Izhodišča za pripravo 2. konference Zveze sindikatov Slovenije
Naloge sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela
Sklep o rokovniku za potek priprav na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
Izhodišča za pripravo 2. konference Zveze sindikatov Slovenije
Naloge sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela
I.	UVOD
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je v programu svojega dela za leto 1980 predvidel, da v jeseni tega leta skliče 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije na temo: Naloge sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela.
Za izbor te teme se je republiški svet ZSS odločil iz sledečih razlogov:
1.
Uveljavljanje delitve po delu je eno od najpomembnejših družbenoekonomskih vprašanj in s tem naloga vseh družbenih dejavnikov, še posebej zveze sindikatov. Z uveljavljanjem delitve po delu in rezultatih dela sindikati pospešujemo hitrejše uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu; spodbujamo smotrno organiziranje del in nalog ter razporejanje delavcev na tista dela in naloge, ki jih lahko uspešno opravljajo; zagotavljamo smotrno izrabo razpoložljivega delovnega časa; spodbujamo delavce k večji učinkovitosti pri delu; z delitvijo osebnih dohodkov kot sestavine dohodkovnih odnosov prispevamo tudi k večji odgovornosti delavcev za ustvarjanje dohodka, njegovo smotrno razporejanje za vse namene porabe, za združevanje dela in sredstev ter medsebojno urejanje dohodkovnih odnosov med proizvodno in poslovno povezanimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela je zato pomemben dejavnik hitrejšega uveljavljanja dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu ter prizadevanj za povečanje produktivnosti dela in za smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi — torej tudi pomemben dejavnik v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo.
2.
Aktivnost za hitrejše uveljavljanje delitve po delu je že več let sestavni del aktivnosti večine osnovnih organizacij zveze sindikatov, občinskih svetov zveze sindikatov in republiških odborov sindikatov dejavnosti. Ta aktivnost je posebej okrepljena po tem, ko je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije aprila 1979 sprejel stališča o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načela delitve po delu.
Na podlagi teh stališč so organizacije in organi zveze sindikatov sprejeli svoje programe aktivnosti ter prispevali k temu, da so delavci v mnogih organizacijah združenega dela v zadnjem letu dopolnili svoje samou-
pravne splošne akte, ki urejajo delitev po delu. Kljub temu pa vse analize uveljavljanja delitve po delu kažejo, da v družbeni praksi v mnogih organizacijah združenega dela še nismo uspeli uveljavljati določil zakona o združenem delu. Še vedno ugotavljamo, da v mnogih organizacijah združenega dela sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikujejo neodvisno od ustvarjenega dohodka in prispevka delavcev k ustvarjanju dohodka; da se sredstva za osebne dohodke delavcev v delovni skupnosti skupnih služb in v družbenih dejavnostih ne oblikujejo v skladu z načelom svobodne menjave dela; da marsikje niso oblikovane osnove in merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavca k skupnim rezultatom dela; da so marsikje, posebej pa v delovnih skupnostih in na režijskih delih, delavci še vedno nagrajeni po delovnem mestu oziroma stopnji izobrazbe, ne pa po uspešnosti opravljenih del in nalog; da nagrajevanje inovacij in tehničnih izboljšav ni povsod uveljavljeno; da se posebej počasi uveljavljajo praktične rešitve za nagrajevanje delavcev na podlagi rezultatov njihovega minulega dela. Vse to terja, da temeljito ocenimo našo dosedanjo aktivnost in da sprejmemo sklepe in dogovore za še hitrejše uveljavljanje delitve po delu ter se zavzemamo za njihovo uresničevanje.
3.
V skladu s sprejeto družbeno usmeritvijo in stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je v pripravi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je udeleženec tega družbenega dogovora in intenzivno sodeluje v njegovi pripravi. Za njegovo uresničevanje bodo pomembne obveznosti morali prevzeti ne le republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, temveč predvsem osnovne organizacije zveze sindikatov, občinski sveti zveze sindikatov in republiški odbori sindikatov dejavnosti. Zato je nujno, da republiški svet Zveze sindikatov Slovenije družbeni dogovor sprejme po predhodni široki javni razpravi med članstvom in v organizacijah Zveze sindikatov Slovenije. Priprave na konferenco so priložnost za organiziranje takšne javne razprave, samo zasedanje konference pa v skladu z njeno statutarno vlogo najboljša oblika za neposredni sprejem družbenega dogovora.
4.
Z uveljavljanjem družbenega planiranja postaja samoupravno in družbeno usmerjanje razporejanja dohodka vse pomembnejša
naloga. V letu 1980 je ta naloga posebej pomembna iz dveh razlogov:
— Za leto 1980 smo v skladu z resolucijo o izvajanju družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 sprejeli dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Prav je, da sproti spremljamo njegovo uresničevanje ter da temeljito analiziramo ne le njegove mate-rialno-ekonomske posledice za razporejanje dohodka, temveč tudi njegov družbenoekonomski pomen za samoupravno in družbeno usmerjanje razporejanja dohodka. Oceniti moramo, v kakšni obliki in vsebini je mogoče in potrebno v naslednjih letih sprejeti družbene usmeritve za razporejanje dohodka.
— V letu 1980 bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti sprejele samoupravne sporazume oziroma dogovore o temeljih planov ter plane. V njih bodo med ostalimi opredelile tudi svoje usmeritve za razporejanje dohodka v naslednjem srednjeročnem obdobju, posebej tudi na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Sindikati smo svoje naloge pri pripravi srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 že opredelili na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila novembra 1979. Na podlagi teh nalog moramo v letu 1980 konkretno opredeliti svoje usmeritve za razporejanje dohodka, posebej pa sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Vsi gornji razlogi potrjujejo upravičenost odločitve republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da vprašanja delitve po delu in rezultatih dela uvrsti na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Vsi gornji razlogi tudi terjajo, da se v priprave na 2. konferenco ZSS aktivno vključijo vse osnovne organizacije zveze sindikatov, občinski sveti zveze sindikatov in njihovi medobčinski sveti, republiški odbori sindikatov dejavnosti ter republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s svojimi organi. Le z organizirano aktivnostjo vseh oblik in metod delovanja zveze sindikatov bomo zagotovili, da bodo aktivni udeleženci priprav na konferenco v sindikatih organizirani delavci, da bodo priprave na konferenco zagotovile polno mobilizacijo delavcev in sindikalnega članstva za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela ter da bodo na konferenci sprejeta stališča in sklepi ne le demokratičen dogovor sindikalnega članstva, temveč tudi zavestno sprejeta skupna podlaga za hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela v družbeni praksi.
II.	VSEBINSKE USMERITVE IN SMOTRI 2. KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo največ pozornosti posvetila trem tematskim sklopom vprašanj, pomembnih za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela v družbeni praksi:
1.	Oceni dosedanje aktivnosti pri uresničevanju stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu ter nadaljnjim nalogam sindikatov pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah združenega dela
1.
V	skladu s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu in programom aktivnosti za njihovo uresničevanje smo se v Zvezi sindikatov Slovenije dogovorili:
—	da osnovne organizacije zveze sindikatov ter njihove konference in koordinacijski odbori zagotove, da bodo delavski sveti v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah sprejeli programe aktivnosti za dopolnjevanje svojih samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu,
—	da republiški odbori sindikatov dejavnosti skupaj s komisijami podpisnikov samoupravnih sporazumov dejavnosti spodbude aktivnost za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v panogah in dejavnostih. Republiški odbori so sprejeli obvezo, da bodo do letos spomladi pripravili izhodišča za nove samoupravne sporazume dejavnosti,
—	v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije se skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, komitejem za delo pri republiškem izvršnem svetu Skupščine SRS in družbenim pravobranilcem samoupravljanja SRS dogovarjamo, da bi izbrali nekaj organizacij združenega dela različnih dejavnosti, v katerih bi skupaj s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi delavci oblikovali skupen program za dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu ter s skupno aktivnostjo vseh navedenih dejavnikov zagotovili, da bi se v teh organizacijah združenega dela čimprej oblikovali in uveljavili sistemi delitve po delu, ki bi bili v skladu z zakonom o združenem delu.
2.
V	pripravah na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije moramo analizirati uresničevanje sprejetih stališč in aktivnosti organizacij in organov zveze sindikatov. Ta analiza naj bi zajemala:
2.1.
Oceeo uveiievtyeafe ■■čela delitve po delu v orgaeizacijsh združenega dele ter oceeo aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov, njihovih konferenc in koordinacijskih odborov pri uresničevanju stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu.
V tej analizi moramo posebno pozornost posvetiti naslednjim vprašanjem:
—	ali samoupravni splošni akti o delitvi po delu vsebujejo osnove in merila, ki zagotavljajo, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka temeljne organizacije združenega dela ter od prispevka delavcev k ustvarjanju tega dohodka. Ugotoviti moramo, kako navedene osnove in merila spodbujajo delavce k boljšemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in k interesu za ustvarjanje večjega dohodka ter za povečevanje produktivnosti dela, koliko jih stimulirajo na različne oblike varčevanja, koliko vključujejo kot element stimulacije tudi družbeno dogovorjene cilje razvoja, kot so povečanje izvoza in zmanjševanje uvoza, varčevanje z energijo, racionalno zaposlovanje in slično;
—	koliko je v organizacijah združenega dela uveljavljeno planiranje ustvarjanja in razporejanja dohodka in kako se v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih splošnih aktov v letnih planih, v odvisnosti od postavljenih planskih ciljev in njihovega uresničevanja, predvideva tudi razporejanje dohodka za osebne dohodke in skupno porabo,
—	koliko je v organizacijah združenega dela uveljavljeno sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja ter koliko se doseženim rezultatom gospodarjenja prilagaja tudi obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev;
—	po kakšnih osnovah in merilih se v organizacijah združenega dela oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Pri tem bi morali posebej analizirati, koliko je obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb odvisen od izpolnjevanja programov njihovega dela, od doseženega dohodka posameznih temeljnih organizacij združenega dela za katere opravljajo svoje storitve ter od prispevka, ki so ga delavci v delovnih skupnostih skupnih služb dali k ustvarjenemu dohodku delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela;
—	po kakšnih osnovah In merilih se v odnosih svobodne menjave dela med delavci temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in delavci temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti oblikujejo njihova sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem bi morali posebej analizirati, ali s sporazumevanjem v samoupravnih interesnih skupnostih uveljavljajo načela, da morajo biti sredstva za osebne in skupno porabo delavcev v družbe-
nih dejavnostih odvisna od tega, kako delavci v teh dejavnostih izpolnjujejo dogovorjene programe svojega dela, kako s svojim delom prispevajo k dvigu splošne družbene produktivnosti dela in k ustvarjanju dohodka uporabnikov njihovih storitev ter kako z racionalnostjo svojega dela in zniževanjem stroškov vplivajo na smotrno upx>-rabo družbenih sredstev, s katerimi upravljajo'. Posebej bi morali tudi analizirati, ali se v odnosih svobodne menjave dela uveljavlja načelo, da morajo delavci v družbenih dejavnostih na pmbližno enakih delih in nalogah prejemati približno enake osebne dohodke kot delavci v materialni proizvodnji;
—	ali so v temeljnih organizacijah združenega .dela in delovnih skupnostih sprejeli razvid del in nalog, ki je podlaga za smotrno organiziranje dela in zaposlovanje ter usposabljanje delavcev. Pri tem bi morali ugotoviti ali tak razvid za vsako delo oziroma nalogo vključuje potrebno usposobljenost delavca za opravljanje tega dela ali naloge, pogoje pod katerimi se bodo ta dela ali naloge opravljale, psihofizični napor pri delu ter odgovornost za opravljanje del in nalog;
—	na podlagi kakšne metodologije za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog so v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke, dela in naloge razvrščene po njihovi zahtevnosti. Pri tem bi morali posebej ugotoviti, kako se v tej metodologiji vrednotijo pogoji dela, znanje in usposobljenost, psihofizični napor ter odgovornost pri delu;
—	ali so v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih uveljavljena merila za ugotavljanje delovnih uspešnosti vseh delavcev. Pri tem moramo posebej ugotoviti, kako se v praksi uveljavljajo stališča republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da naj v organizacijah združenega dela oblikujejo specifična merila za ugotavljanje delovne uspešnosti za tri skupine delavcev: za proizvodne delavce, za administrativne delavce ter za raziskovalna, strokovno-kreativna in poslovodna dela;
—	ah so v organizacijah združenega dela v samoupravnih splošnih aktih o delitvi po delu oblikovali tudi osnove in merila za nagrajevanje inovacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi;
—	ali so v organizacijah združenega dela v zadnjem letu dopolnjevali tudi osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela;
—	koliko so v skladu s stališči republiškega sveta o delitvi po delu ter v skladu z dogovorom o usmerjanju razporejanja dohodka v letu 1980 delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih dopolnjevali svoje samoupravne splošne akte,v katerih urejajo posamezne pravice iz sredstev skupne porabe.
V TOZD naj bi oceno po navedenih vprašanjih organizirale osnovne organizacije zveze sindikatov.

Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori zveze sindikatov v sestavljenih organizacijah združenega dela pa naj po vseh navedenih vprašanjih zagotove ocene, kako so v samoupravnih sporazumih v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela oblikovane skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka oziroma za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
2.2.
Oceno o aktivnosti republiških odborov sindikatov dejavnosti pri dopolnjevanju samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dejavnostih ter o pripravah za sprejem dopolnjenih oziroma novih samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki bodo v skladu s stališči republiškega sveta zveze sindikatov o delitvi po delu.
Ugotoviti bi morali predvsem:
—	kakšna je bila za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov aktivnost republiških odborov sindikatov dejavnosti;
—	v kakšni fazi priprav so republiški odbori sindikatov dejavnosti in komisije podpisnikov pri pripravljanju dopolnjenih samoupravnih sporazumov dejavnosti;
—• katera so temeljna, še vedno odprta vprašanja samoupravnega sporazumevanja v dejavnostih;
—	kateri so temeljni razlogi, da samoupravno sporazumevanje v dejavnostih ne poteka v skladu s sprejetim programom in nalogami;
—	kakšna je vsebina že pripravljenih osnutkov dopolnjenih samoupravnih sporazumov dejavnosti.
2.3.
V organizacijah združenega dela, v katerih bi skupno z gospodarsko zbornico, republiškim komitejem za delo in družbenimi pravobranilci samoupravljanja pristopili k organiziranemu dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu moramo posebej analizirati temeljne probleme in vprašanja, zaradi katerih se načelo delitve po delu in rezultatih dela v družbeni praksi prepočasi uveljavlja. Hkrati bi v teh organizacijah združenega dela povzeli vse dosedanje pozitivne izkušnje, da bi lahko na nekaterih konkretnih pozitivnih primerih spodbujali hitrejše uveljavljanje načela delitve po delu tudi v drugih organizacijah združenega dela.
3.
Aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov, njihovih konferenc in koordinacijskih odborov ter republiških odborov zveze sindikatov v pripravah na konferenco pa seveda ne sme biti usmerjena le v analizo obstoječega stanja v organizacijah združenega dela ter pri dopolnjevanju samoupravnih sporazumov v dejavnostih. Stanje v organizacijah združenega dela in v dejavnostih bi analizirali predvsem z namenom, da OO ZS že v pripravah na konferenco zagotove, da delavci v organizacijah združenega dela in dejavnostih, kjer so v zaostanku pri uresničevanju stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu pospešijo svojo aktivnost ter zagotove!
—	da do konca tega leta v vseh organizacijah združenega dela dopolnijo svoje samoupravne splošne akte o delitvi po delu ter pri tem posebej zagotove, da se v samoupravnih splošnih aktih o razporejanju dohodka uveljavi oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka in prispevka delavcev k ustvarjenemu dohodku; da se med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb ter med uporabniki in izvajalci uveljavijo odnosi svobodne menjave dela; da se za vse delavce v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti ter za vse delavce v delovnih skupnostih skupnih služb uveljavijo osnove in merila za ugotavljanje uspešnosti njihovega dela ter delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi dejansko opravljenega dela; da se dokončno uveljavi nagrajevanje na podlagi inovacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu;
—	da se v vseh dejavnostih sprejmejo konkretni programi za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje tistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dejavnostih ter zagotovi, da bodo po ustreznem samoupravnem postopku ti samoupravni sporazumi sprejeti do konca letošnjega leta;
2.
V javni razpravi o osnutku družbenega dogovora bi v pripravah na konferenco morali zagotoviti predvsem:
—	dobro obveščenost delavcev in članov sindikata o vsebini in namenu družbenega dogovora,
—	organizirano javno razpravo o osnutku družbenega dogovora v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, občinskih svetih in republiških odborih sindikatov dejavnosti, posebej pa tudi v svetih za dohodek in osebne dohodke pri občinskih svetih ZSS,
—	oblikovanje konkretnih pripomb in dopolnil na pripravljeni osnutek družbenega dogovora,
—	demokratično usklajevanje različnih pogledov in mnenj ter soglasje večine delavcev in članov sindikata k pripravljenemu besedilu predloga družbenega dogovora.
Na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije bi tako na podlagi demokratične javne razprave:
—	sprejeli v imenu Zveze sindikatov Slovenije družbeni dogovor,
—	oblikovali konkretne naloge posamez-
nih oblik organiziranosti zveze sindikatov za uresničevanje vsebine družbenega dogovora.	,
2.	Družbenemu dogovarjanju o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
1.
V družbeni praksi je že dalj časa znana potreba, da z družbenim dogovorom oblikujemo skupne osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V ta namen so Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije kot bodoči udeleženci tega dogovora pripravili osnutek tega dogovora za javno razpravo.
Udeleženci tega družbenega dogovora ocenjujemo, da bomo z določanjem skupnih osnov za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter z aktivnostjo za njihovo uporabo v organizacijah združenega dela:
—	ustvarjali podlago za usklajeno uporabo določil zakona o združenem delu o delitvi po delu in rezultatih dela,
—	ustvarjali pogoje za uveljavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev pri razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
—	ustvarjali pogoje za doslednejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela.
Sklenitev navedenega družbenega dogovora je torej za delavce in s tem tudi za Zvezo sindikatov Slovenije izjemnega pomena. Ker bo sočasno s pripravami na 2: konferenco ZSS potekala tudi javna razprava o osnutku družbenega dogovora je prav, da to javno razpravo vključimo v pripravo na konferenco Zveze sindikatov Slovenije.
Oblikovanje posebnega sklepa o aktivnostih in nalogah osnovnih organizacij in organov zveze sindikatov pri uresničevanju družbenega dogovora je potrebno iz razloga, ker bodo za izvajanje tega družbenega dogovora morale sprejeti konkretne obveznosti tako osnovne organizacije zveze sindikatov ter njihove konference in koordinacijski odbori, kakor tudi občinski sveti zveze sindikatov, republiški odbori sindikatov dejavnosti in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Pomembno je, da bi takšen sklep sprejela konferenca Zveze sindikatov Slovenije, saj je to po svojem bistvu sklep statutarnega značaja, ki bi organizacijam in organom zveze sindikatov nalagal konkretne obveznosti in naloge. Takšen sklep pa lahko po statutu Zveze sindikatov Slovenije sprejme le konferenca Zveze sindikatov Slovenije.
3.	Družbenemu usmerjanju razporejanja čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo
i.
Zveza sindikatov Slovenije je že v stališčih republiškega sveta o delitvi po delu opredelila soodgovornost sindikatov za družbeno ustrezno razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. V teh stališčih smo se zavzeli za to, da morajo osnovne organizacije zveze sindikatov zagotavljati, da se bo pri razporejanju čistega dohodka uveljavljalo načelo, da bodo hitreje rastla sredstva za akumulacijo in rezerve kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju sistema družbenega planiranja ter pri
pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 smo sindikati posebno pozornost namenili hkratnemu planiranju ustvarjanja in razporejanja dohodka. Zavzeli smo se za to, da mora planiranje razporejanja dohodka postati vsebina ne le samoupravnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, temveč tudi vsebina družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti.
Politika gospodarske stabilizacije, opredeljena v resoluciji o izvajanju srednjeročnega plana 1976—1980 v letu 1980 je terjala, da se v vseh republikah in pokrajinah sprejmejo ustrezni dogovori o razporejanju dohodka v letu 1980. Zveza sindikatov Slovenije si je kot udeleženka tega dogovora prizadevala, da bi se v družbeno dogovorjene osnove in merila razporejanja čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo vgradili elementi, ki bi spodbujali samoupravno odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela za ustvarjanje in razporejanje dohodka, ki bi krepili odgovornost delavcev za uveljavljanje družbenega planiranja in za sprotno spremljanje uresničevanja planov ter zagotavljali, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev odvisna ne le od obsega ustvarjenega dohodka, temveč predvsem tudi od prispevka delavcev k ustvarjenemu dohodku, od izpolnjevanja s planom predvidenih ciljev in nalog, od izpolnjevanja prednostnih nalog, opredeljenih v planih družbenopolitičnih skupnosti ter od ravnanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela pri razporejanju dohodka v preteklih letih. Dosedan je izvajanje tega dogovora kaže, da kljub jasnim usmeritvam v vseh organizacijah združenega dela še niso uveljavili osnov in meril, po katerih bi na podlagi večjih prizadevanj delavcev za smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi zagotavljali tudi možnosti za povečevanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Potekajo priprave za sprejem samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981—1985. V teh samoupravnih sporazu-
mih in dogovorih moramo samoupravno oblikovati tudi politiko razporejanja čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v naslednjem srednjeročnem obdobju.
2.
Vsa navedena vprašanja morajo biti sestavni del priprav na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. V pripravah na konferenco bi morali:
—	oceniti ustreznost uveljavljanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1980 v organizacijah združenega dela. Ugotoviti bi morali predvsem, koliko je vsebina tega dogovora prispevala k planiranju ustvarjanja in razporejanja dohodka v organizacijah združenega dela, k sprotnemu ocenjevanju rezultatov gospodarjenja in prilagajanju razporejanja dohodka doseženim rezultatom gospodarjenja ter k oblikovanju takih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, ki spodbujajo delavce k boljšemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in k povečevanju produktivnosti dela,
—	oceniti bi morali konkretno ravnanje organizacije združenga dela pri razporejanju dohodka za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980 ter ugotoviti, koliko so se organizacije združenega dela držale spreje- j tih usmeritev in kateri so razlogi, da sprejete družbene usmeritve niso bile uveljavljene,
—	ugotoviti slabosti in pomanjkljivosti družbenih usmeritev, sprejetih v dogovoru o usmerjanju razporejanja dohodka v letu 1980,
— oceniti in se dogovoriti, ali so in v kakšni obliki so potrebne družbene usmeritve za razporejanje dohodka za osebne dohodke in skupno porabo tudi v naslednjih letih,
—	oceniti, kakšna je vsebina pripravljenih osnutkov ali predlogov samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov
na področju razporejanja dohodka za osebne dohodke in skupno porabo.
3.
Na podlagi teh ocen bomo na konferenci sprejeli družbene usmeritve in stališča za vsebino družbenega usmerjanja razporejanja dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v:
—	dogovoru o temeljih plana SR Slovenije oziroma v družbenem planu SR Slovenije,
—	dogovorih o temeljih planov občin oz. v družbenih planih občin,
—	samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnostih in materialne proizvodnje,
—	temeljih planov oz. planih temeljnih organizacij združenega dela,
—	samoupravnih sporazumih o temeljih planov oz. planih delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela.
Na konferenci bomo v zvezi z družbenim usmerjanjem razporejanja dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sprejeli usmeritve in stališča tudi glede vsebine in oblike družbenega usmerjanja razporejanja dohodka v posameznem letu. Predvsem bi se morali opredeliti do vprašanja, ali bomo v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana oziroma družbenim planom tudi v naslednjih letih sprejemali letne dogovore o usmerjanju razporejanja dohodka ali pa bomo predlagali, da se te usmeritve vključujejo v resolucijo o izvajanju srednjeročnega plana v posa- * meznem koledarskem letu. Dogovoriti bi se morali tudi, v kakšni obliki in o katerih vprašanjih bomo tudi sindikati sprejemali stališča o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, kot tudi glede politike delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela.
III.	NALOGE ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA 2. KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo dosegla svoj namen, če bomo v pri pravah na konferenco uspeli organizirati aktivnost za hitrejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah in organih zveze sindikatov. Njeni rezultati bodo tem večji, čim bolj bomo z aktivnostjo sindikatov uspeli angažirati tudi poslovodne delavce in samoupravne organe v organizacijah združenega dela ter druge družbenopolitične in samoupravne dejavnike v občinah in republiki.
Organizacije in organi zveze sindikatov Slovenije sprejemajo v pripravah na 2. k on ferenco naslednje obveznosti in naloge:
1. Osnovne organizacije zveze sindikatov
Osnovne organizacije zveze sindikatov bodo v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih skupnih služb zagotovile:
1.1.	da bodo samoupravni organi v organizacijah združenega dela sprejeli:
—	analizo uveljavljenosti sistema delitve po delu in rezultatih dela v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, upoštevaje primerjave za podobna in enaka dela v dejavnosti ter dohodkovno povezanimi OZD;
—	program aktivnosti za dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu s konkretnimi zadolžitvami in roki;
—	vse s ciljem, da se do konca letošnjega leta sprejmejo dopolnjeni samoupravni splošni akti o delitvi po delu.
Analiza uveljavljenosti sistema delitve po delu v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih naj vključuje vsa bistvena vprašanja navedena v točki II/2.1 vsebinskih usmeritvah priprav 2. konference ZSS.
1.2.	da se bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti spoštovane usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1980, da se bo razporejanje dohodka za osebne dohodke in skupno porabo prilagajalo ustvarjenemu dohodku in doseženim planskim ciljem ter da bodo v organizaciji združenega dela ocenjene tudi slabosti in pomanjkljivosti sedanje oblike in vsebine družbenih usmeritev razporejanja dohodka.
1. 3. analizo vsebine pripravljenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov glede razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter vztrajale, da se v temeljih planov, samoupravnih
sporazumih o temeljih planov in v planih opredelijo konkretne usmeritve razporejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v naslednjem srednjeročnem obdobju.
1.4.	da se v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti organizira javna razprava o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
2.	Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijski odbori zveze sindikatov
Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijski odbori zveze sindikatov v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela morajo zagotoviti, da se v delovnih in sestavljenih organizacijah opravi analiza uveljavljenosti sistema delitve po delu in rezultatih dela v delovni in sestavljeni organizaciji zdiuženega dela ter v samoupravnih organih teh organizacij sprejmejo tudi konkretni programi aktivnosti za dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu.
3.	Občinski sveti zveze sindikatov
Občinski sveti zveze sindikatov morajo:
3.1.	spodbuditi in organizirati aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov ter njihovih konferenc in koordinacijskih odborov v pripravah na konferenco,
3.2.	ugotoviti stanje uveljavljenosti sistema delitve po delu in rezultatih dela po
vseh pomembnejših elementih, opredeljenih v vsebinskih usmeritvah za 2. konferenco ZSS tako, da zbeiejo ustrezne podatke in ocene iz osnovnih organizacij zveze sindikatov ter njihovih konferenc in koordinacijskih odborov ter jih skupno obravnavajo na seji predsedstva oziroma občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije, Sprejete ocene so podlaga za aktivnost občinskega sveta ZSS in njegovih organov. Ocene posredujejo v pripravah na konferenco tudi republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije,
3.3.	oceniti, kako se v pripravo dogovora o temeljih plana občine oz. družbenega plana občine vključujejo družbene usmeritve za rezporejanje dohodka na sredstv a za osebne dohodke in skupno porabo ter zagotoviti, da bodo ti planski dokumenti vključevali konkretne usmeritve razporejanja dohodka za naslednje srednjeročno obdobje. Analizo o
stanju priprav in o vsebini planskih dokumentov glede razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo morajo občinski sveti zveze sindikatov v pripravah na konferenco posredovati republiškemu svetu ZSS,
3.4.	oceniti, kako se uresničuje usmerjanje razporejanja dohodka v organizacijah združenega dela v letu 1980 ter o tem ugotoviti, ali je smotrno, da se za usmerjanje razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sprejemajo ustrezni dokumenti tudi v okviru občine. Ocene o izpolnjevanju družbenih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1980 ter ocene o ustreznosti oblikovanja posebnih dokumentov o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka v občinah morajo občinski sveti zveze sindikatov Slovenije v pripravah na konferenco posredovati republiškemu svetu ZSS,
3.5.	organizirati in spremljati razprave o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v občini. Občinski sveti zveze sindikatov morajo ob posebni aktivnosti njihovega sveta za dohodek in osebni dohodek zbrati
predloge, pripombe in sugestije iz osnovnih organizacij zveze sindikatov ter jih v javni razpravi o osnutku družbenega dogovora posredovati republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije.
3.6.	Občinski sveti ZSS v priprave na 2. konferenco ZSS vključujejo tudi druge dejavnike na ravni občine.
4.	Medobčinski sveti zveze sindikatov
Medobčinski sveti zveze sindikatov bodo po posebnem dogovoru v republiškem svetu Zveze sindikatov koordinirali aktivnost občinskih svetov zveze sindikatov, zagotavljali, da bodo v občinskih svetih zveze sindikatov predvidene naloge kvalitetno in pravočasno opravljene ter na sejah medobčinskih svetov zveze sindikatov posebej ocenili tista vprašanja, ki jih je potrebno usklajeno reševati v medobčinskem svetu oziroma v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije.
5.	Republiški odbori sindikatov dejavnosti
Republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo.posebej:
5.1.	analizirali potek priprav na dopolnjevanje samoupravnih sporazumov o skup-
>
<
f
i
J
/
■ih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v panogah.
Oceno o tem bodo v pripravah na konferenco posredovali republiškemu svetu ZSS,
5.2.	sprejeli program aktivnosti za dopolnjevanje samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v panogah ter z aktivnostjo za uresničevanje tega programa zagotovili, da bodo do konference Zveze sindikatov Slovenije dopolnjeni vsi samoupravni sporazumi dejavnosti,
5.3.	po posebnem programu, dogovorjenem v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije sodelovali z občinskimi odbori, pri temeljitejši oceni uveljavljenosti sistema delitve po delu in rezultatih dela ter pri hitrejšem dograjevanju sistemov delitve po delu v nekaterih organizacijah združenega dela v Sloveniji
5.4.	sodelovali v javni razpravi o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, posebej pa tistem njegovem delu, ki govori o samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju o skupnih osnovah in merilih v dohodkovnih povezavah in panogah,
5.5.	ocenili vsebino pripravljenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti glede razporejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter spodbujali aktivnost za to, da se v teh samoupravnih sporazumih o temeljih planov konkretno opredeli politika razporejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v naslednjem srednjeročnem obdobju. O ugotovljenih ocenah v zvezi s pripravljanjem planov bodo v pripravah na konferenco poročali republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije.
6.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in njegovi organi
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije:
6.1.	pripravi in sprejme izhodišča za pripravo 2. konference Zveze sindikatov Slovenije,
6.2.	imenuje odbor za pripravo 2. konference Zveze sindikatov Slovenije ter zagotovi strokovno delo pri pripravah na konferenco,
6.3.	usmerja in koordinira priprave na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, občinskih svetih in republiških odborih sindikatov dejavnosti,
6.4.	pripravi in sprejme gradiv o za 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
6.5.	pripravi in sprejme predlog sklepov 2. konference ZSS,
6.6.	koordinira in zagotavlja sodelovanje drugih družbenih dejavnikov v republiki pri pripravah 2. konference ZSS,
6.7.	sodeluje s svetom ZS Jugoslavije in republiškimi sveti ZS ter pokrajinskima svetoma ZS.
7.	Sodelovanje drugih družbenih dejavnikov v pripravah na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
V pripravah na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije je smotrno zagotoviti dogovor o sodelovanju naslednjih organizacij in organov:
7.1.	odbora podpisnikov dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1980. Ta odbor naj za konferenco pripravi oceno uresničevanja družbenih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1980, probleme uresničevanja teh družbenih usmeritev v letu 1980 in pomanjkljivosti dogovora ter oblikuje predlog za vsebino in način
družbenega usmerjanja razporejanja dohodka v naslednjih letih,
7.2.	odbora udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta odbor naj usmerja razpravo o tem družbenem dogovoru ter za konferenco pripravi predlog družbenega dogovora,
7.3.	izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, posebej pa njenega komiteja za delo in komiteja za družbeno planiranje. Ti organi
naj v pripravah za konferenco posebej sodelujejo pri opredeljevanju vsebine družbenih usmeritev razporejanja dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v srednjeročnih planskih 'aktih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti,
7.4.	gospodarske zbornice Slovenije in njenih splošnih združenj, ki naj s svojo aktivnostjo zagotove, da bodo v priprave na 2. konferenco ZSS ustrezno vključeni tudi poslovodni delavci v organizacijah združenega dela ter vsi organi gospodarske zbornice,
7.5.	družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS. Ta naj v pripravah na konferenco posreduje Zvezi sindikatov Slovenije svoje ugotovitve o uveljavljenosti delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah združenega dela, aktivira družbene pravobranilce samoupravljanja v občinah za spodbujanje aktivnosti v organizacijah združenega dela pri hitrejšem dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu ter spodbudi aktivnost družbenih pravobranilcev samoupravljanja v občinah za njihovo sodelovanje z občinskimi sveti Zveze sindikatov Slovenije v pripravah na konferenco.
7.6.	V priprave na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije naj se vključijo tudi frontno organizirani dejavniki v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, posebej tako, da bo gradivo ter predlog stališč in sklepov za 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije obravnavano tudi v ustreznih organih SZDL Slovenije.
Sklep o rokovniku za potek priprav na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
21. V. 1980 — predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejme predlog izhodišč za pripravo 2. konference ZSS
27. V. 1980— republiški svet Zveze sindikatov Slovenije organizira posvet s predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ter republiških odborov sindikatov dejavnosti za oblikovanje dogovora o njihovih nalogah v pripravi 2. konference ZSS,
30. V. 1980 — DE objavi izhodišča za 2. konferenco ZSS,
30. V. 1980 — RS ZSS sprejme izhodišča za 2. konferenco ZSS, sklep o sklicu 2. konference ZSS, ter
imenuje komisijo za pripravo te konference,
do 15. VI. 1980 —občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije organizirajo posvete s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov, njihovih konferenc in koordinacijskih odborov za oblikovanje dogovora o vključevanju osnovnih organizacij zveze sindikatov; njihovih konferenc in koordinacijskih odborov v priprave na 2. konferenco ZSS,
do 30. VI. 1980— osnovne organizacije zveze sindikatov, občinski sveti zveze sindikatov, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ter njihovi organi sprejmejo konkreten program svojih obveznosti v pripravah na 2. konferenco ZSS,
—	republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejme poseben sklep o organiziranju javne razprave o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
—	republiški svet Zveze sindikatov Slovenije
analizira vsebino osnutka dogovora o temeljih plana razvoja SR Slovenije glede razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo,
—	občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije analizirajo dogovore o temeljih planov občin glede razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo,
—	republiški odbori sindikatov dejavnosti analizirajo potek dopolnjevanja samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za raz-
porejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dejavnostih,
20. IX. 1980 — OOZS ter njihove konference in koordinacijski odbori sindikata ocenijo uveljavljenost sistema delitve po delu v svoji OZD ter o tem poročajo občinskemu svetu ZSS,
30. IX. 1980 — občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije ocenjujejo uveljavljenost sistema delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah združenega dela, uresničevanje in probleme uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 ter vsebino dogovorov o temeljih planov v občinah glede razporejanja dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter o tem poročajo RS ZSS,
— republiški odbori sindikatov dejavnosti poročajo repubiiš’:emu svetu ZSS o poteku priprav za dopolnjevanje panožnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
10. X. 1980— odbor za pripravo 2. konference Zveze sindikatov Slovenije pripravi gradivo in osnutek stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS,
15. X. 1980 — predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obravnava gradivo ter osnutek stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS,
22. X. 1980 — republiški svet ZSS sprejme gradivo in osnutek stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS,
24. X. 1980 — gradivo ter osnutek stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS se javno objavi,
od 27. X. 1980 —
do 14. XI. 1980 —javna razprava o gradivu ter osnutku stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS,
19: XI. 1980 — republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejme predlog stališč in sklepov za 2. konferenco ZSS,
26. XI. 1980 — zasedanje 2. konference Zveze sindikatov Slovenije.
Z	\
Ureja uredniški odbor: Franček Kavčič, Boštjan Pirc, Nataša Pobega, Peter Štefanič in Majda Žlender
J
V