V e s t n i k. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so letnino za tekoče leto po 2 K plačali gg.\ Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani, Anton Smrdelj, učitelj na Planini pri Vipavi in Ivan Štupica, učitelj v Dražgošah na Gorenjskem. Hvala! J. Dimnik, blagajnik. Važna ministerska razsodba. 0 svojem času smo poročali, — tako piše BSoča" — da je vis. dež. šolski svet razveljavil izvolitev g. A. Vrtovca, učitelja v Tobninu, kot učitelj. zastopnika v okr. šolskem svetu z razlogom, da pristoji postavno eno zastopništvo g. Šircu kot voditelju »glavne" (!) šole v okraju. Proti tej razsodbi je šlo na niinisterstvo več utokov in to je bilo popolnorna drugačnega rnnenja ter razsodilo, -da tolminska šola ni nikaka glavna šola v okraju, ainpak navadna ljudska šola" in s tem gosp. Širca po kratki zastopniški dobi častno odslovilo. Vender se bo vršila nova volitev obeh učiteljskih zastopnikov, ker po ministerski razsodbi mora biti ta volitev popolnoma samostojna, kakor vsaka druga volitev, in ne kot točka okr. učitelj. konferencije. Tak6 je ministerstvo določilo že vsled utoka gosp. A. Jakobi-ja o volitvi v mestni šolski svet goriški. S to razsodbo sta dva gospoda, katera uganjata na Tolminskem z učiteljstvom že več let ,svoje burke in šale", dobila od ministerstva že v drugo gorko zaušnico. Tolrainsko učiteljstvo moramo pa pohvaliti, da se tako krepko in vstrajno poteguje za svoje pravice. Podpore za šolske zgradbe. Za 1895. leto dovolijo se za šolske zgradbe sledečim šolskirn občinam podpore iz deželnega zaklada: 1. Harije 200 gld., 2. Zagorje 200 gld., 3. Prem 200 gld., 4. Razdrto 300 gld, 5. Gora 300 gld., 6. Mesto Kočevje 1000 gld., 7. Mozelj 400 gld., 8. Bučka 400 gld., 9. Skofja Loka 500. gld, 10. Rakitna 200 gld., 11. Zasp 100 gld., 12. Leše 100 gld., 13. Rateče 200 gld., 14. Belapeč 200 gld., 15. Bled 200 gld., 16. Sv. Jošt 200 gld., 17. Trnovo 500 gld., 18. Mengeš 400 gld., 19. Tribuče 100 gld., 20. Predvor 100 gld., 21. Želimje 200 gld. Skupaj 6000 gld. Pouk v deških ročnih delih. Društvo za deška ročna dela v Avstriji bode v letošnjih počitnicah priredilu osmi tečaj za vzgojo učiteljev, ki se bodo poučevali v ročnih delih. Tečaj bode na Dunaji od 16. mal. srpana do 17. vel. srpana in je brezplačen. Oglasila je pošitjati do dne 15. rožnika predsedniku g. Aleksandru Riesu, VII/3, Burggasse 98, na Dunaji. Šolska tabla, kakor jo kaže slika, ki žal ni najbolje posneta, obstoji iz stojala : 2 stebrov, ki sta vezana s prečnicami in imata v dnu nogi, v vrhu pa škripca, čez katera teče vrvica, ki nosi tabli. Tabli sta vdelani v okvir in se v njein sučeta ob pokončni osi, med tem ko se v spodnjem delu stebrov na nju naslanjata; drčita pa zadnja pokončno, sprednja pa poševno ob stebreh. Sprednja služi za risanje, računstvo, lepopisje, razlaganje in splob za vse, kar se hoče otrokom pokazati in razložiti; zadnja pa za naloge, ki se imajo istočasno izdelati v zvezke in naj jih otroci ne vidijo, da ne prepisujejo. Koncem ure, ko je naloga izdelana, vzdigne in obrne se tabla, ter se naloga popravlja z učenci, Vse napačne besede naj se sedaj na prednjo tablo, ki je v nižini, pred krogljicami, prav zapišejo; tudi učenci naj jih ob robu zvezka še jedenkrat zapišejo, v nalogi pa popravijo. Med stebroma v sprednji polovici je ruski računski stroj. Bele krogljice izpred bele plošče se vlečejo pred zadnjo črno tablo, kar jih stori posebno dobro razvidne. Nazorila, ki so v predalih pod žicami, se obešajo svitla pred črno tablo, temna pa pred belo ploščo. Lavtarjeva stotica so bele leče z rudečemi deseticami pred gornjo črno prečnico. Na vrhnji letvi okvirja prednje table je pritrjena žica s prernakljiviini kljukicami, kot vešalo za stenske table in zemljevide s penkljami; na^njo priviti sta tudi sponi za oprijem zemljevidov na palicah. V sredini spodnje letve ima okvir gumb, ob kateremsetabla potisne više alipotegne nizdol. Ako se hoče rabiti drugastran, potisne se tabla vnadglavje, pritisne na jeden konec in tabla se obrne, potegne nizdol, ter piše dalje. Vsaki tabli se doda stalno ravnilo, ki se obesi na stojalo in pod njim dviže tabla črto za črto, ob ravnilu pa vlečejo črte; tako se načrta tabla hitro, natančno in poljubno z najmanjšim trudom in brez vsake pripomoči. Tabla združi v sebi vse, kar se potrebuje za nazornost, ni treba nikjer nobenega cveka, nobenega vešala, nobenega posebnega računskega stroja, vse se lahko namesti na tabli, ki stoji gotovo na najbolj razsvetljenern niestu ; vrhu tega pa še omogoei učitelju, ki poučuje dva ali več oddelkov ob jednem, da more vse naloge pregledatiinpopraviti in to z učenci, kar je gotovo večje vrednosti,kakor če jih pregleduje doma sam; tudi lahko pusti učenca na tablo računiti, ne da bi kdo videl, kaj piše ; součenci ga samo slišijo, kar onemogoči vsako prepisovanje. Omenim še, da stvar ni tako nova, kakor se predstavlja, imel sem klop in tablo že jedno leto v porabi in kar sem navedel, navedel sem iz prepričanja: Prevzemo se tudi naročila na vso šolsko opravo, izvrše se solidno in po kolikor inoči nizki ceni. V obilo naročbo se priporoča Flor. Bosman, učitelj, patentnik v Krškem, Kranjsko. Umrla je dne 7. prosinca t. 1. gospa Marija Šest, roj. Andolšek, nadučiteljeva soproga in uinirovljena učiteljica v Metliki. N. v m. p.! Baron Dosiderius Banffy, novi ministerski predsednik ogrski, ima za ženo bivšo učileljico. Našim uriteljicnm bi pač privoščili, da bi bilo več tacih predsednikov na svetu, kajli bržkone se ženam ministerskih predsednikov bolje godi, kakor pa ljudskim učiteljicam. Zahvala. Blag. g. Evgen Lah, mestni konceptni pristav v Ljubljani, je podaril učiteljski knjižnici tukajšnje šole jeden iztis BUčiteljskega Tovariša". Za ta blagodušni dar se mu v imenu učiteljstva najtopleje zahvaljuje Anton Skala, šolski vodja. Vipava, -23. prosinca 1895. Zahvala. »Narodna šola11 blagovolila je v minulem letu 2krat za malo vsoto tukajšnim revnim učencem podariti obilo pisalnega in risarskega blaga. Darovalci k ternu so bili: sl. meščanska posojilnica v Kamniku, g. Andr. Svetlin, župan na Mlaki in Jerinan Janez, posestnik v Mostah. Vsim tem dobrotnikom se v svojem in v imenu obdarovanih učencev najtopleje zahvaljuje šolsko vodstvo. Jos. Mesner, voditelj. Komenda, 16. prosinca 1895. Zahvala. Podpisano šolsko voditeljstvo izrekuje nNarodni šoli" za mnogo poslanega šolskega blaga v inienu eolske mladine najtoplejšo zahvalo. Ivan Bodič. V Št. Juriji pod Kumom, dne 9. prosinca 1895.  [;. ^h^^^^]___-_M "7^yv>*