobite odgovora. Ako pa hočete izvedeti o Nevadi ali Minesoti, takoj dobite odgovor.
Ako vprašujete o velikih mestih, otroci morda poznajo Dunaj, Prage ali Peste morda že ne, pač pa vsi Novi Jork in Chicago.
In tudi spolna morala propada. Doslej smo imeli na Kranjskem v tem oziru zdrave razmere, vsled iz seljevanja pa so vedno slabše. In to je umevno.
Mladenič se oženi, čez 14 dni ali tri tedne pa zapusti mlado ženo, gre čez morje in morda več let žena ne sliši o njem. Ali je potem čudno, ako propada morala? Iste stroge in krepke sramežljivosti, ki odlikuje n. pr. Hrvate v Primorju, pri nas le ne najdemo. Taka je torej, gospodje, ta bilanca.
(Konec prih.)
Radovoljua smrt.
Dolgo časa je trajalo, predno je britanska vlada v Indiji odpravila navado, po kateri so vdove rado-voljno šle v smrt in bile sežgane s telesi svojih soprogov. Celo ubogi podvrženci te stražne vraže so jo skušali vzdržati. Komaj verjamemo to, dasi vidimo krog sebe vsak dan ljudi, ki radovoljno krajšajo svoje življenje, zanemarjajoč naravna svarila, Sprememba v slasti, rahel čut čemernosti so taka svarila, ki se navadno pojavljajo pred boleznijo. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino kmalu spravi celo telo do popolne delavnosti ter okrepi prebavila zadostno za sprejemanje in prebavljanje vsake hrane. Ako se spravijo prebavila do naravne delavnosti, je življenje rešeno. Blede, bolehne, utrujene osebe; ljudje, ki imajo slab okus v ustih, kiselo izpahavanje, slabo slast ali kakršenkoli nered, dobe v Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu edino zanesljivo in najdragocenejše zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Sreča la zdravje.
Človeške sreče glavni vir je dobro zdravje. Nobeno veselje, ki je more denar knpiti, ni užitno za moškega ali žensko, če je zdravje izpodkopano vsled bolezni. Kako veselje ima članek, ki boleha na hrbtenici, slabosti, vnetju ledvic in mehurja, želodčnih kamenih in Brightovi bo Jezni? Popolnoma olajša vsako zadetje teh organov Severovo zdravilo za jetra in obisti. Razdražene cevi ublaži, strup izmeče iz ustroja in te ozdravi, četudi so se vsa druga zdravila izjalovila. Mr. Tokarčik, Uledi, Pa., je pisal zadnjič: “Bolehal sem skoro deset let na ledvicah in poskušal mnogo zdravil, ampak Severovo zdravilo za jetra in obisti je najboljše izmed vseh. To naredi, kar pravi. Ozdravilo me je popolnoma.” Ozdravilo bo tndi tebe. Ce na 75o in $1.25 v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
ia 903 N. Chicago St.
—	“ Banka in
parobrodna poslovnioa.
Denar pobijamo
pri nas za-
nesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
1.	Pri nas si lahko kupite tiket za vse tu navedene linije. AUatl- 9. Freneh.		
2,	American.	.10.	Ha raburg-American.
3.	Anchor.	11.	Holand American.
4.	Austro- American.	12.	La Veloee.
5.	Canadian Pacific.	13.	Navigazione Italiano.
6.	Cunard.	14.	North German.
7.	Dominion.	15.	Red Star Line.
8.	Fahre.	16.	White Star Upe.
Velika Otvoritev
&
¿¿a.
tj?
jdza.
tj?
&
❖
&
#
/iv
tj?
❖
&
#
❖
Joiiet Citizens’ Brewing Co,
katera bode v—ß)
sredo dne 8. nov. 1905
Iger bodemo izdelovali svetovno znano

Elk Brand” Pivo
katero bode na razpolago vsem gostilnam v Zdr. državah.
Rojaki,
Slovenci in Hrvati pridite torej prihodnjo sredo, da si ogledate najmodernejše napravljeno pivovarno v državi 111-, katere delničarji so tudi nekateri naši rojaki, in okusite naše izvrstno pivo.
Torej, Slovenci in Hrvati v
Jolietu in okolici,
POZOR!
❖
*
#
&
iT»
tj?
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J. M.
XVII.
Sodba.
(Dalje.)
Povedali smo, da je zavladala ti-Sws», ko je prenehal IIawkhurst govoriti. Mejtem časom, ko so večerne ia»»©e hitro izginjale, so začeli nav-sffiiši šele prvič čutiti resnost priču-j®ee laloigre, v kateri je toliko ste" v3o življenj bilo odvisno od ene i«s»«ebesedice:	‘Kriv’! To mučno
SšSfHO, to strašno negotovost je nav-fcSUffiadBje pretrgalo ihtenje neke žen ¡sike, katere pa se ni moglo videti •saradi velike teme. Tarnat.je ženske — katera ženska bi pač mogla ts®®wv8tvovati z osodo teh ubupnih .»»i? — je ganilo srca vseh,ki so jo ssiiiesli in vzbudilo čuvstvo sočutja ij» «smiljenja v srcih onih, ki so ikralali in čutili do sedaj samo stud 'rasproti vjetnikom.
Sodnik, pravdniki in porotniki so MH glokoko ganjeni. To je oslabilo «fafei vpliv, ki so ga naredile Hawk-fturetove besede nasproti mlademu iftansiscu. Oči vseh so se sedaj «temnile proti njemu, ki je bil dva-tkrafc obtožen — obtožen ne samo od ¡jtvavdnika temveč celo od enega «tvojih sokrivcev — in vtis, ki so ga »«doteil©, je bil ugoden. Priznali so, i jp bila njegova zunanjost taka
resnici lepe in prepričevalne trditve, toda brez vsakega dokaza.
•■Ah,” je opomnil Francisco,“katerega človeka moreni privesti kot pričo, razun teh mož, ki stoje okoli mene, katerih pričanje je pa neveljavno! Ali morem poki cati tnrtve iz groba? Alt morem pričakovati, ila oni, ki so bili umorjeni, zopet vstanejo in pričajo o moji nedolžnosti? Ali se morem nadejati, da pride Don CumanoH iz njegovih oddaljenih posestev, da priča v mojo korist? Ah, on žalibog ne ve, vi
obrambo. Oni, ki me je ravnokar obtožil, je priporočal, da naj se rn<-muči. Njegova želja se je že spol nila, kajti katere muke morejo biti hujše, kakor so otie. ko spoznam kje da se nahajam sedaj? In v resni- j ci, tekom svojega kratkega toda ža- k .kšnem položaju se nahajam, sicer
bi naravnost pritekel mi pmmagtt. Ne, ne; ne morem se tudi nadejati, da bi prišla ona ljubka španska deklica, katero sem varoval najnazad nje, na ta kraj, da se izpostavi
luštnega življenja sem doživel take muke, pri katerih sem si dostikrat mislil, da bi bilo hitro uničenje sa mega sebe pravi blagoslov zame.
Toda tekom teh zadnjih par minut sem_spozual,da gojim v svojem srcu ; drz“IIU P°gled“m na et0 iu Bto 1jn" čustva kakor i drugi ljudje, — da!dlj-se zame še ne spodobi umreti;umreti tako mlad in tako nepripravljen.
Kajti kdo bi mogel brez strahu za pustiti ta svet, ko se vzdiguje nad nami tako krasno ueho, ko živi še žensko bitje, ki smatra človeka ne dolžnim in ki kaže sočutje za njegovo nesrečo? Da, mylord! Usmiljenje in milost in sočutje še ni izgini lo iz sveta, in zaradi tega čutim, da
“Tukaj je ona!” je bilo čuti moški klic, in pot se -je naredila sredi gujeee. V hipu je stopila Klara v v spremstvu E i varila, Tempiemore, ki je bil v svoji polni uniformi, na prostor odločen za priče. Prihod te lepe deklice, ki je prestrašena gledala okoli sebe, je vzbiv i občno pozornost. Kakor hitro Sv je nekoliko opomogla od strahu, jo za-
JOSEPH TBINEBiS
‘Tterv/i
«tEGlSTEREt*
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, donim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot naj popolnejše družinsko zdravilo iu kot najzdraveje namizno vino na svetu.
sem še premlad, da bi umrl. Bog ! Pregli, na kar je ona pričal hran mi odpusti, ker sem mislil, da je že \ uiscovem obnašanju tekom črnega
zbežalo upanje — kajti nikdar g,a nisem mogel opaziti pri onih, s ka
časa, ko je ‘ Avengerju’.
bila kot vjeti Pokazala'He jv
ica voj,
na
ki
ter'mi me je združila osoda. Od tod Ie re®d Frinciscovo življenje in ki tudi prihaja moja prošnja, da sem J Ie ^il sedaj n uglavnejše reostvo
’ -jata je
si tolikokrat želel smrti. Sedaj pa naj mi dovoli pravični Bog, ki nas
sedaj najglavnejše za njegov zagovor. Povi njegovo dobrotljivost in velikodnš-1
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro Zidravje.
3Tov*iii živci. Močne mikice. I>o!<*•<> življenje.
bo sodil ne tukaj, temveč na onem \ nost> la 1:0 j svetu, moč, da morem da jaz nikakor ne zaslužim sramot j
e koncalá.
■Ja bi mogla vzbuditi ljubezen vsake
inske. Ko so bile oči vseh obr- j ne kazni od svojih sogrešnikov lajenefJiaj, se je dosedaj zatemnje-m» eelnee zopet prikazalo skozi od-(jatsHO v oblakih in posijalo skozi •nasproti ležeče okno ravno nanj, m «o nanj, mejtem ko so bili vsi ostali vjetniki zagrnjeni v več ali mafij globoko temno senco. Naen-3«st je bilo jasno vsem, da so bili
vsakdo
dokazati ! izmed poslušalcev vpra- 1 amega sebe: “Ali more ta mladenič v res- !
niči biti pomorski ropar in
ljudi j!	|ln 0d8°v’01'8U ' i:
“Mylord, jaz ne poznam»raznih! In080^-	^	..
j postav in tudi ne,kako se je branit’
Dovolite mi pa pred vsem vas zag tavljati, da jaz nikdar nisem ropal, : temveč oropano vrnil oropanim; da| jaz nisem nikdar moril, temveč sen dostikrat stal med morilčevo rok:
j plem im
ore, “p¡ vjetn i k o
sem bil n
j na skali,
kniicrn
Z
«njegovi tovariši drzni toda prostaški „jeg0V0 žrtv o. lopovi — možje, ki so bili za svojo •tiiffi© čednost, namreč svoj pogum,
■is©r®Mti hvaležni le svojim navadam j* svojim telesnim lastnostim ali pa «pij«® onih, ki so bili vedno okoli Nič druzega niso bili kakor •saaa® človeški mesarji in ki so še-<£aj, ko'se je moralo isto izvršiti na ajils samih, prenašali svojo osodo z •Bjpara® malomarnostjo —čustvo, ki j« jako oddaljeno od prave pogum-Mi*>Si! In celo Hawkhurst, akoravno fikcij napovedujočega obraza kakor (latalš, je kljub svojemu drznemu isteasn i nagubančenemu-čelu, izgle--£al kakor kak odličen lopov. Razun tfirsaeisca so vsi vjetniki zanemarili svojo zunanjost,in umazanost in •TosMižnost beračev se je zdela, da se -iraži z divjimi obrazi morilcev.
Francisco pa ni bil samo izjema,
4*B»v«e tudi lepo nasprotje v primeri ^ «stalim i. Ko so žarki večernega .«stot» obsevali njegovo postavo, je •sta! pred sodniki pokonci, akoravno ■w v polnem sijaju junaka kake po-»«rti, pa vseeno gotovo slikovito in *a®ismivo, oblečen elegantno, ako-•jSv®© me bogato.
Tiho ihtenje se je slišalo večkrat .sil žssa do časa, kakor da bi se ga .se moglo več zadrževati. Zdelo se ds to zatožen ca vznemirja ter ga ■¡Spominja, kako važno vlogo igra v 8*j Saloigri. Njegov obraz je bil tHed toda miren, ponosen in obenem ••žalosten. Njegove oči so bile svetite, toda ne obrnjene k sodnikom, šemveč daleč proč. Zrl je, kakor •Sa bi imel orlove oči, v krasne žar-%e safoajajočega solnca, ki so pa-■ilali nanj skozi okno pred njim.
Mavsezadnje je bilo slišati Fran-»•keov glas iri vsi v prostrani sodni #sorani so bili osupnjeni pri tem — ki se je glasil globoko, golnei in zvonko kakor glasovi ve-4*ra>ega zvona. Ušesa navzočih so »e v globoki tišini komaj nekoliko •H*i®feodila zamolklih, hripavih in .■flivjih glasov Hawkhurstovega go-»•»ra. ko je vzbudil njihovo zanimanj® čist, srebrn pa vseeno moški tgS»s Frauciscov. Porotniki so stegnili glave daleč naprej, sodišče in pa ■raš navzoči so se radovedno obrnili ¿proti vjetniku, in celo sodnik sam
povzdignil kazalec, da izrazi svojo «j® po popolnem miru.
“Mvlord in vi,gospodje,” je začel d-raneisco, “ko sem se prvikrat znala! v lem svojem sramotnem položaj «i, si nisem mislil, da bodem govoril ali zinil ene besedice v svojo
me moji tovariši sovi azili in zasramovali, in zaradi tega ja	moje
življenje v nevarnosti pred poplavami, katerili nisem nikdar prestopil, j človek, ki je zadnji govoril, vam je I dejal, da sem jaz kapitanov sin. Te besede so trditev edinega nepoboljšljivega in najbolj zakrknjenega iu-pežnika med vsemi, ki sedaj stoje pred vami, pričakujoč obsodbe—trditev človeka, čegar slava, čegar veselje, čegar tolažba je bilo prelivanje krvi.
“Mylord, jaz vem iz ust kapitana samega, še predno ga je ta človek umoril, da jaz nisem kapitanov sin. Njegov sin, hvala Bogu, ne! Bil sem pač z njim v zvezi in v njegovi moči popolnoma. Pred svojo smrt" jo mi je izročil mal zavoj,v katerem so pisma, ki pričajo, kdo da sem. Toda jaz sem ta zavoj izgubil in bridko sem že občutil to izgubo. Edino dejstvo, ki sem je mogel izvedeti od onega, ki ga nazivajo mojega očeta, je, da je s svojo lastno roko ubil—da, kruto nbil—mojo mater!”
Tu je prekinil Franciscov govor strašen globok vzdih, ki je pretresel vse poslušalce.Sedaj je bilo žeskoro popolnoma temno v dvorani. JSato je sodnik zaukazal, da se prižge luč, predno se nadaljuje zagovor. Ne-potrpežljivost in strah se je polastil vseh navzočih, dokler niso prinesli lnčij. Beseda “Tiho!” ki jo je izgovoril sodnik, je v trenotku povzročila popolno tišino in ujetniku se je ukazalo, da nadaljuje.
Francisco je potem nadaljeval svoj govor ter začel s spomini iz svoje najgodnejše mladosti. Pri tem predmetu se je razgrel ter postal bolj zgovoren. Njegovo gibanje je postalo izrazito, ne da bi bilo razburjeno in bledi, ponižni mladenič je pri tem postal polagoma navdušen in prepričevalen govornik. V naglici, toda jasno in razločno, je popisal vse strašne dogodke svojega življenja. Resnica se je izražala v njegovem živem obrazu in nedolžnost v njegovih jasnili in izrazitih očeh.
Vsi,ki so ga slišali,so mu verjeli, Komaj je končal, se je zdelo, da hočejo porotniki vstati in izreči sodbo v njegovo korist. Toda sodnik je vstal, nagovoril porotnike ter jim rekel, da je njegova, četudi jako bridka dolžnost, jih opomniti na to, da so slišali sedaj samo trditve, in v
i!cc--r '
1	1 je ne-1
!
-i ern-i dasta-anie. Ko i ;e tičal ¡ ■ i to-le i -“i, je lij , ravi ta j id Tem- i rao.
yoril Fran
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.	,	:	'
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate rzdrž.iti špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
700 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
ta knjiga njeg.1 mlada gospic.i?” In [demore je pokazal, sv
“To je moje,” je o .. cisco.
“Ali vas smem vprašati, kako je to prišlo v vašo last?”
“To je edino, kar mi je ostalo od nekoga, ki ga ni več med živimi. Ta knjiga je bila jedina tolažba moje umorjene matere in od tedaj je tudi moja. Dajte mi jo, morebiti bom sedaj potreboval njene pomoči in bolj kakor sem kedaj prej.”
“Ali je bila vaša mati umorjena, kakor pravite?” je vzkliknil Edvard jako ganjen.
“Da, povedal sem že to in ponovim še enkrat!”
Sodnik je zopet vstal ter porotnikom še enkrat ponovil pričanje. Akoravno očividno naklonjen Francisca, je izjavil, da ja vseeno dolžan opomniti porotnike,da ima pričanje mláde gospioe mnogo olajševalnega v sebi za zatoženca. Odločil se je torej, da ga priporoči po obsodbi Njegovemu veličanstvu v pomilo ščenje, da pa je njegovo življenje vseeno v nevarnosti, ker je bil vde-ležen pri mnogih dejanjih roparjev. Dejal je, da ni nobenega dokaza, da ni on nikdar in prav nikoli ne in v nobenem slučaju ravnal skupno z roparji, akoravno se lahko misli, da je pozneje obžaloval svoja prejšnja dejanja. Kakor se razume samo ob sebi, je pričanje krmarja Hawkhursta popolnoma in brez vsa ke vrednosti. Uničiti se mora vsak vtis, ki ga je mogoče isto napravilo v škodo Francisca. Na drugi strani pa je njegova neprijetna dolžnost, da je bilo pričanje mlade španske gospice neugodno, ker je kazalo na dobre odnošaje, ki so obstojali med tem mladim možem in pa roparskim kapitanom. Akoravno je njemu (sodniku) samemu zelo pri srcu ob-toženčeva osoda, mora proti svoji volji vseeno opomniti porotnike, da pričanje v vsej svoji celoti nikakor ne zadostuje, da bi ga moglo popolnoma očistiti. Zaradi tega misli, da je dolžnost njih vseh glasovati za obsodbo, ker so vsi obtoženci krivi.
“Mylord,” je dejal Edvard Tetn-plemore nekoliko sekund pozneje, ko se je sodnik zopet vsedel, “ali ni mogoče, da bi vsebina tega zavoja, raz katerega se še nisem drznil od straniti pečata, mogla pričati v ko-
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specialitetah:
Tritierjsvetti brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Vprašajte svoj ega mesarja za
Aim domače Mase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street	Joiiet
R. O. Bertnik.	L. B. Bertnlk
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
ANA VOGRIN,
003 N. Bluff St. Joliet, N. W. Phone 1721
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani Iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za Tse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar,
John Kracker,
1199 St. Cia ir Street,
CLEVELAND.
OHIO.
C. W. Brown, p red s	Robt. Pilcher, pod predi,
W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Bar noods.
A^ent for Beslev’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414V anBuren St. Telephone 111
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah;-	Telefon 1348.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
USTANOVLJENA 1871.
MülCoityltmiilßfflik
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Schoenstedt
Posojnje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
H,
Sobe 2Š1 In 203 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA TNI NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ! ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti 1 nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna "v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
V
I
i
i
150 Slovencev
si zamore še omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni
PISALNI STROJ (Typewriter)
ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad	p38t4
po $12:00.
THE JERSEY SUPPLY COMPANY,
P. O. Box 34.	HOBOKEN, N. J.
GEO.LAICH
168 95 oesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—*
Slovencem in Hrvatom svoj nov
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunob je vedno na razpolago.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki je najboljšo v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::;::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘’The D. S,”10c. in ‘•Meerschanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Račun od 1. januarija do 1. oktobra 1905.
rt
3
C . c«
••—»o . o>
T3 -*J
O.*
o
o
-- *o
1.	Sv. Stefana, Chicago, 111...................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111.................• ••'•
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111..............
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn........
5.	Sv. Družine, LaSalle, lil...................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo....................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111...........
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa.....................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............
12.	Sv. jozefa, Forest City, Pa.................
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn..........
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte City, Mont.......
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa.....................
16.	Sv. Jozefa, Virginia, Minn..................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark...........
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.........
21.	Sv. Jozefa, Federal, Pa.....................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio...............
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala.................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio...................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111.............
30.	Sv. Petra, Red Jacket, Mich.................
32.	Jezus D. Pastir, Enumclaw, Wash.............
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa.................
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.......
39.	Sv. Jozefa, Riggs, Iowa.....................
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn..................
41.	Sv. Jozefa, Pittsburg, Pa..................
42.	Sv. Alojzija, Stcelton, Pa..................
43.	Sv. Jozefa, Anaconda, Mont..................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111......
45.	Sv, Cirila in Metoda, East Helena, Mont. ...
46.	Sv. Frančiška Seraf, Greater New York, N. Y..
47.	Sv. Alojzija, Chicago, 111..................
49.	Jezus D. Pastir, Sharpsburg, Pa..............
50.	Marije 7 Žalosti, Allegheny, Pa............
51.	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............
53.	Sv. Jozefa, Waukegan, 111...................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn................
55.	Sv. Jozefa, Crested Butte, Mont.............
56.	Sv. Jozefa, Leadville, Colo.................
57.	Sv. jozefa, Brooklyn, N. Y..................
58.	Sv. Jozefa, Haser, Pa.....................
59.	Cirila in Metoda, Eveleth, Minn............
60.	Sv. Janeza Krst., Wenona, 111..............
61.	Vit. Sv. Mihaela, Youngstown, Ohio.........
62.	Sv. Petra in Pavla, Bardley, 111...........
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio..............
64.	Sv. Jurja, Etna, Pa........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis........
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.............
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa.................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa.....................
69.	Sv. Jozefa, Great Falls,'Mont..............
70.	Serca Jezusa, St. Louis, Mo................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa... ..............
72.	Sv.Antona Pad., Ely, Minn*.................
73.	Sv. Jurja, Toluka, 111....................
74.	Sv. Barbare, Springfield, 111.............
75.	Sv. Martina, LaSalle, 111..................
76.	Sv. Jozefa, LaSalle, 111...................
77.	Marije v. Nebovzetje, Forest City, Pa.....
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111...............
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, 111..............
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111.............
81.	Marije 7 Žalosti, Pittsburg, Pa............
82.	Serca Jezusa, Meadow Lands, Pa.............
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans................
84.	Marije 7 Žalosti, Trimountain, Mich........
85.	Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio...
86.	Svetega Srca Marije, Rock Springs, Wyo........
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
88.	Sv. Aloizija, Mohawk, Mich....................
89.	Sv. Petra'and Paula, Etna, Pa.................
90.	Sv. Cirila and Metoda, South Omaha, Nebraska
91.	Petra and Paula, Rankin, Pa...................
92.	Posamezni ud Math Paulisic...................
o
•o
r1^¡
-ö°
O
ai
>o
rt
a¡
$1080.40 2472". 05 789125 1752.95
1265.55 2931.20
1130.80
129.65
250.50 2245.65
628.25
1269.55
899.60 1491.05
658.65
344.55 1131.85
479.60
333.50
3221.80
1857.25 2774.00
661.40
689.00
570.30 136.16
842.00
865.55
689.35
639.50 1287.30
238.50
355.40 310.75 396.85 886.20
304.60
639.95 2029.35
491.80
369.65 912.15
523.25
834.05
1641.25
442.95
540.55
152.45
340.45
361.35
507.90
191.50
311.80
573.70
202.30
409.50
290.30
476.95
223.40
283.35 190.20
185.90 437.10
141.55
407.50
160.05 326.85
49.00
532.70
441.70 89.85 45.30 81.05 57.20 41.75
6.00
6.50
$1080.45
2470.80
789.30 1751.90
1265.55 2931.20 M30.80
128.95
250.50 2245.65
628.25
1269.55
899.60 1491.05
658.65
344.55 1131.85
479.60
333.50
3221.80 1857.25 2774.50
660.10
691,90
570.30 136.10 842.00 865. 688. 639.85
1287.30
236.25 355.35
310.65 394.40 876.20
304.60
639.95 2029.35
491.80
369.65 912.15
523.30
832.55 1642.15
442.95 533.09 152.75 340.45
352.55
"0
Število članov in članic sprejetih, suspen-dovanih, odstoplih in izločenih od 1. julija do 1, oktobra.
Tretje četrtletno finančno poročilo o stanju K. S. K. J. od 1. julija do 1. oktobra 1905.
190.15
311.80
573.35
202.25
404.05
290.30
476.50 223.40 283.35, 190.2
173.30
437.05 141.55
407.50
Premalo plačali od 1. januarija do 1. okt. 1905.	Preveč plačali od 1. januarija do 1. okt. 1905.	Število članov 1. julija 1905.	Članov pristopilo od 1. julija do 1. okt. 1905.	Odstoplih in izločenih.	Umerlih članov.	Število članov 30. sept. 1905.	Število članic 1. jul. 1905.		Število pristoplih članic do 30. sept. 1905.	Odstopile in izločene članice	Število umerlih članic.	Število članic 30. sept. 1905.	Moški asesment od 1. jul. do 1. sept. 1905. 1	Zenski asesment.	Pristop moški.	Pristop ženski.	Za znake.	Rezervni sklad.	Charter.	Policy.	Poškodovani.	Ostali dolg.
	5 .05	111	5		4	1	111		33			1 28]	$255.45	? 42.15	5 4.00		?		1! 14 00		ft		
1.25		238	7		4		241			103		103	576.65	149.00	2.50			21.00		.50		6.45
	.05	72	2		O		72	•. .	42	1	1	421	171.85	55.95				10.00				
1.05		100	12		8		194		56		1	55|	451.70	71.05	5.00			49 00				
		1Ö7	3		3		127		37		3	34	308.55	44.40	1.00		6.60	7 00		.50	• • . » .	
		270	6		O		274		154	2	3	153	647.15	174.65	4.00	100		18.00	1			
		114					114		37		2	35	285.60	50.30				22.00				5.70
70		9			1		8		8			8	25.80	12.60						.50		
		23					23		12			12	59.10	15.30	.50			2 00				
		217	7		18		206		88		2	86	518.30	97.80	5.00			46.00		.50		
.05		61	3		1		63		27	2	1	28	147.30	37.35				12.00				1.50
		108	1		3		106		\ 62		1	61	'277.20	84.00	1.00			21.00				
		89	5		5		89		38			38	209.60	51.05	2.50			20 00		50	1.00	
		142	10		5	2	145		63	2		65	356.00	81.35	7.00	100		37.00		50		
		60	1				61		12			12	165.20	16.80	.50			ft nn		.50		.05
		34	6		1		39		17	1		18	80.45	21.15	3.50			17.00				
		103	1		5		99		49	2		51	247.70	64.65	3.00					50		
		43			2		41		23	1	2	22	105.00	29.05	1.50			7.00				
		29	1		5		25		10	1		11	72.50	10.45	.50			5.00				
		416			33		383		121		3	118	752.35	149.05				23.00		1.50		
		189	5		2		192		59		2	57	453.00	80.30				22.00		■4°		
	.50	296	16		5		307		97		2	95	692.25	123.55	8.00Í			58.00				305 20
1.30		54	1				55		27		3	24	151.10	34.80	.50			.1 00				
	2.90	87	23		1		109		14			14	181.90	17.25	8.50		6.60	44.00		.50		
		58	5		6	*	57		6			6	. 141.15	9.30	2.00	.. .		10.00				7.40
		12					12		6		1	6	32.10	7.05				4.50				
		90	14		1		103		21		1	20	226.25	36.80	4.50			40 00			30	
		93			2		91		22		2	20	214.85	25.80	1.50			30 00			1.10	
1.35		68	1		1		68		31	1		32	163.60	36.80	2.00			17.00 . .				.70
	.35	66	2		4		64		14	2	1	15	167.40	24.80	1.00			4.001					
		130	6		8		128		38		5	33	306.40	44.60	5.00			42.00 ..		.50		
2.25		20			1		19		13		1	12	51.70	16.15								
.05		40	1		2		39		9			9	91.10	13.20	.50			11.00			.50	
.10		36			3		33		4			4	76.15	4.80	.50			6.00		50		
2.45		52	4		4		52		7			7	104.25	8.40	2.50			14 00		.50		43 ! 80
10 00		103	11		2		112		24	3		27	217.05	35 95				' ■ no			1.00	
		33	1		2		34		il			n	71.40	20.10	1 .00		3.30	15.00				
		86	6		2		90		21			21	151.60	24.15				50.50				
		220	20		12	1	227		49	4	3	50	523.70	55.80	11.00		16.50	59.00		9 00	.20	71.45
		57	7		4		60		6			6	131.75	7.80	3.50			24.00		1 00		
		38					45		7			7	104.20	8.60	3.50			24.00		.50		
		llí		6	5	1	112		10			10	242.35	12.60	4.00			20.00				
	.05	70		11	2		79		13		1	12	116.70	16.65	5.00			26.00				.35
1.50		90			10		85		21		9	19	183.35	27.00	2.00			35.50			.50	
.90		204		18	3		219		29	1		30	460.90	35.05			13.20	90.00				
		41		5	1	2	43		10			10	99.45	12.00	2.50			20.75	3.00			6.00
0.65	.. si.. .	51			1		57		18	1	1	18	128.70	25.95	2.50	50		28.00		.50		
	30	22		1			23		2			2	40.50	2.10	3.50			14.00				.40
		44		2	4		42		3		1	2	81.00	3.20	.50			7.00				
8.80		53		5	3		55		8	2		10	94.40	9.05	4.50	100	13.20	39.00				
4.10		71		3	8		66		10			10	128.20	13.50	1.00			35.00				
1.35		22		3			25		8			8	46.35	8.90	2.00			4.00				. 30
		30		1			31		11			11	78.25	13.65	1 .00			4.00				
.35		61		9	1		69		3			3	160.65	3.60	4.50			33.00				
.05		23		1	1		23		1			1		1.65	.50			1.00		4.00		
5.45		52		o	5		49		8			8	102.05	J 14.25	2.00			19.00				
		27		4			31		12			12	67.10	14.40	3.00		3.30	16.00				
.45		60		16	1		75		4			4	139.75	4.80	5.50			52.00		1.00		
		31		1	8		24		o			2	'64.90	2.40	2.00		6.60	20.00		.50		
		43		2	4		41		4			4	78.85	3.95	.50			7.00				
	.05	24					25		1			i	54.60	l. 35	.50			2.0(	......			
12.60		18			4	i	13		2			2	32.95	2.25			,	3.00				
.05			49		6	i		54		10	3		13	115.35	13.5(	2.00	100			17.00	.	.50		
									25	2		27	49.45			100			2.0(				
		45		11	2		54					14	123.2f	4.60	4.5C	. . . .		84 ..()(	, , 				
									23	2	4	21	48.3(				10C	......	4.0(					
					1					44			51	117.15	3.0(				8.00					
. ,		17																				
		6?			3		64		J	2		3	160.4C	2.1C			15C	27.5(1	124.0C					
			61		i-	4		7£					2	144.85	2.2Î	8.5C			78.0C	5. OC			
									12	2		15		34 . le		10C			2.or						
										K			7		19.51				lo. oc					
		1£					1£						39.25			 2. CK	) . ..		17.0C					
		r	. , .				2i	. .					44.7(		2.5C							
				3'	. . .		3'					2	22.25			19.5(							
					1;	. . .		I lí	.., ; _							6.0(	) . ..						
)					1	. , . 2 . .			2 . . ,				1			6.01	5(						
>i								j 1						00	2.4(					1.0<			1.3<	)	
v
u
O.
rt
a
m
316.10
756.10
237.80 579.00
368.05 843.40
363.60
38.90
76.90 685.20
198.15
382.85
284.65
482.85
191.05
122.10
315.65
142.55
94.45 925.90
548.60 1181.20
190.80 259.7
169.85 43.65
307.55
276.10
220.10
196.60 398.50
67.85
116.30 87.95
173.45 290.10
110.80
231.75
739.65
168.05
141.80
273.55
164.70
235.95
602.15
143.70
185.75 60.40 91.70
161.15
177.70 61.55 96.90
201.40
64.45
137.30
103.80
203.05 96.35
90.30
58.45 39.15
148.95
52.45 216.30.
53.30
128.15
O
O
1.«)
.35
.55«!
.m
1.0«
5. « 2.4i
. 40
.35
.03
.05
315.50 238.60 37.15 29.50 58.25 57.20 41.75 6.00
6.50
9.50
5850 članov
1786 članic
RAČUN RAZNIH STROŠKOV K. S. K. JEDNOTE.
Od 1 ga julija 1905, do 30 ga sept. 1905.
Izplačano John R. Sterbenzu za poštne in ekspresne stroške....................$19.09
Vožnja iz Calumet-a v Joliet in nazaj......................................... 27.22
Zamuda za potovanje in za pregled računov..................................... 20.00
Vožnja iz Chicaga na Indianapolis in nazaj.................................... 10.00
Zamuda ob preiskavi Andrej Wejscer-ja uda dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. Indianapolis, Ind., glede njegove bolezni predno je bil sprejet v društvo in Jednoto, ter o njegovi smrti.
In potovanje nazaj na Calumet ................................................$20.00
In drugi stroški u tej zadevi................................................. 10.00
G. Joseph Stukel-ju javni notar, za potrdilo trimesečnih računov.............. l.oo
In za izdelanje poroštva g. Jos. Sitar-u, kot nadzornik, K. S. K. J........ 5.00
G. Alojz Duler-ju, za zamudo glede tožbe M. Mavrina........................... 6.20
Dr. Martin Ivec-tt vrhovnemu zdravniku, K. S. K. J., za pregledanje 425
Skupni dohodki K. S. K. Jednote, od 30 junija, do 1 oktobra 1905..$17,974.20
Obresti od svote, ki je pri cerkvi sv. Jozefa, Joliet, II!.......... 200.00
Skupni preostanek K. S. K. 30 junija................................ 25.220.75
Povračilo na znakih od!Mike Wardjana. . ............................ 91.90
Skupni stroški, od 30 junija, do 1 oktobra, 1905,
Za umrle ........................................$13,000.00
Razni stroški ...........................................   721.05
Povračilo John Grahku kot pomota na obrestih......................	5.64
Na posojila se je oddalo 12 julija Will County National
Bank ............................................. 6,000.00
Skupni preostanek K. S. K. Jednote 1 oktobra 1, 1905
Na posojilu pri cerkvi sv. Jozefa, Joliet, 111..........$10,000.00
Na posojilu pri Will County National Bank.............. 12,000.00
V blagajnici K. S. K. Jednote........................... 7,760.16
Skupna svota ................................$29,766.16
$43,486. 85
$13,756.6S1
$29,760.10
G. Michael Wardjan-u, kot gl. tajniku K. S. K. J.; plača od 1. aprila 1905, do 30. sep. 1905 .........................................•.....................
Skupaj ...............................................................$721.05
106.25 . 10.00 . 10.00	Inventar premične lastnine K. S. K. Jednote v	uradu glavnega tajnika 1 oktobra 1905
	Shramba za uradne dokumente in pisanje			$261.5©
40.00	Ena pisalna miza 			 12.00
400.00	Dva stola 	 Stiskalnica za pisma			 3.0C 	 10.00
	Eden kovčeg (trunk) 		 Blagajnica (Safe) 				 5.00 	 85.0(1
, 3.40	Tehtnica za pisma			 2.50
. 2.15	387 znakov pa 55c 			 212.85
—	Uradni pečat K. S. K. Jednote					•	 5.00
$721.05	Skupna vrednost premične lastnine....	
STATE OF ILLINOIS, 1	This is to certify that John B. Sterbenz, Anton Golobitsh, Joseph Sitar and Paul Sclmeller, personally known to me as the real
County of Will,	>	persons whose names are subscribed to the aforegoing instrument acknowledged under oath that the statement as herein set forth, is true
City of Joliet.	)	and correct to the best of their knowledge and signed the same for the purpose therein mentioned.
Subscribed and sworn to before me this 5th day of October, A. D. 1905.	[SEAL.]
JOHN R. STERBENZ. A. GOLOBITSH. PAUL SCHNELLER, JOSEPH SITAR.
JOSEPH STUKEL,
Notary Public.
(Nadaljevanje a 0. strani.)
riet v jetnika? Ali ugovarjate morebiti proti temu, da ae odpre ta zavoj, predno izrečejo porotniki svojo sodbo?”
“Prav nič,” je dejal sodnik, “to-da kaj mislite, da je v njem?” “Vsebina tega zavoja,” je dejal Francisco pri tej priči, “so pisma roparskega kapitana. Izročil mi ga je predno smo zapustili ladij o ter mi tudi rekel, da mi povedo pisma kaj več o mojih stariših. Mylord, v
svojem sedanjem položaju zahtevam ta zavoj nazaj ter ne dovoljujem, da bi se pisma prebrala v tej sodni dvorani. Ako že moram umreti sramotne smrti, naj mi bode dano vzeti seboj te skrivnosti, da ne bodo še moji sorodniki morali trpeti sramote.”
“Ne, ne, dajte si svetovati!” je vzkliknil Edvard Templemore jako razburjen; “v poročilu in pisavi kapitana, ki se lahko spriča po glavnih pričah, je morebiti priznanje in po-
trdilo vsega, kar ste vi povedali ter bo tudi služilo kot priča, ali ne, mylord?”
“Ako se dokaže, da je pisava v resnici kapitanova, potem gotovo,” je odvrnil sodnik; “posebno ker je bila ta gospica navzoča, ko mu je kapitan izročil zavoj ter je cula njegove besede. Ali dovolite, da ga porabimo kot pričo za vas, mladi mož?”
“Ne, mylord,” je odgovoril Francisco; “dokler se mi ne dovoli, da
jaz prej pregledam vsebino. Nikakor nočem,da se zve za njihovo vsebino, razun ako sem gotov,da se me častno oprosti. Potem naj porotniki le izrečejo svojo sodbo.”
Porotniki so odšii k posvetovanju, mejtem pa se je podal Edvard Templemore v spremstvu Klare k Franciscu ter ga prosil, da sme odpreti zavoj. A Francisco se ni udal njunim prošnjam. Navsezadnje je vstal načelnik porotnikov, da pre čita sodbo. Svečana in strašna tisi-
na je zavladala po celi dvorani,splošno pričakovanje in napetost je bila naravnost mučna.
“Mylord,” je dejal načelnik porotnikov, “naša sodba se glasi—” “Stojte,gospod,” je rekel Edvard Templemore ter z eno roko objel začudenega Francisca, drugo pa iztegnil proti porotnikom in načelniku. “Stojte! Ne storite mu nič žalega! On je moj brat.”
“In moj rešitelj!” je vzkliknila Klara ter pokleknila na drugi strani
pred Francisca terjspoštljiv© ve® -govala svoje roke k njemu.
Ta novica je vplivala na Kava©«» kakor da bi jih zadela strela. 3S#~ čelnik porotnikov se je zgmiat w svoj stol in sodnik in vsi navE<a>M w sodni dvorani so bili izven sebe vsiteit začudenja. Smrtni tišini je steSSii splošna zmedenost in sodnik jj» brez vspeha poskuša) pomiriti mm-zoče.
(Konec prih.)
MAUSAB BROS..
200 Jackson St!, na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA».
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. «257.

KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. danite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvršŽeoje, če oglas ne obsega vež ko 7 vrst, Sčc, za jkratno pa 75e. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za Rcratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
KROJAŠKI POMOČNIK IŠČE
službe. Govori slovenski in nemški. Naslov: Josip Stropi, 407 N. Bluff st, Joliet, lil.	Ptl47
POTREBUJEMO DELAVCEV V
kamenolomu, plača je $1.75 na dan. Več pove: Tom Legan, Supt., North Broadway, blizo E. J. & E. 45 d tfn
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55 ......-...	100 kron,
za $	41.00'........ 200 kron,
za $ 204.50 ........ 1000 kron,
za $1021.75 ........ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotali. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestio Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tršim najboljSe snaodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, 111$,
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spol Cash
na vog§ T Jefferson in Ottawa oest, JOLIET
PUEBLO-lNDi JANCI IN NJIH ČUDNA DOMOVANJA.
Indijanci v Novi Mehiki nazivajo svoje vasi pueblo,odtod ime Pueblo-Indijanci. Njih domovanja so kaj čudna, kakor podrtine po ciklonu ali potresu, a v njih stanujejo Indijanci po sto in več let.
M'1+ii'] DAirnralr prodajalec or, verižic, uhanov, JTifllljtt I UgUI CII prstanov in droge zlatnine.
1'bogata zaloga raznih knjig]^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Za božično darilo!
URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Ravno tako URE ZA GOSPODE, veli-kosti 16 in 18. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega:
.JP/lIfe. ELO, WAITH4M ali SPRINGFIELD
$13.00
na 15 kamnov, cena.......
Opomba. Te nizke cene so samo do Bo-žiča. Blago pošiljamo na zahtevo. Razglednice božične, novoletne, ameri-ške >n mirovnih pooblaščencev rusko-japonske vojske, 3 za 10c, 12 za 35c. Družinska in Velika pratika, po lOc.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru, Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah,
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite prepričajte!
in se
Naslov za knjigo in cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, c. o. B. Seliuette, Rotim 606 Masonic Ternple, Chicago, 111.
Northwestern Telefon 848 in 1479.
Anton
Vogrin
180 BDETSTREET
J OLIET, ILL.
Slovenski
—čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
M. F. LOUGHKAN,
Longhran Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.



Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hr|nilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto I jubljnna z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da nlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripozrava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovaneev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilaruo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdDO varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje y svoji palači y Prešernovih ulicah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOYA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, O.
Emil Bachman
580 Sooth Center are., Chicago, 111.
prodaja v Jolietu po naj nižjih cenah
Stefan Kukar,
(badges), regali j, kap, bander in zastav.
kok in drva
ZA KURJAVO
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
|OCXXXXXX»OQOOGQGQQOOCeGOQQGGGOQOQQOOQOGGOOOOOGOGOOOO
\ Kje je najbolj varno naložen denar? §
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. Telefon N.W.251 H
Jernej Marentič.
Hranilnih ulog je: 26 milijonov kron.
Kezervnega zaklada je: 700.000 Itron.
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chioago, 111.
G
+00+
ostilniear ...
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
ML. !B. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah
A lexander flarasj?
/m Chicago telef. 2794 Jfc^N. W. telef. 927
122 Jefferson Street::::: JOLIET, ILL
The Joliet Jational IM
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
NASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast
ie zelo okusna ter je garantirano ista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 11X3.
Chicago Phone 4531
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jug«?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leže čih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Alt morda o živinoreji v krajih kjer traja z>msko krmljenje kratkih šest 76) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zeienjadi in sadja vsako leto velike dohodke?
0	deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? Opriložnostih za vstanov-
1	jen je dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUiSVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUCSVILLE, KY.
“Barrettove peči so dobre.”
“Ali imate vže v hiši peč za gretje?”
Nebomo več toliko govorili o naših pečeh za gretje, ker smo vže večkrat omenili njih svoj-stva.
Veselilo bi nas postaviti vam eno izmed njih v vašo hišo.
In ako nam to dovolite, jamčimo vam zadovoljnost za mnogo let.
Minogrede posto j te pri nas in si jih oglejte.
Cena: Od $7,50 pa do $56.00.
•‘Moore’s” “Modem Home” “Prize Stewart” “Bonny Oak”
Barrett Hardware Co.
Ne pozabite na naš
Električni mlin
kadar imate za mleti kako žito za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo.
, Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drob no. Obila zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino,
V obilna naročila se priporoča
John Pubentz, lastnik,
203-205 Division St., Joliet, 111.
N. W. telef. 631.
mihoCemotvoj denab,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaincs ulici blizu novega kanala.
Prodno kuplS Lombe «glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo I Mi le bomo zadovoljili in tl prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na vogiu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
OGLAS.
Edward Keim v DePue, 111., je razmeri 1 28 akrov zemljišča na lote
poleg nove cinkarne ali cinkove fa-brike, ki jo zdaj zidajo.
Lote za stanovanje so 125 čevljev dolge in 50 čevljev široke ter stanejo $300 do $350.
Lote za trgovino so 125 čevljev dolge in 24 čevljev široke ter stanejo $350 do $1,000.
Prodajajo se lote za gotov denar ali na izplačoianje 6 odstotkov od svote.
Torej, Slovenci, kateri želite kupiti lote, oglasite se pri: Antonu Zorčič, 35 Main St., DePue, 111.
Petrič&Lega n
209 Indiana Street, Joliet, Illinois ,
N. W. Phone 703
Slovenska » gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporočam vsem v obilen obisk.