Georitem 4 NSL.qxd 8.11.2007 15:22 Page 1 4 ALE[ SMREKAR ANE DRAGO KLADNIK ^JU LJUBLJ ZASEBNI OBMO VODNJAKI A IN VRTINE TINE N VR NA OBMO^JU AKI IN LJUBLJANE ODNJV ASEBNI Z GO KLADNIK: DRA http://zalozba.zrc-sazu.si AR, ISBN 978-961-254-034-0 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 0 4 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 4 GEORITEM 4 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 1 1 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 2 2 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 3 GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 4 4 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 5 GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik LJUBLJANA 2007 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 6 GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzentki: Brigita Jamnik, Irena Rejec Brancelj Kartografka: Katarina Polajnar Fotografi: Blà Barbori~, Benjamina Frank, Andreja Konov{ek, Tina Masterl, Miha Pav{ek, Primò Pipan, Ale{ Smrekar, Tina [etina Prevajalec: Matjà Drobne Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 300 izvodov Izvedbo raziskave je financiralo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o. Popisovali so Blà Barbori~, univerzitetni diplomirani geograf, Benjamina Frank, absolventka geografije, Andreja Konov{ek, absolventka geografije, Tina Masterl, absolventka geografije, Primò Pipan, absolvent geografije, in Tina [etina, univerzitetna diplomirana geografka. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 628.112(497.4Ljubljana) SMREKAR, Ale{, 1967– Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane / Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ; [kartografka Katarina Polajnar ; fotografi Blà Barbori~ … [et al.] ; prevajalec Matjà Drobne]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Georitem ; 4) ISBN 978-961-254-034-0 1. Kladnik, Drago, 1955– 235881472 6 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 7 GEORITEM 4 GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Ale{ Smrekar ales.smrekar@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam/ales.htm Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na primeru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zadnja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje prodnih ravnin in posku{a ozave{~ati javnost o okoljskih prob-lemih. Sodeluje pri {tevilnih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi vodi. V doma~ih in tujih publikacijah je objavil ve~ kot 100 bibliografskih enot. AVTOR Drago Kladnik drago.kladnik@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Leta 1979 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz geografije in zgodovine, leta 1999 je na Interdisciplinarnem podi-plomskem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Leksikon geografije podeèlja v lu~i prostorskega planiranja«, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z zagovorom disertacije »Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in problematika njihove rabe«. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2001 je bil izvoljen v naziv raziskovalnorazvojni sodelavec. Sprva je bila njegova raziskovalna usmeritev agrarna geografija, znotraj nje pa problematiki rabe tal in me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisni-mi imeni in izrazi, regionalizacijami, varstvom geografskega okolja in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega priblìno 800 enot. 7 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 8 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 9 GEORITEM 4 GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik UDK: 91:628.112(497.4Ljubljana) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Knjiga z geografskega vidika obravnava vodnjake na vodovarstvenih obmo~jih ob ~rpali{~ih pitne vode na Ljubljanskem polju, torej v Mestni ob~ini Ljubljana, ter na vodovarstvenem obmo~ju vodarne Brest v sosednji ob~ini Ig. Preu~eni so tudi na vmesnem Ljubljanskem barju. Vodnjaki imajo lahko poleg svoje temeljne funkcije oskrbovanja z vodo tudi estetski in simbol-ni pomen. [tevilni vodnjaki v javni in zasebni rabi so prave umetnine, vendar tovrstna obravnava ni bila namen na{ega dela. Osredoto~ili smo se izklju~no na zasebne vodnjake in vrtine, ki niso registrirani in so zato nenadzorovani. V preteklosti so bili vodnjaki namenjeni oskrbi z vodo Ljubljan~anov in okoli~anov, po zgraditvi javnega vodovodnega omrèja pa so izgubili prvotno vlogo in predstavljajo to~ke potencialnega onesnaènja podtalnice. Vrtine so sodobnej{i pojav. So sicer manj izpostavljene onesnaèvanju, vendar pa z njimi posamezniki nenadzorovano, najve~krat povsem samovoljno uporabljajo vodo iz podtalnice, ki je zagotovo naravni vir naj{ir{ega pomena. Razlikujemo tri vrste objektov: izkopane, izvrtane in zabite. Izkopani objekti so vodnjaki z ve~- jimi premeri, ki so izdelani s kopanjem ja{kov in morebitno obdelavo njihovega oboda; primerni so za individualno oskrbo z vodo iz manj{ih globin. Izvrtani objekti so vrtine manj{ega premera, ki se z mehanskimi svedri izvrtajo v tla tako, da iz vrtin odstranijo izvrtani material s pomo~jo svedrov. Primerni so za individualno oskrbo z vodo iz ve~jih globin. Zabiti objekti pa so luknje z manj{imi premeri, pri katerih so v tla zabite tanj{e naluknjane cevi. Tudi ti so primerni za individualno oskrbo z vodo, vendar iz manj{ih globin. Zaradi celovitega nadzora smo na obravnavanih obmo~jih popisali vsa tovrstna vodna zajetja. S podrobnim terenskim delom smo evidentirali 1686 vodnih objektov, od tega smo jih 1294 natan~- no popisali, preostalih 392 zabitih vodnjakov pa je v vrti~karskem naselju jùno od ^rnu~, na levem bregu Save. Od vseh objektov jih je bilo 48,9 % zabitih, 46,1 % izkopanih in 2,0 % izvrtanih. Sedem desetin podrobno preu~enih objektov je na vrtovih ali dvori{~ih neposredno ob stanovanjskih hi{ah, ve~ kot desetina jih je med vrti~ki, nekaj odstotkov pa jih je razme{~enih med obdelovalnimi zemlji{~i. V uporabi jih je priblìno tri petine. Medtem ko je bila nekdaj voda namenjena oskrbi ~loveka in ìvine ter pranju, se v novej{em ~asu uporablja zlasti za zalivanje in namakanje vrtnin in polj{~in. Problemati~na je lega vodnjakov v bliìni gnoji{~ in gnojnih jam. V posameznih primerih smo ugotovili neposredno onesnaèvanje podtalnice prek izpustov oziroma iztokov odpadne vode v vodnjake. Za obstoje~e vodnjake in vrtine v uporabi bi bilo treba na~rtno izvesti analizo kakovosti vode. Objekte s slabo kakovostjo vode bi bilo treba sanirati, opu{~ene objekte pa bi lahko bodisi zasuli ali jih obnovili skladno s sodobnimi spoznanji. KLJU^NE BESEDE geografija, Slovenija, Ljubljana, vodnjak, vrtina, podtalnica, vodni vir, vodovarstveno obmo~je 9 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 10 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik GEORITEM 4 ZASEBNI VODNJAKI IN VRTINE NA OBMO^JU LJUBLJANE Ale{ Smrekar, Drago Kladnik UDC: 91:628.112(497.4Ljubljana) COBISS: 2.01 ABSTRACT Private water wells and boreholes in the area of Ljubljana The book includes wells and boreholes in water protection zones near the pumping stations of drin-king water on Ljubljansko polje, consequently in the City municipality of Ljubljana and in the water protection zone of the water plant Brest in the neighbouring municipality of Ig. The area of Ljubljansko barje was also included in the study. Water wells can have, besides the basic function of preserving water, also an aesthetic and symbo-lic meaning. Many fountains in public and private use are true works of art, but that wasn't the main interest of our study. We concentrated mostly on private water wells and boreholes, which are not registered and therefore not supervised. Water wells were in the past primarily meant to provide water to the population of Ljubljana and its suburbs, but after building a public water supply network, they lost their primary role and are nowadays seen as sources of potential pollution of groundwater. Boreholes are a more modern occur-rence. They are exposed to pollution in a lesser way, but they are also sources for the population to uncontrollably and egotistically use water from the groundwater, which is certainly the most impor-tant natural resource. We differentiate three types of objects. Excavated objects are water wells with bigger diameters, which were made with digging shafts and possible refurbishment of the walls. They are suitable for the individual water supply from lesser depth. Bored-out objects are boreholes with smaller diameters, which are cut into the ground with the help of mechanical drills, which remove the bored-out material. They are suitable for the individual water supply from bigger depth. Rammed-in objects are holes with smaller diameters, where thinner, perforated pipes are rammed into the ground. They are also suitable for individual water supply, but from lesser depth. All water catchments in the mentioned areas were compiled for the needs of an integrated control. With detailed field work we recorded 1686 water objects, from which 1294 were studied in detail and the rest of the water wells (392) are located in the gardening allotments south of ^rnu~e, on the left bank of the river Sava. 48,9% of all objects are rammed-in 46,0% are dug out and 2,0% are drilled out. 70% of all in detail studied objects are located in the gardens or in the courtyards beside the residen-tial property, more than 10% are located within gardening-allotments and a few percent are located between arable areas. Around 3/5 are currently used. In the past, water was mostly used for meeting the primary needs of humans and animals, but in the modern times it is mostly used for irrigation of arable land. The location of water wells near dung instalations is the most problematic. In some individual cases direct pollution of groundwater, caused by effluents of waste water into water wells, was ascertained. For present water wells and boreholes, which are in use, we should make a planned analysis of the quality of water. Objects with low quality water should be reorganized and the abandoned objects filled or renovated coherent to the modern knowledge. KEY WORDS geography, Slovenia, Ljubljana, well, borhole, groundwater, water source, water protection area 10 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 11 GEORITEM 4 Vsebina 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 13 1.1 Namen in cilji ...................................................................................................................................................... 14 1.2 Izbor preu~evanega obmo~ja in njegove glavne zna~ilnosti .................................. 15 1.3 Zna~ilnosti podtalnice na vodovarstvenih obmo~jih .................................................... 22 2 Zakonska regulativa .................................................................................................................................................. 28 2.1 Varovanje podtalnice .................................................................................................................................... 28 2.2 Namakanje .............................................................................................................................................................. 34 3 Obdelovanje zemlji{~ in namakanje .......................................................................................................... 36 4 Metode dela ...................................................................................................................................................................... 42 4.1 Razlaga temeljnih izrazov ........................................................................................................................ 46 5 Rezultati analize zbranih podatkov ............................................................................................................ 48 5.1 Razporeditev objektov ................................................................................................................................ 48 5.2 Uporabniki objektov in lastni{tvo .................................................................................................... 50 5.3 Vrsta zajetij .............................................................................................................................................................. 55 5.4 Starost zajetij, njihova uporaba in ohranjenost .................................................................. 62 5.5 Dimenzije objektov ........................................................................................................................................ 66 5.6 Hidrolo{ki parametri .................................................................................................................................... 70 5.7 Raba vode iz objektov .................................................................................................................................. 74 5.8 Ogroènost objektov ...................................................................................................................................... 79 5.9 Varovanje objektov .......................................................................................................................................... 85 5.10 Ozave{~enost uporabnikov objektov .......................................................................................... 87 6 Sklep ........................................................................................................................................................................................ 89 7 Seznam virov in literature .................................................................................................................................. 93 8 Seznam slik ........................................................................................................................................................................ 96 9 Seznam preglednic ...................................................................................................................................................... 99 11 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 12 12 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 13 GEORITEM 4 1 Uvod @ivimo v ~asu, za katerega je zna~ilno naglo posodabljanje vseh por ~lovekove-ga ìvljenja. Napredek je o~iten tako v tehnologiji, komunikacijah, informatiki kot v kakovosti ìvljenja povpre~nega ~loveka. Tak{en, recimo mu pozitivno nastrojen razvoj, pa zaradi pretiranega izkori{~anja naravnih virov zahteva visoko ceno, ki se povratno kaè predvsem v bistveno poslab{ani kakovosti ìvljenjskega okolja. To je lahko celo tako mo~no prizadeto, da je ogroèno zdravje ljudi, ena od klju~nih vrednot sodobnega ~loveka. Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti se predvsem v mestnih aglomeraci-jah praviloma pojavljajo navzkrìni interesi. Prizadevanja po pospe{evanju razvoja dolo~enih dejavnosti se negativno odraàjo na nekaterih drugih, s prvimi nesklad-nih ali celo nezdrùljivih dejavnostih. Raziskovalci se trudimo prepoznati medsebojno povezanost, soodvisnost in skladnost ter na podlagi nosilne sposobnosti okolja pred-videti {e sprejemljivo stopnjo obremenjenosti dolo~enih pokrajinskih segmentov. Tak{en pristop je {e posebno obi~ajen in poglobljen pri raziskavah okoljskih razsè- nosti, saj se ~edalje bolj uveljavlja na~elo, da je lahko sodoben ~lovek svoboden le v primerno kakovostnem okolju. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji kmetijstvo – varovanje virov pitne vode. Vedno ve~ja intenzifikacija kmetijstva kot temeljne dejavnosti in vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti prebivalcev neurbanih obmo~ij zahtevata vse ve~je koli~ine kakovostne vode za namakanje zemlji{~. Glede na opozorila o napo-vedanih podnebnih spremembah bo namakanje vedno pomembnej{i ukrep proti su{i. ^eprav so za prehrano ~loveka kmetijski pridelki izjemnega pomena, je pitna voda izjemno bogastvo, brez katerega ni ìvljenja. Bolj ko se posodablja kmetijstvo, pospe{uje rast pridelkov z obilno uporabo organskih in mineralnih gnojil, pove~uje stopnja za{~ite kulturnih rastlin s pove~ano uporabo fitofarmacevtskih sredstev in se zlasti v su{nej{ih obdobjih dodaja velike koli~ine vode, bolj sta prizadeti kakovost in koli- ~ina za pitje primernih vodnih zalog. Pitno vodo je sicer mogo~e zagotoviti tudi s pomo~jo uporabe ~istilnih naprav, vendar je kakovostna pitna voda, ki se kopi~i v primerno ~istem vodonosniku, postala pravo razko{je, ki si ga lahko privo{~i le manj- {i del ljudi na na{em planetu. Ljubljanska pitna voda velja za eno od bolj kakovostnih v svetovnih prestolnicah in drugih podobno velikih mestih. Neko~ se je mestno prebivalstvo z njo oskrbova-lo iz vodnjakov, prav tako se je z vodo iz njih napajala ìvina. Po zgraditvi javnega vodovodnega omrèja so vodnjake za~eli opu{~ati, najprej tiste v mestnem sredi{~u in njegovi bliìni, pozneje tudi one v ve~ji oddaljenosti in primestnih naseljih. Vendar je med obema obmo~jema razlika. Medtem ko so v povsem mestnih predelih opusti-li skoraj vse vodnjake, so na bolj podeèlskih obmo~jih s pomembno vlogo kmetijstva vodo iz vodnjakov {e dolgo uporabljali za ìvino, zalivanje pa tudi kot tehnolo{ko 13 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 14 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik vodo za pranje in podobna opravila. Na obmo~jih vrti~kov in med njivami so se v zadnjih desetletjih za~eli pojavljati novi vodnjaki, ki kot vrtine segajo do podtalnice in nenadzorovano izkori{~ajo ta neprecenljiv vir pitne vode za Ljubljan~ane. Prav zato je treba nad vsemi vrstami vodnjakov vzpostaviti evidenco, ki naj omogo~a tudi poostren nadzor nad primerno rabo vodnih virov oziroma primernim ravnanjem z njimi. 1.1 Namen in cilji Informacije o vrtinah in vodnjakih v zasebni lasti so izredno dragocene, saj ob~asno ali v primeru nenadnih nesre~ omogo~ajo nadzor nad kakovostjo podtalnice tudi na obmo~jih, ki sicer niso stalno vklju~ena v monitoring podtalnice. Obmo~je Ljubljane je za izkori{~anje podtalnice v zasebne namene primerno, saj je podtalnica v globinah do 30 m, zlasti na obrobjih ravninskih predelov in ob reki Savi pa le nekaj metrov pod povr{jem. Vrtine in vodnjaki, ki niso registrirani in posledi~no tudi ne nadzorovani, predstavljajo to~ke potencialnega onesnaènja podtalnice, saj niso izvedeni v skladu z zahtevami stroke. Preu~evano obmo~je je na vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode na Ljubljanskem polju, torej v Mestni ob~ini Ljubljana, na vodovarstvenem obmo~ju vodarne Brest v sosednji ob~ini Ig in na vmesnem Ljubljanskem barju, kot je bilo po predla-gani razli~ici iz leta 2003 kot vodovarstveno obmo~je poimenovano Ljubljansko barje. NA Slika 1: Vodnjaki so estetsko dopolnilo marsikaterega vrta. PRIMO@ PIP 14 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 15 GEORITEM 4 Glavni cilji na{ih prizadevanj so bili odkriti vse vrtine in vodnjake na navedenem obmo~ju, jih podrobneje popisati ter raziskati in s sodobno tehnologijo geografskih informacijskih sistemov kartografsko ponazoriti njihove temeljne lastnosti. Za bolj- {e razumevanje tematike so podrobneje osvetljene tudi nekatere zna~ilnosti lastnikov oziroma najemnikov teh objektov. Za izpolnitev namena, zagotovitev primernih rezultatov in ustrezno {irjenje spoznanj smo si zastavili naslednje cilje: • izvesti popis vseh vodnjakov in vrtin v zasebni lasti in pripadajo~ih posestev, • ugotoviti navade popisanih uporabnikov objektov, • izpostaviti vodnjake in vrtine, ki zaradi razli~nih vzrokov ogroàjo podtalnico, • z besedilom, tabelami, grafikoni in kartami predstaviti temeljne zna~ilnosti preu- ~evanih parametrov, • predlagati vzpostavitev reda in • prispevati k obogatitvi znanja o integralnem obremenjevanju slovenskih podtalnic in {e zlasti podtalnic ljubljanskega obmo~ja. 1.2 Izbor preu~evanega obmo~ja in njegove glavne zna~ilnosti Ljubljansko polje je 20km dolga in do 6km {iroka ravnina v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Gams 1992b). Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v zahodnem delu {ir{i jùni del, v vzhodnem pa severni del. Kme~ka naselja so nastala na jeì nad savsko poplavno ravnico med Mednim in Zalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani; drug niz vasi pa se je razvijal ob vznòju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so potoki prodnato ravnico prekrili z ilovico. Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali sploh neposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko primestje in predmestje, saj so na Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na sosednjem ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskem barju. Velik del 60 km2 prostranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana. Obenem je Ljubljansko polje najbolj prometno obmo~je v Ljubljanski kotlini in eno od najbolj prometno pomembnih v na{i dràvi nasploh. Dobro prepustna prodnata nasipina z vmesnimi slab{e prepustnimi plastmi kon-glomerata in ilovice je na Ljubljanskem polju nastala v pleistocenu (Gams 1992b), ko je bilo zaradi velikih temperaturnih razlik izdatno preperevanje. V morenah nako-pi~eno ledeni{ko gradivo pa so prena{ale in zaoblile vodnate reke in ga odlagale na dnu tektonsko zasnovane kotline, ki se je vzdol` prelomov nenehno poglabljala. Ledeni{ko-re~no oziroma glacio-fluvialno gradivo, ki prekriva permokarbonske skrilavce in pe{~enjake, je ponekod debelo do 100 m (pri Kle~ah so namerili debelino 104,5 m; Bre~ko 1996). Od 30 do 60 m debel vodonosnik pokriva od 10 do 30 m debela krovna (areacijska ali prezra~ena) plast, ki je zelo pomembna za naravno za{~ito podtalnice. 15 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 16 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 2: Na obmo~ju Ljubljane vse ve~ zemlji{~ zasedajo prometnice. AR ALE[ SMREK Slika 3: Vodonosnik Ljubljanskega polja intenzivno napaja Sava. 16 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 17 GEORITEM 4 AR ALE[ SMREK Slika 4: Po regulaciji Save obre~ne gozdove vse bolj zamenjujejo travniki in njive. Zaradi ob~asnega mo~nej{ega pogrezanja in dviganja kotline ali njenih delov, pa tudi zaradi spreminjanja vodnatosti Save kot posledice spreminjanja podnebja, so nastale re~ne terase. Trdo sprijet konglomerat gleda izpod tanke prodne nasipine le ob jeàh nekaterih teras. Pri Tacnu in ^rnu~ah so v strugi Save razgaljene permokarbonske kamnine in reka je vanje vrezala korito. Na obre~nih holocenskih terasah, ki so bile do nedavnega poplavljene, se na mladih, nerazvitih prsteh z alkalno reakcijo zve~ine {irijo travniki, po regulaciji Save in poglobitvi njene struge pa se je na njih pove~ala zastopanost njiv. Ponekod ob Savi, predvsem na obmo~ju med Tacnom in ^rnu~ami, oba bregova Save do 300 m na {iroko {e vedno pora{~ajo obre~ni gozdovi. Redek gozd se do 500 m na {iroko {iri tudi na obmo~ju Jar{kega proda. Mlaj{e würmske prodne terase so v glavnem izkr~ene, poselje-ne in kljub plitvi prsti spremenjene v njive. Na njih so plitve rendzine in globlje rjave prsti. Zdrùba rjavih prsti na prodnato-pe{~enem nanosu Save je ena najbolj rodovitnih pri nas, na njej je mogo~e pridelovati vse pomembnej{e njivske posevke in vrtnine. Je sorazmerno lahka, srednje humozna in ima rahlo drobljivo ornico. Za obdelovanje je primerna kmalu po dèju, ker se voda hitro odcedi in odte~e v podtalje. Zaradi kotlinske lege je zmanj{ana vetrovnost, pogostej{i ter izrazitej{i pa je toplot-ni obrat, zato sta zaznavna ve~ja onesnaènost ozra~ja in pove~ano {tevilo dni z meglo. 17 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 18 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Zamegljenost vpliva na trajanje son~nega obsevanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru. Obravnavano obmo~je ima povpre~- no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Beìgrad). Med za kmetijstvo pomembnimi podnebnimi zna~ilnostmi Ljubljanskega polja velja omeniti {e slano in to~o. Obdobje z mònim pojavljanjem slane je dolgo 150 do 170 dni, Ljubljana pa ima v dolgolet-nem povpre~ju tri dneve s to~o na leto. Vegetacijska doba na obmo~ju Ljubljane je dolga od 200 do 250 dni. Povpre~na temperatura zraka v vegetacijskem obdobju se v osrednji Sloveniji giblje med 14 in 16 °C, povpre~na letna temperatura zraka pa med 8 in 10 °C. To je pomembno za izbor polj{~in. Za gojenje zahtevnej{ih vrtnin in gojenje izven vegetacijskega obdobja je primerno gojenje v rastlinjakih. V vegetacijskem obdobju zna{a razpon koli~ine padavin na obravnavanem obmo~ju med 700 in 950 mm, kar je zaradi velike prepustnosti prodne podlage z vidika spiranja {kodljivih snovi v podtalnico neugodno. Ljubljansko barje je skrajni, jùni del Ljubljanske kotline. Dolgo je 20 in {iroko 10km. Meri 163 km2, zanj pa je zna~ilno obsèno naplavljeno dno. V celoti predstavlja {iroko tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku dveh tektonskih enot, starej{e dinarske in mlaj- {e alpske narivne zgradbe. Nastalo je pred priblìno dvema milijonoma let. Hitrost ugrezanja je bila razmeroma velika, v 500 letih se je dno spustilo za 1 meter (Melik 1959). To se nadaljuje {e danes, saj se barjansko dno ugreza s hitrostjo od 1 do 5 mm na leto. [EKVA MIHA P Slika 5: Poplave na Barju so reden pojav. 18 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 19 GEORITEM 4 [EKVA MIHA P Slika 6: Na poplavi{~ih Ljubljanskega barja so urejena obdelovalna zemlji{~a. Usedline so v ugrezajo~o barjansko kotanjo, kjer obstaja gosta mreà vodotokov, nana{ale vode. Te so dvojnega izvora. Ene imajo kra{ke izvire, na primer Ljubljanica, Iìca, Bistra, druge pa pritekajo na Barje povr{insko, na primer I{ka, Borovni{~ica, @elimelj{~ica, [kofelj{~ica, Grada{~ica. V nasprotju s povr{inskimi teko~imi vodami kra{ke vode ne nosijo proda in peska, temve~ le zelo drobne usedlinske delce in raz-topljeni apnenec. Med povr{insko teko~imi vodami so dalj{e na jùni strani Barja teko~e I{ka, @elimelj{~ica in Borovni{~ica. I{ka ima povirje v razgibanem hribovju med Krimom in Mokrcem, kjer so obilne padavine, zato lahko hitro naraste in zaje-zuje Ljubljanico. Ena najpomembnej{ih vodnih zna~ilnosti Ljubljanskega barja so poplave, ki vplivajo na barjanske naravne zna~ilnosti, na poselitev, rabo tal, prometnice in drugo. Pogoste poplave zajamejo osrednje dele Barja, kjer voda prekrije 2364 ha ali 14,8 % od celotne povr{ine Barja. Ob izjemno velikih poplavah je pod vodo okrog 8034 ha zemlji{~ ali dobra polovica Barja (^erne, Lovren~ak 1996). Vzrokov za nastanek poplav je ve~. Eden pomembnej{ih je, da pritekajo na Barje vode iz kra{kega in nekra{kega povr{ja. Nekra{ke, povr{insko teko~e vode, zlasti Grada{~ica in I{ka, ob padavinah hitro narastejo, poplavijo in zajezijo Ljubljanico 19 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 20 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ter dvignejo njeno gladino. Ko pri~ne njihova poplavna voda upadati, za~ne prihajati visoka voda iz kra{kih izvirov, ker padavinska voda s kra{kega povr{ja zaradi pod-zemnega pretakanja priteka z zakasnitvijo. V kra{kih izvirih voda le polagoma nara{~a. Tako doseèjo poplave iz kra{kih voda vi{ek pozneje kot pri povr{inskih vodah. Vendar kra{ka poplavna voda tudi pozneje upade, saj se voda v kra{kem podzemlju po~asneje pretaka. Arheolo{ke najdbe na Ljubljanskem barju pri~ajo o prisotnosti ~loveka è v starej{i kameni dobi. [ele z osu{evanjem pa so se razmere izbolj{ale do te mere, da je za poselitev postalo primerno tudi osredje Ljubljanskega barja. Danes ìvi na Ljubljanskem barju ve~ kot 30.000 prebivalcev v 52 naseljih, ve~inoma seveda na njegovem obrobju. Tako so na obrobju I{kega vr{aja naselja Tomi{elj, Brest, Matena, I{ka Loka, Ig, Vrbljene, Strahomer, I{ka vas, Kot in Staje. V osrednjem delu Barja sta le naselji Lipe in ^rna vas, zgrajeni sredi 19. stoletja {ele po na~rtni regulaciji Ljubljanice. Sti-ska s prostorom, ki vlada v Ljubljani, je del pozidave usmerila na jùni rob mesta. Poselitev se krakasto {iri po vzhodnem in zahodnem robu Ljubljanskega barja ter na najblìje osamelce. V osrednji del Barja sega le na obmo~jih Rakove jel{e in Sibirije ter ob prometnicah v ^rni vasi in Lipah, ob cesti v Podpe~ ter ob Iànski cesti. Vsa gradnja na teh obmo~jih je na pilotih, nevarnost poplav je velika, komunalna infrastruktura pomanjkljiva in neurejena: kljub temu se je {tevilo ~rnih gradenj dolgo pove~evalo. AR ALE[ SMREK Slika 7: Kmetijstvo sega tudi v neposredno bliìno vodarne Brest. 20 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 21 GEORITEM 4 Kmetijstvo je najpomembnej{a dejavnost v rabi zemlji{~ na Ljubljanskem barju. Za~etke ima v obdobju prvih osu{evanj in kolonizacije ob koncu 18. in na za~etku 19. stoletja. Njive prevladujejo na jùnem, zahodnem in severozahodnem obrobju. Ve~je njivske komplekse najdemo na prodnem I{kem vr{aju, ob osamelcih ter med Vnanjimi Goricami in ^rno vasjo. Njive se vse bolj trajno spreminjajo v travnike, zlasti v bliìni ve~jih naselij (Vrhnika, Borovnica) in na manj ugodnih tleh, na primer med Borovni{~ico, Bistro in Ljubljanico, nekaj jih je zajela tudi urbanizacija, ki se v preteklosti ni kaj prida ozirala na kakovost zemlji{~ (ob cesti Ljubljana–Vrhnika, pod Golovcem itd.). Njive so najpogostej{e na rendzinah (I{ki vr{aj), humoznem gleju, razli~no globokih {otnih prsteh v osrednjem delu Barja, rjavih pokarbonat-nih prsteh na apnencu in dolomitu ter na kislih rjavih tleh ob osamelcih. Travniki se pojavljajo na zelo razli~nih prsteh v vseh delih Ljubljanskega barja, v prvi vrsti pa na {otnih prsteh oziroma manj kakovostni mineralni {otni prsti ob poplavnih poto-kih in jarkih (^erne, Lovren~ak 1996). Celotno obravnavano obmo~je meri 16.415,60 ha oziroma 164,16 km2. Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljansko polje, za katerega velja Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije 120/2004) s skupno povr{ino 8341 ha te~e meja od Medanskih vrat, severno od Grmade in [marne gore, severno od Gameljn in prek Ra{ice do severnega roba ^rnu~. Od tam dalje poteka proti jugovzhodu prek Sote{kega hriba in [entjakoba, kjer pre~i Savo in avtocesto ter se usmeri proti jugu. Vzhodno od Novega Polja zavi-je proti zahodu, pre~i Golovec in Grad, nakar se navezuje na mejo vodovarstvenega obmo~ja Ljubljansko barje. Po meji s tem vodovarstvenim obmo~jem poteka do Podutika, vendar pre~i [i{enski hrib, ki tako skupaj z Rònikom ni vklju~en v nobeno varovano obmo~je. Od Podutika meja poteka proti zahodu do To{kega ^ela, nato pa po grebenu Dvorskega in Medanskega hriba proti severu nazaj do Medanskih vrat. Najòja vodovarstvena obmo~ja (0, I) na obmo~jih zajema so {tiri, kolikor je tudi ~rpali{~. Razprostirajo se v okolici vodarn [entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje in skupaj merijo 288,66 ha. Òje vodovarstveno obmo~je (3955,95 ha) je razdeljeno na podobmo~ji s strogim vodovarstvenim reìmom (IIA) s povr{ino 1708,25 ha in z manj strogim vodovarstvenim reìmom (IIB) s povr{ino 2247,47 ha. Podobmo~ja s strogim vodovarstvenim reìmom so tri. Na eni strani gre za sklenjeno obmo~je zaledja vodarn [entvid in Kle~e, na drugi vodarn Hrastje in Jar{ki prod, tretje pa je manj{e obmo~je vzhodno od vodarne Jar{ki prod. Podobmo~je z manj strogim vodovarstvenim reìmom (2247,47 ha) je sklenjeno in obdaja stròje varovano ozemlje. V severnem delu zavzema ve~ino strnjeno pozidanih zemlji{~ na Ljubljanskem polju, v jùnem pa sega do sredine [i{ke, Beìgrada in Most. Enotno je tudi {ir{e vodovarstveno obmo~je (III) s skupno povr{ino 4096,47 ha, ki zajema celotno napajalno obmo~je zajetja in predstavlja zunanje meje vodovarstvenega 21 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 22 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 8: Vodovarstvena obmo~ja vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P obmo~ja Ljubljansko polje. Podobno kot prej{nje je namenjeno dolgoro~nemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Vodovarstveno obmo~je I{ki vr{aj, ki ga opredeljuje Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988) je precej manj{e, saj meri le 1055,78 ha. Njegova zunanja meja poteka jùno od Tomi{lja malo nad vznò- jem Krimskega hribovja, nakar sega globoko proti I{kemu vintgarju, potem pa se obrne proti severu in {e vedno malo nad vznòjem hribovja te~e vse do zahodnega obrobja Iga. Od tam gre po dnu Ljubljanskega barja proti severozahodu in te~e severno od Bresta in Tomi{lja do izhodi{~a. Neposredna okolica vodarne Brest, ki predstavlja najòje vodovarstveno obmo~je, meri le 13,81 ha. Drugo ali òje vodovarstveno obmo~je s strogim reìmom varovanja obsega osrednji del I{kega vr{aja in je namenjeno neposredni za{~iti ~rpali{~ pred onesnaènjem; meri 520,69 ha. Tretje ali {ir{e vodovarstveno obmo~je z blagim reìmom varovanja je namenjeno varovanju toka podtalnice proti ~rpali{~em; meri 521,28 ha. V ~asu raziskave (2004) predvideno vodovarstveno obmo~je Ljubljansko barje s skupno povr{ino 7018,97 ha naj bi povezalo Ljubljansko polje in I{ki vr{aj. Opre-deljeno naj bi bilo kot obmo~je IIIB, torej {ir{e vodovarstveno obmo~je. Od meje z vodovarstvenim obmo~jem Ljubljansko polje pod grajskim gri~em naj bi poteka-lo proti jugovzhodu, nekaj sto metrov oddaljeno od vznòja Golovca in Orel. Potem naj bi {la meja jugozahodno od [kofljice, nakar naj bi na severnem obrobju Pijave Gorice zavila proti zahodu, potekala jùno od Iga, po severnem robu vodovarstvenega obmo~ja I{ki vr{aj. Ob jùnem robu Krimskega hribovja bi meja pri Zadrenku zavila proti severu, tekla zahodno od Lip in vzhodno od Brezovice pri Ljubljani, nakar bi zavila proti severovzhodu, do Dolgega mostu. Od tam naj bi se znova usmerila proti severu, ob{la Vrhovce in Brdo, pre~kala zahodno ljubljansko obvoznico in na vzhodnem robu Podutika, na meji z vodovarstvenim obmo~jem Ljubljansko polje, ostro zavila proti jugovzhodu, z jùne strani ob{la [i{enski hrib, Rònik in Tivo-li, potem pa se po A{ker~evi cesti spet priblià Grajskemu gri~u. Pozneje je lu~ sveta ugledal nov osnutek Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosni-kov Ljubljanskega barja z okolico (medmrèje 1), vendar tudi ta {e ni bil sprejet. Povr{insko je precej bolj ambiciozno zastavljen, saj sega krepko v Krimsko hri-bovje. 1.3 Zna~ilnosti podtalnice na vodovarstvenih obmo~jih V Sloveniji so najpomembnej{i vir pitne vode podzemne vode. Z njimi se oskr-buje ve~ kot 90 % prebivalstva v dràvi. Za preskrbo s pitno vodo so najpomembnej{i vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v aluvialnih nanosih na ravninah. 22 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 23 GEORITEM 4 VVO Ljubljansko polje VVO Ljubljansko barje VVO I{ki vr{aj VVO Ljubljansko polje VVO I{ki vr{aj vodovarstveno obmo~je A 0 najòje vodovarstveno obmo~je C I najòje vodovarstveno obmo~je A I òje vodovarstveno obmo~je C II òje vodovarstveno obmo~je A IIA {ir{e vodovarstveno obmo~je C III òje vodovarstveno obmo~je A IIB predlagano VVO Ljubljansko barje {ir{e vodovarstveno obmo~je A III {ir{e vodovarstveno obmo~je B III Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 23 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 24 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Bogate zaloge podtalnice v neposredni bliìni Ljubljane in celo pod precej{njim delom strnjeno pozidanega mesta so ocenjene na 100 milijonov m3. Dinami~na zaloga podtalnice zna{a do 4 m3 na sekundo, s ~imer se uvr{~a med naravne vire regionalnega pomena. Sto let po ustanovitvi centralnega vodovodnega sistema je podtalnica Ljubljanskega polja {e vedno najpomembnej{i vir pitne vode za oskrbo Ljubljane, saj zagotavlja 90 % potrebne koli~ine, preostalih 10 % potrebne vode pa se na~rpa v bli- ìni naselja Brest iz vodonosnika I{kega vr{aja na jùnem obrobju Ljubljanskega barja. Pitno vodo iz podtalnice Ljubljanskega polja pridobivajo v {tirih ~rpali{~ih, razvr{~enih od zahoda proti vzhodu: [entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje. Prvi dve sta v zahodnem delu Ljubljanskega polja, med strnjeno pozidanimi mestnimi zemlji{- ~i na jugu, zahodu in vzhodu ter Savo na severu, vmes pa sta kmetijsko {e vedno dejavni nekdaj samostojni, zdaj pa è dolgo v mestni okvir vklju~eni naselbini Kle~e in Savlje. ^rpali{~e Hrastje je prav tako na desnem bregu Save, v vzhodnem delu Ljubljanskega polja, med mo{~ansko industrijsko-servisno cono na jugu in [martinsko cesto. ^rpali{~e Jar{ki prod je na levem bregu Save, jùno od ~rnu{ke industrijsko-obrt-no-servisne cone, ki se ob zahoda proti vzhodu vle~e med ^rnu~ami in Nadgorico. ^rpali{~e Brest je jùno od istoimenskega naselja v jùnem delu Ljubljanskega barja, na prodnem I{kem vr{aju. Skupna zmogljivost ~rpali{~ je 2565 l na sekundo, za nemoteno oskrbo mesta pa je treba na~rpati priblìno 1000 l/s, to je okrog 135.000 m3 dnevno oziroma 35 mili-AR ALE[ SMREK Slika 9: V zaledju vodarne Hrastje je kmetijstvo zelo intenzivno. 24 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 25 GEORITEM 4 AR ALE[ SMREK Slika 10: Kljub ugodnim naravnim razmeram bo pitna voda ob neustrezni rabi prostora, kakr{na je na primer intenzivno vrti~karstvo tik ob ograji vodarne Kle~e, ogroèna. jonov m3 letno. V bistvu so potrebe po pitni vodi od navedene koli~ine precej manj- {e, saj se, tako kot v ve~ini vodooskrbnih sistemov pri nas, tudi v ljubljanskem na poti od ~rpali{~ do porabnikov izgubi okrog 35 % na~rpane vode. Skoraj dve tretjini pitne vode na~rpajo v Kle~ah, po desetino v [entvidu, Jar{kem produ in Brestu, Hrastje pa zavzema le manj{i delè v celotni koli~ini. Naravne razmere podtalnice na Ljubljanskem polju se glede na hranjenje in obnav-ljanje ocenjujejo kot ugodne, kar potrjuje tudi sorazmerno dobra kakovost vode. Gladina podtalnice je globlje pod povr{jem v zahodnem delu Ljubljanskega polja in manj{a v vzhodnem. Tako v ~rpali{~u Kle~e razdalja med povr{jem in srednjo gladino podtalnice presega 20 m, v Hrastju pa ne dosega 15 m, na Jar{kem produ je celo manj kot 10 m. Prevladujo~a smer pretakanja podtalnice je od severozahoda proti jugovzhodu oziroma vzhodu, kamor je nagnjena njena gladina. Intenzivno vteka-nje Save v podtalnico je ugotovljeno na obmo~jih med [martnim pod [marno goro in izlivom Gamelj{~ice (usmerjeno je proti ~rpali{~u Kle~e) ter med Jeìco in Toma- ~evim, kjer se prenikajo~a voda v jugovzhodni smeri razteka proti ~rpali{~u Hrastje in v severozahodni smeri proti Jar{kemu produ (Bre~ko Grubar, Ku{ar, Plut 2000). S sledilnimi poskusi je bila na jùnem obmo~ju vodarne Hrastje ugotovljena domi-nantna hitrost 20 m na dan (Auersperger s sodelavci 2005). 25 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 26 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 11: Gladina podtalnice je razli~no globoko pod povr{jem, ponekod samo 5 m. Obnavljanje podtalnice poteka razmeroma hitro, kar je posledica dobre prepustnosti krovne plasti in prodnatega dela, ki vodonosnik povezuje s Savo. S tem je skozi nezablateno dno re~ne struge omogo~eno intenzivno prenikanje savske vode, ki prispeva 50 % pretoka podtalnice, znatna pa je tudi infiltracija padavin, ki prispeva 42 % njenega pretoka (Bre~ko 1996). Neposredna infiltracija padavin se dogaja na priblìno 80 km2 velikem obmo~ju, povpre~na letna infiltracija pa se ocenjuje na 740 mm (po nekaterih meritvah celo 1000 mm), kar je slaba polovica povpre~nih letnih padavin v Ljubljani. Preostalih 8 % pretoka podtalnice prispevajo dotoki z obrobja, ponikli potoki in prenikajo~a voda iz vodovodnega omrèja, ki se izgubi na poti do porabnikov. Rezervne koli~ine vode so predvsem v vzhodnem delu vodonosnika Ljubljanskega polja, saj pretok podtalnice ni povsem izkori{~en niti pri nizkem vodostaju (Bre~- ko 1996). To dokazuje dreniranje podtalnice v Savo in odtekanje podtalnice v izvire, ki tudi v su{nem obdobju ne presahnejo. Glede na umirjeno rast Ljubljane in zmerno rast potreb njenih prebivalcev po pitni vodi, je zlasti ob racionalnej{i porabi primerna oskrba vsaj koli~insko zagotovljena tudi v prihodnje, tèje pa bo ohranja-ti kakovost vode. Ljubljansko barje je hidrogeolo{ko kompleksen sistem, kjer govorimo o treh med seboj bolj ali manj lo~enih vodonosnikih: holocenskem prodnem vodonosniku s pro-26 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 27 GEORITEM 4 sto gladino podtalnice, zgornjem pleistocenskem vodonosniku z arte{kim nivojem podtalnice in spodnjem pleistocenskem vodonosniku s subarte{kim nivojem podtalnice. S prelomi razsekano udorino Ljubljanske kotline so re~ni in jezerski sedimenti zapolnili v pleistocenu in holocenu. V jùnem delu Barja je kamninska podlaga v globini ve~ kot 150 m. Skozi prodne plasti se pretaka podtalnica, ki je v precej{njem delu Barja pod arte{kim pritiskom. Zna~ilen sediment Ljubljanskega Barja je polàrica. Njena zna~ilnost je satasta struktura in zgradba, v svoji prostornini pa ima tudi do 75 % vode. Reka I{ka napaja holocenski prodni vodonosnik z izdatnostjo 130 l/s, v su{nem obdobju pa reka ponikne. Pod holocenskim vodonosnikom so zaglinjeni pe{~eno-me-ljasti sedimenti in plast gline, ki omejuje zgornji pleistocenski vodonosnik. Najdemo jo lahko skoraj po vsem Barju. Podatki iz vrtin na jùnem robu Barja razkrivajo zagli-njeno bariero, ki prepre~uje hidravli~no povezavo zgornjega pleistocenskega vodonosnika s karbonatnim zaledjem. V severnem delu ta vodonosnik napajajo reka Grada{~ica in padavine. Tanka lo~ilna plast gline se pojavlja tudi med zgornjim in spodnjim pleistocenskim vodonosnikom. Slednji je ujet v kotanjo Ljubljanskega Barja in ima kontakt le skozi karbonatno podlago (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Ljubljansko polje je sorazmerno globok vodonosnik z zelo visoko oceno splo- {ne ranljivosti. Glavni dejavniki ogroànja podtalnice so neprimerni posegi v okolje (regulacije, melioracije), preveliko izkori{~anje vodnega vira in onesnaèvanje okolja. Neprimerni posegi in izkori{~anje vplivajo predvsem na koli~ino podtalnice, emisije AR Slika 12: Vodonosnik I{kega vr{aja ALE[ SMREK napaja reka I{ka. 27 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 28 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik snovi v okolje pa na njeno kakovost. Sicer ima podtalnica Ljubljanskega polja glede na veliko {tevilo poznanih in prikritih onesnaèvalcev sorazmerno veliko nosilno sposobnost, ki pa jo obremenjevanje okolja vendarle è presega. Ranljivost vodonosnega sistema Ljubljanskega barja na eni strani dolo~ajo pe{~eno-prodni zasip I{kega vr{aja in razmeroma plitva nenasi~ena cona dobre prepustnosti, na drugi pa dejstvo, da sta zgornji in spodnji pleistocenski vodonosnik zaradi glinastih lastnosti nad njima pred negativnimi vplivi s povr{ja dobro za{~itena (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Poseben problem predstavlja kra{ko zaledje Krimsko-Mo-kr{kega hribovja, saj so na kra{kih obmo~jih samo~istilne sposobnosti voda bistveno zmanj{ane. Zaradi manj{e gostote poselitve in redkej{ih virov obremenjevanja je kakovostno stanje tamkaj{nje podtalnice {e vedno dokaj solidno. 2 Zakonska regulativa 2.1 Varovanje podtalnice Temeljni okvir evropskega varovanja voda predstavlja Okvirna direktiva o vodah (Uradni list Evropske unije 60/2000), septembra 2000 sprejeta v Evropskem parla-mentu in Svetu ministrov Evropske unije. Zasnovana je na doktrini celovitega in trajnostnega gospodarjenja z vodami. Pomembni sta tako koli~ina kot kakovost razli~- nih tipov voda (med njimi tudi podzemnih), poudarjena je skrb za vodne ekosisteme oziroma ekosisteme, ki so neposredno odvisni od vode, dolo~itev ciljev in na~in za njihovo doseganje pa morata biti pripravljena in sprejeta na demokrati~en na~in. Namen okvirne direktive o vodah je uveljaviti skupni evropski okvir za zavarovanje voda z namenom: • prepre~itve poslab{anja in izbolj{anje stanja na vodo vezanih ekosistemov, • pospe{evanja trajnostne rabe voda, ki sloni na dolgoro~nem varovanju razpolò- ljivih vodnih virov, • zmanj{anja {kodljivega varovanja voda (Lanz, Scheuer 2001). Omeniti moramo {e h~erinsko Direktivo o podzemnih vodah (Uradni list Evropske unije 118/2006). Upo{tevanje trajnostnega na~ela razvoja temelji na zadovoljevanju drùbenih potreb po vodi v naj{ir{em pomenu. To ne pomeni ve~ klasi~nega koncepta rabe in izkori{~anja, temve~ usklajeno, celovito in trajnostno rabo v òjem (preskrba z vodo, odvod in ~i{~enje odpadnih voda, urejanje in ohranjanje odto~nega reìma) in {ir- {em pomenu, ob hkratni povezavi z drugimi dejavnostmi, tudi kmetijstvom. Krovna zakonodaja s podro~ja voda v Sloveniji je Zakon o vodah (Uradni list Republike Slovenije 67/2002), ki je seveda usklajen z evropsko Okvirno direktivo o vodah. Zakon o vodah govori, da je cilj upravljanja z vodami doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred {kodljivim 28 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 29 GEORITEM 4 delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih koli~in in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogo~a razli~ne vrste rabe voda ob upo{tevanju dolgoro~nega varstva razpolòljivih vodnih virov in njihove kakovosti. 74. ~len, ki govori o vodovarstvenem obmo~ju, nalaga: • da se vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaèvanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno koli~ino, zavaruje tako, da vlada dolo~i vodovarstveno obmo~je; – zaradi razli~ne stopnje varovanja se na vodovarstvenem obmo~ju lahko obliku-jejo notranja obmo~ja z razli~nimi stopnjami varovanja. • V aktu iz prvega odstavka tega ~lena se dolo~i zlasti: – meje vodovarstvenega obmo~ja, – meje notranjih obmo~ij, – ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem obmo~ju in posameznih notranjih obmo~jih (v nadaljnjem besedilu vodovarstveni reìm), – vrsta rabe vodnega telesa, – lokalno skupnost, ~e je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. 76. ~len dolo~a vodovarstveni reìm: • Na vodovarstvenem obmo~ju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile koli~insko ali kakovostno stanje vodnih virov, oziroma zaveè lastnike ali druge posestnike zemlji{~ na vodovarstvenem obmo~ju, da izvr{ijo ali dopu-stijo izvr{itev ukrepov, s katerimi se zavarujeta koli~ina in/ali kakovost vodnih virov. • Omejitve iz prej{njega odstavka se nana{ajo na: – prepoved ali dolo~itev posebnih pogojev pri posegih v prostor, – prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti, – prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi. • ^e z omejitvami in prepovedmi iz prej{njega odstavka ni mogo~e dose~i zavaro-vanja koli~in in kakovosti vodnih virov, se lahko lastninska pravica na zemlji{~u, ki je na vodovarstvenem obmo~ju za javno oskrbo s pitno vodo, po predpisih o raz-lastitvi odvzame ali omeji. 119. ~len pa govori o vodni pravici: • Vodno pravico je mogo~e pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s tem zakonom. O vodnem dovoljenju v 125. ~lenu pi{e: • Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode, namenjene za: – lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna slùba, – tehnolo{ke namene, – dejavnost kopali{~ in naravnih zdravili{~ po predpisih o zdravstveni dejavnosti, – pridobivanje toplote, 29 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 30 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik – namakanje kmetijskih in drugih zemlji{~, – proizvodnjo elektri~ne energije v hidroelektrarni, ~e ni neposredno priklju~e-na na javno elektri~no omrèje, – pogon vodnega mlina, àge ali podobne naprave, – vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno porabo, – pristani{~e, ~e je investitor oseba javnega prava, – zasneèvanje smu~i{~a, – postavitev plavajo~e naprave po predpisih o pomorstvu in varnosti plovbe po celinskih vodah, – drugo rabo, ki presega splo{no rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije. 127. ~len opredeljuje izdajo in podalj{anje vodnega dovoljenja: • Vodno dovoljenje izda ministrstvo, ~e: – je nameravana raba skladna z na~rti upravljanja z vodami, – nameravana raba ne zmanj{uje, omejuje ali onemogo~a izvajanja obstoje~ih vodnih pravic drugih upravi~encev. • V primeru, da je za pridobitev vodnega dovoljenja vloènih ve~ vlog, ki se nana{a-jo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upo{teva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, razpolòljivost vodnega telesa, prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo in namero osebe, da bo izpolnjevala stròje ukrepe varstva in rabe voda. • Vodno dovoljenje se izda za dolo~en ~as, vendar najve~ za 30 let. • Vodno dovoljenje se lahko podalj{a, ~e so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev. Òje varstvene pasove ~rpali{~ na Ljubljanskem polju so prvi~ dolo~ili leta 1955. Za varovanje vodnega vira so imeli odlo~ilni pomen, saj se je z njimi omejila {iritev mesta v bliìno ~rpali{~ (Breznik 1988). Omejitve se je razmeroma dosledno upo- {tevalo, po letu 1966 pa je bila znotraj òjega obmo~ja dopu{~ena gradnja individualnih hi{ in novih sosesk; takrat so nastali vzhodni deli Savelj, jùni del Kle~, del Toma~evega in industrijska cona ob Letali{ki cesti. Nov odlok o varstvenih pasovih je bil sprejet leta 1977. Glede na leto 1955 sta za ~rpali{~i Kle~e in [entvid ostala nespremenjena najòji (prvi) in òji (drugi) varstveni pas, za ~rpali{~e Hrastje pa se je òji varstveni pas raz{iril do Toma~evega. S tem odlokom je bil dolo~en tudi varstveni pas za ~rpali{~e Jar{ki prod. Dolo~ena sta bila {e {ir{i (tretji) in vplivni (~etrti) varstveni pas, ki sta obsegala obmo~je, s katerega prenikajo ali dotekajo vode neposredno v podtalnico. Ker prednostno nista bila namenjena varovanju, je bila na njiju dovoljena stanovanjska in druga zidava s priklju~itvijo na javno kanalizacijsko omrèje in z za{- ~ito pred pronicanjem {kodljivih snovi v podtalnico. Do leta 2004 veljaven obseg vodovarstvenega obmo~ja na Ljubljanskem polju je bil dolo~en na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list Socialisti~ne 30 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 31 GEORITEM 4 republike Slovenije 13/1988), ki je dolo~al varstvene pasove ter pogoje in na~in oskrbe z vodo, isti odlok pa je prvi~ opredelil tudi vodovarstvene pasove na I{kem vr{aju, ki so {e vedno v veljavi. S tem odlokom so vodovarstvena obmo~ja razdeljena na tri vodovarstvene pasove: • prvi ali najòji vodovarstveni pas, ki je namenjen izklju~no objektom za oskrbo s pitno vodo in skr~en na obmo~ja vodarn; njegova skupna povr{ina na Ljubljanskem polju je 41,35 ha, na I{kem vr{aju pa 13,81 ha; • drugi ali òji vodovarstveni pas s strogim reìmom varovanja je namenjen neposredni za{~iti ~rpali{~ pred onesnaènjem in je po povr{ini ostal priblìno enak prej{njemu najòjemu in òjemu varstvenemu pasu; na Ljubljanskem polju meri 1942,71 ha in na I{kem vr{aju 520,69 ha; • tretji ali {ir{i vodovarstveni pas z blagim reìmom varovanja je namenjen varovanju toka podtalnice proti ~rpali{~em, v njem pa sta prej{nji obmo~ji tretjega in ~etr-tega varstvenega pasu zdruèni; na Ljubljanskem polju obsegata 3618,95 ha in na I{kem vr{aju 521,28 ha. Veljavni odlok na Ljubljanskem polju, kjer vodovarstvena obmo~ja zavzemajo 5603,01 ha, in na I{kem vr{aju, kjer se raztezajo na povr{ini 1055,78 ha, dolo~a {tevilne prepovedi in obveznosti, ki so {e bolj podrobno, kakovostno in skladno s sodobno varovalno prakso razdelane v novi Uredbi o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije 120/2004). Omenjeni dokument se, kljub temu, da je vodovarstveno obmo~je na Ljubljanskem polju v primerjavi s prej{njim za skoraj 50 % ve~je (skupaj 8340,85 ha), od prej{njega odloka bistveno ne razlikuje, {e najbolj pa po tem, da so zaradi u~inkovitej{ega varovanja vodnega vira njegove zunanje meje praviloma raz{irjene do razvodnic na okoli{kih vzpetinah. Uredba dolo~a vodovarstveno obmo~je za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ukrepe, prepovedi in omejitve ter roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremi~nin na vodovarstvenem obmo~ju svoje delovanje prilagoditi dolo~bam uredbe, pri ~emer se vodno telo lahko rabi za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Po Pravilniku o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja in o njegovem ozna~evanju (2003) se glede na zahtevnost vodovarstvenega reìma vodovarstveno obmo~je deli na tri notranja obmo~ja: • {ir{e obmo~je, na katerem se izvaja varovanje z blàjim vodovarstvenim reìmom, • òje obmo~je, na katerem se izvaja varovanje s strogim vodovarstvenim reìmom, • najòje obmo~je, na katerem se izvaja varovanje z najstròjim vodovarstvenim reì- mom. [ir{e obmo~je zajema celotno napajalno obmo~je zajetja. Namenjeno je dolgoro~nemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na tem obmo~ju mora vodovarstveni reìm zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaènje z radioaktiv-nimi snovmi ali snovmi, ki so obstojne ali pa se razgrajujejo zelo po~asi. 31 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 32 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Òje obmo~je je obmo~je, ki glede na naravne razmere zagotavlja dovolj dolg zadr- èvalni ~as, dovolj veliko razred~enje {kodljivih snovi in dovolj dolg ~as za morebitno potrebno ukrepanje. Na tem obmo~ju mora vodovarstveni reìm zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaènje z onesnaèvali, ki po~asi razpadajo. Najòje obmo~je je obmo~je blizu zajetja, kjer je glede na naravne razmere razred~enje majhno, onesnaèvala pa hitro dospejo do zajetja. Na tem obmo~ju mora vodovarstveni reìm zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaènje s patogenimi mikrobiolo{kimi organizmi in drugimi onesnaèvali. Zaradi povedanega se {kodljive snovi na tem obmo~ju sploh ne smejo pojaviti. V primeru, da vodovarstveni reìm v zvezi z novimi posegi v okolje zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaènje samo na delu dolo~enega notranjega obmo~- ja, je treba to obmo~je razdeliti na dve ali ve~ manj{ih obmo~ij, na katerih veljajo vodovarstveni reìmi razli~ne zahtevnosti. Na obmo~jih iz prej{njega ~lena se izvaja vodovarstveni reìm v obliki prepovedi, omejitev in za{~itnih ukrepov za posege v okolje, ki so sorazmerni zahtevnosti vodovarstvenega reìma na posameznem notranjem obmo~ju. Vodovarstveno obmo~je sestavljajo {ir{e obmo~je (III) s povr{ino 4069,00 ha in notranja obmo~ja (0, I, IIA, IIB) s povr{ino 4244,38 ha. Notranja obmo~ja so razdeljena na: 1. {tiri najòja obmo~ja (0 in I) s povr{ino 288,66 ha, 2. òje obmo~je (II), ki je razdeljeno na: 2.1. dve podobmo~ji s strogim vodovarstvenim reìmom (IIA) s povr{ino 1708,25ha in 2.2. eno podobmo~je z manj strogim vodovarstvenim reìmom (IIB) s povr{i-no 2247,47 ha. Posamezni znaki pomenijo: • + dovoljen poseg v okolje na vodovarstvenem obmo~ju, • – prepovedan poseg v okolje na vodovarstvenem obmo~ju, • pd dovoljena gradnja objekta na vodovarstvenem obmo~ju, ~e so zanjo v postopku pridobivanja vodnega soglasja k projektnim re{itvam za pridobitev gradbenega dovoljenja preverjeni vplivi na vodni reìm vodnega telesa. ^e gre za gradnjo eno-stavnega objekta, za katero v skladu s predpisi, ki urejajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ter pogoje za njihovo gradnjo, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se v postopku izdaje vodnega soglasja, ki ga mora investitor pridobiti pred za~etkom gradnje preverijo vplivi na vodni reìm in stanje vodnega telesa. • pp dovoljena gradnja objekta na vodovarstvenem obmo~ju, ~e se zaradi njenega vpliva na vodno telo izvedejo za{~itni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaènje sledi, da je tveganje onesnaèvanja zaradi te gradnje sprejemljivo. Za gradnjo objekta in za{~itne ukrepe so v postopku pridobivanja vodnega soglasja 32 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 33 GEORITEM 4 Preglednica 1: V prilogi Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije 120/2004) so navedene prepovedi in omejitve za gradnjo; izpostavljene so le tiste, ki so s ~rpanjem podtalnice vsaj posredno povezane. vrsta objekta, dejavnost vodovarstveno obmo~je, sprejemljivost posega stanovanjske stavbe VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA nestanovanjske stavbe VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA stavbe za rastlinsko pridelavo – – pp stavbe za rejo ìvali – – pp objekti transportne infrastrukture VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA dovodni in odvodni kanali, namakalni in osu{evalni sistemi – pp + cevovodi, komunikacijska omrèja VVO I in VVO IIB VVO III in energetski vodi VVO IIA prenosni vodovodi – pd pd objekti za ~rpanje, filtriranje in zajem vode + + + distribucijski cevovodi za pitno in tehnolo{ko vodo + + + vodni stolpi, vodnjaki in hidranti + + + kompleksni industrijski objekti VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA drugi gradbeni inènirski objekti VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA ponikovalnice VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA izvedba gradbenih del VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA gradnja enostavnih objektov VVO I VVO IIA VVO III VVO IIB pomòni objekti za lastne potrebe: bazen, drvarnica, nadstre{ek, lopa, uta + + + garaà, steklenjak, rezervoar za teko~a pd + + goriva do 5 m3 P 33 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 34 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik vrsta objekta, dejavnost vodovarstveno obmo~je, sprejemljivost posega pomòni infrastrukturni objekti: urbana oprema: nadkrita ~akalnica, javna kolesarnica, javna + + + telefonska govorilnica, objekt za ogla{evanje, transparent, skulptura in prostorska instalacija, ve~namenski kiosk, montàna sanitarna enota in vodnjak kmetijstvo VVO I VVO IIA VVO III VVO IIB gozdarstvo VVO I in VVO IIB VVO III VVO IIA uporaba sredstev za za{~ito rastlin, VVO I VVO IIA in VVO III lesa in gnojenje VVO IIB k projektnim re{itvam za pridobitev gradbenega dovoljenja vplivi na vodni reìm vodnega telesa preverjeni. Na obmo~ju, ki se ureja z lokacijskim na~rtom, se v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu na~rtu preverijo vplivi na vodni reìm in stanje vodnega telesa ter vplivi za{~itnih ukrepov na zmanj{anje tveganja onesnaènja. Pogoje in na~in oskrbe s pitno vodo ureja tudi Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list Republike Slovenije 35/2006), ki v 13. ~lenu jasno govori o prepovedi lastne oskrbe s pitno vodo, ~e je mòna priklju~itev na javni vodovod, oziroma o prepovedi izkori{~anja istega vodnega vira, kot je namenjen za javno oskrbo, za lastno oskrbo s pitno vodo. 2.2 Namakanje Ker so predmet obravnave vodnjaki in vrtine v zasebni lasti, je treba predstaviti tudi dovoljenja in soglasja, ki jih morebitni interesent potrebuje za izgradnjo namakalnega sistema. Deloma so povzeta v nadaljevanju (Pintar 2003; Pintar, Osredkar 2003a, 2003b). Po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih (Uradni list Republike Slovenije 55/2003) se namakalni sistemi delijo na velike namakalne sisteme, namenjene ve~jemu {tevilu uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku, in male namakalne sisteme, namenjene enemu ali ve~ uporabnikom, ki uporabljajo namakalni sistem neodvisno drug od drugega. Glede na to, da velikih namakalnih sistemov na obravnavnem obmo~ju ni, pri~akovati pa jih ne gre niti v prihodnje, smo se osredoto~ili na pogoje za izgradnjo malih namakalnih sistemov. 34 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 35 GEORITEM 4 Zakon o prostorskem na~rtovanju (Uradni list Republike Slovenije 33/2007) obravnava prostorske ureditve, ki se na~rtujejo s prostorskimi akti. Pristojna ob~ina da investitorju nameravane gradnje namakalnega sistema na dolo~enem zemlji{~u podatke o namenski rabi prostora ter dolo~i lokacijske in druge pogoje, ki jih dolo~ajo ob~inski prostorski akti. Dokument, v katerem so podani ti podatki, se imenuje lokacijska informacija. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list Republike Slovenije 84/2005) dolo~a, kak{na mora biti kakovost vode, da je primerna za namakanje. Uredba o vodnih povra~ilih (Uradni list Republike Slovenije 103/2002) navaja na~in dolo~anja vi{ine vodnega povra~ila, na~in njegovega obra~unavanja, odmere in pla~evanja ter merila za zniànje in oprostitev pla~evanja vodnega povra~ila, ki ga je treba pla~evati pri uporabi vode za namakanje. Vodno povra~ilo se pla~uje mese~no. Tehnolo{ki del projekta, ki je po Navodilu za izvajanje melioracij kmetijskih zemlji{~ (Uradni list Republike Slovenije 22/1981) obvezen del projektne dokumentacije, naredi za to usposobljen strokovnjak, saj bi nepravilnosti, ki bi bile storjene pri izra~unih, omejevale rabo namakalnega sistema ali celo vplivale na okolje, na primer s preko-merno porabo vode, poslab{anjem fizikalnih lastnosti tal ali njihovim onesnaènjem. Agencija Republike Slovenije za okolje poda informacijo, ali je v izbranem vodnem viru dovolj vode, da je namakanje mòno. Pred poskusnim vrtanjem, s katerim se ugotovi, ~e in koliko je podzemne vode, je po Zakonu o vodah treba pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Pomembno je tudi, da je na~rpana voda dovolj kakovostna za namakanje. Pridobiti je treba tudi informacijo o namenski rabi zemlji{~a – lokacijsko informacijo, ki jo izda ob~inski upravni organ, pristojen za urejanje prostora. V njej je navedeno, ali in pod kak{nimi pogoji je mogo~a gradnja oziroma ureditev namakalnega sistema. Po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih je treba za melioracije, med katere spada tudi namakanje, na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nasloviti predlog za uvedbo namakalnega sistema. Pristojni minister namakalni sistem odobri, ~e so po Zakonu o kmetijskih zemlji{~ih zanj izpolnjeni vsi pogoji. Pogoj za pridobitev vodne pravice za rabo vode za namakanje kmetijskih ali drugih zemlji{~ je izdana odlo~ba o uvedbi malega namakalnega sistema. Na podlagi Zakona o vodah spadajo vode med naravno vodno javno dobro in je za njih treba pridobiti vodno pravico, to je pravico do neposredne rabe vode. To velja za vse vodne vire namakalnih sistemov, pa naj bo to podtalnica, vodotok, izvir ali kak drug vodni vir. Agencija Republike Slovenije za okolje izda vodno dovoljenje za dolo~en ~as, vendar najve~ za 30 let. Na zahtevo imetnika se lahko podalj{a, na njegov predlog ali po uradni dol`nosti pa se lahko tudi spremeni. Vodno dovoljenje se podeli proti enkrat-nemu pla~ilu, ki se dolo~i z upo{tevanjem kriterijev, podanih v Zakonu o vodah. 35 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 36 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ^e je v lokacijski informaciji navedeno, da je gradnja namakalnega sistema skladna z izvedbenimi prostorskimi akti in ~e so njegova velikost, na~in gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemlji{~ skladne s predpisom, potem ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, saj kot dovoljenje za gradnjo zadostuje lokacijska informacija. Vendar je tako le v primeru, ~e se namakalni sistem {teje za enostaven objekt, to pa pomeni, da je montaèn in nima vkopanih cevi ali ja{kov in da ne zahteva posegov v prostor, kot so priprava teras, poti, trajnih objektov in naprav (jarki, nasipi in podobno), prav tako pa tudi ne sme vplivati na okolje. Mali namakalni sistem se sicer lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, vendar se vode za namakanje ne sme rabiti brez vodnega dovoljenja. 3 Obdelovanje zemlji{~ in namakanje Obmo~je s prepletanjem mestnih (urbanih) in podeèlskih (ruralnih) funkcij, tako da med mestom in podeèljem ni ve~ jasne fiziognomske, socialne in gospodarske lo~nice, znanstveno poimenujemo ruralno-urbani kontinuum (Kladnik 2002). V kmetijsko pridelavo bliìna mesta gotovo vna{a dolo~ene posebnosti. Kmetijstvo je {e vedno najbolj{i skrbnik naravnih virov in v primestnem prostoru eden od najpomembnej{ih, ~e ne kar najpomembnej{i oblikovalec pokrajinskega videza (Maslo 2002). Z obdelovalnimi postopki je v preteklih obdobjih ustvarilo kulturno AR ALE[ SMREK Slika 13: Kmetijstvo se vse bolj umika urbanizaciji. 36 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 37 GEORITEM 4 AR ALE[ SMREK Slika 14: Tradicionalno kmetijstvo vse bolj izginja. pokrajino, ki obkroà mestni prostor in skupaj z njim sestavlja povezano celoto, kjer se prepletajo in dopolnjujejo razli~ne vloge obeh (Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana 2002). Kmetijstvo v neposredni sose{~ini velikih mest je zaradi razli~nih omejitvenih dejavnikov veliko bolj izpostavljeno in ranljivo kot kmetijstvo na drugih, po ve~ini ali izklju~no podeèlskih obmo~jih (Cunder 2000). Nasprotja med kmetijstvom in drugimi dejavnostmi se obi~ajno {e najbolj pe-re~e odraàjo na podro~ju varstva okolja. Pri tem je treba omeniti tudi {kodljive vplive mestnega okolja na kmetijstvo. Kaè se kot onesnaènje kmetijskih zemlji{~, kar vpliva na onesnaèvanje kmetijskih pridelkov in posredno hrane, ki se prideluje na zemlji{~ih v neposredni bliìni mesta in znotraj mesta samega. Znano je, da se zahteve po kakovostni in neopore~ni hrani stalno zaostrujejo, s tem pa se pove~uje tudi pritisk na neposredne pridelovalce. Zlasti v bliìni mestnega jedra kmetje ne morejo zagotoviti neopore~ne pridelave, s tem pa si posredno onemogo~ajo normalno trènje kmetijskih pridelkov in za preìvetje primeren dohodek (Cunder 2000; Kladnik 2002). Kmetijstvo je ~edalje bolj kompleksna dejavnost, ki je ni mogo~e uravnavati le prek trga ìvil. Zagotavljanje stabilne pridelave hrane sicer ostaja temeljna paradigma slovenskega kmetijstva, na nekaterih obmo~jih pa njegovi posredni u~inki postajajo pomembnej{i kot njegova prehranska vloga. Kmetijska zemlji{~a so namre~ pomembna 37 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 38 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik prvina zasnove rekreacije, delovanja zelenega sistema, kakovosti krajine, strukturne zgradbe in mestne identitete (Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana 2002). V skladu z aktualno kmetijsko politiko v Sloveniji in Evropski zvezi je bila zasnovana nova razvojna paradigma, v kateri se poudarek s primarnih preusmerja na sekundarne funkcije kmetijstva (Maslo 2002). Vrti~karstvo je ljubiteljsko vrtnarstvo, v razvitem delu sveta raz{irjeno zlasti na obrobjih ve~jih mest na za to posebej dolo~enih in urejenih obmo~jih. Tako naj bi bilo tudi pri nas, praksa v Ljubljani pa kaè, da gre pravzaprav za enega najbolj stihijskih porabnikov dragocenega mestnega prostora. Po svojem zna~aju ima vrti~karstvo le deloma kmetijski zna~aj. Zaradi praviloma neprivla~nega videza ga ne gre pri{tevati med vzdrèvalce kulturne pokrajine, neugodna je tudi njegova vloga pri zmanj{evanju kakovosti okolja. Res pa je, da vsaj deloma aktivira neproduktivna obmo~ja vzdol` prometnic, daljnovodov in vodotokov, ki bi bila sicer namenjena ekstenziv-nej{i rabi (Kladnik 2002). Ob tem ne moremo prezreti njegove rekreacijske, druàbne, ekonomske in oskrbne vloge za kar pomemben delè mestnega prebivalstva. Na~eloma velja, da se je vrti~karstvo izognilo mestnemu sredi{~u, v vseh drugih predelih pa se ume{~a na zelo razli~ne lokacije. Pojavlja se ob ograjah poslovnih obmo~ij, na nasipih èlezni{kih prog, obrèjih vodotokov, ostankih neizkori{~enih gradbenih parcel, med njivami in travniki, na robu gozda in pred stanovanjskimi bloki. AR ALE[ SMREK Slika 15: Vrti~karstvo je pomemben, predvsem pa nenadzorovan vir obremenjevanja podtalnice. 38 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 39 GEORITEM 4 V doslej edini resni raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) je bilo zelo grobo ocenjeno, da je z vrti~karstvom povezano vsaj 12.000 Ljubljan~anov. Vrti~karstvo se pojavlja na od 10 m2 do ve~ ha velikih zemlji{kih kompleksih. ^eprav je vloga vrti~karstva v pridelavi hrane majhna, ga je z zornega kota varovanja okolja mogo~e opredeliti kot kmetijstvo v malem, saj vrti~karji prav tako uporabljajo gnojila in za{~itna sredstva. Opazovanja kaèjo, da so kmetje pri uporabi sredstev za varstvo rastlin praviloma zmernej{i kot vrti~karji; mnogi med slednjimi se s kemi~- nimi pripravki lotevajo tako reko~ vsake rastline posebej, pri ~emer jih vodi èlja po obilnem in privla~nem pridelku, medtem ko je gospodarnost pridelave potisnjena v ozadje. Tak{nim pridelovalcem je okoljska problematika ponavadi tuja. Med vrti~- karji pa so tudi tak{ni, ki se v èlji po ekolo{ko neopore~nem, lastnoro~no pridelanem pridelku odpovedo vsakr{ni rabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (Simoneti s sodelavci 1997). Nedvomno pa velja, da je ve~ina vrti~karjev o pridelavi vrtnin le lai~no pou~ena. Za njihovo zdravje je zaskrbljujo~a ugotovitev, da nekateri svoje zelenjavne vrtove zalivajo tudi z onesnaèno vodo iz blìnjih vodotokov, na primer iz Grada{~ice, Glin{~ice, Prànca. Pomemben segment v Ljubljani predstavlja tudi obdelovanje vrtov okrog individualnih hi{, tako prosto stoje~ih kot vrstnih. Ker se pojavlja na obmo~jih individualnih hi{ povsod po mestu, ~etudi je za ograjami manj vpadljiva in bolj prikrita, zavzema kot celota sorazmerno velik obseg, ki ga je zaradi raznovrstnosti stanovanjskih sosesk z razli~nim gmotnim poloàjem in razli~nimi ìvljenjskimi navadami stanovalcev tè- ko natan~neje opredeliti. Opazovanja kaèjo, da vrtovi na stavbnih parcelah obi~ajno zavzemajo povr{ine od 10 do 100 m2 (Kladnik 2003, 49). Ni dvoma, da je med obdelovalci zasebnih vrtov mogo~e razlikovati med dvema skrajnima skupinama, tisto, ki zaradi neznanja z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin mo~no pretirava, in ono, ki zaradi okoljske ozave{~enosti prisegajo na meto-de biolo{ke pridelave. Vmes je {e mnoìca tistih, ki se nagibajo k eni ali drugi skrajnosti oziroma so v mejah povpre~ja. Kljub temu so zaradi velike intenzivnosti pridelave {e vedno omembe vreden porabnik vode (za zalivanje), onesnaèvalec podtalnice oziroma teko~ih voda in zaradi neustreznega ravnanja z odpadki tudi onesnaèvalec komunalnih deponij in divjih odlagali{~ odpadkov. Na splo{no se pri vseh naprednih vrtnarjih gojenje vrtnin na prostem dopolnjuje z gojenjem vrtnin v zavarovanem prostoru kot zunajsezonsko ali kot celoletno pri-delovanje nekaterih vrtnin (Osvald 1996). Rastlinjaki so pri nas sorazmerno nov pojav. Velike prekrite pridelovalne enote so se s svojim videzom razmeroma vpadljivo zarisale v silhuete tistih primestnih delov, ki so bili neko~ samostojne vasi in jih je Ljubljana s~asoma »vsrkala vase«. Ve~ rastlinjakov je na najbolj rodovitnih prodnih zemlji{~ih, ki so {e vedno intenzivno zelenjadarsko izrabljena. Kot obmo~ja njihove najbolj izrazite osredoto~enosti bi lahko izdvojili Savlje, [martno ob Savi, Hrastje in Podgorico (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). 39 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 40 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 16: Rastlinjaki so v bistvu obmo~ja najve~je intenzivnosti kmetovanja. Ve~ini lastnikov rastlinjakov kmetovanje {e vedno pomeni pomemben vir pre- ìvljanja, za prevladujo~e nekme~ko prebivalstvo na{ega glavnega mesta pa predstavlja pomemben vir oskrbe z zelenjavo, a vse bolj tudi z balkonskim, drugim okrasnim in rezanim cvetjem (Kladnik 2000). Namakanje je umetno dodajanje vode rastlinam, z namenom optimalne rasti in razvoja gojenih rastlin, ko v ~asu vegetacije primanjkuje vode v tleh (Kladnik 1999). Slovenija ima sorazmerno veliko koli~ino letnih padavin, ki pa so prek leta neena-komerno razporejene, tako da se v poletnih mesecih vsako leto sre~amo z ve~jim ali manj{im pomanjkanjem vode v tleh. Tako smo se v zadnjih dveh desetletjih sre~ali kar z nekaj izrazito su{nimi leti: 1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003 in 2005. Namakanje gotovo ni edina mòna re{itev v borbi proti su{i, je pa kljub dol-gotrajnim postopkom, ki spremljajo na~rtovanje in gradnjo namakalnih sistemov, gotovo najhitrej{i odziv na su{ne razmere, ko rastlinam (skoraj) vsako leto primanjkuje vode za optimalno oblikovanje pridelka. Glede na opozorila o napovedovanih podnebnih spremembah bo namakanje ~edalje pomembnej{i ukrep proti su{i, ~eprav je è v zdaj{njih razmerah pomemben ukrep za kakovosten in koli~insko izena~en pridelek. Prav slednje je razlog, da imajo nekatere evropske dràve s prav toliko ali {e ve~ padavinami kot v Sloveniji obsèna namakana zemlji{~a Rezultati raziskav so pokazali, da se lahko tudi v Sloveniji z uvedbo namakanja pridelki pove~ajo od nekaj deset do nekaj sto odstotkov. 40 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 41 GEORITEM 4 Sadne vrste se mo~no odzivajo na namakanje in pridelek se v povpre~ju lahko pove~a do 30 %, pri nekaterih vrstah, na primer jagodah, pa celo do 100 %. [e zlasti pa se pove~a delè prvega kakovostnega razreda (Pintar 2003). Postopek dolo~anja porabe vode je odvisen od strokovne usposobljenosti na~r-tovalca namakalnega sistema; zavedati se je namre~ treba, da namakanje kmetijskih kultur predstavlja enega najve~jih porabnikov vode. Izra~uni potrebnih vodnih koli- ~in za namakanje so odvisni od podnebnih razmer, sestave prsti, vrste gojenih kultur in na~ina namakanja. Vpra{anje pa je, kako se te izra~unane za namakanje potrebne koli~ine vode ujemajo z dejanskimi koli~inami vode, ki se porabijo v praksi, bodisi da uporabniki namakajo na podlagi merilcev vlànosti tal ali izku{enj in opazovanj. Podatki raziskav namre~ kaèjo na precej{nje neujemanje med teoreti~no izra~unanimi koli~inami za namakanje in koli~inami vode, ki jo dolo~enim kulturam dovajajo uporabniki namakalnih sistemov po lastni presoji (Pintar, Matajc 2001). Glavni onesnaèvalci na kmetijskih zemlji{~ih so nitrati in herbicidi. Zaradi vre-menskih razmer se lahko onesnaènje z njimi pojavi klub njihovi korektni in strokovni uporabi (Rice, Viste 1994). Tam, kjer je v kmetijsko tehnologijo vklju~eno tudi namakanje ugotavljajo, da se v bolj vlànem podnebju z nepredvidljivimi padavinami lahko pojavi spiranje nitratnih ionov tudi ob pravilnem namakanju (Keeney 1989). Velika verjetnost spiranja nitratnih ionov v kombinaciji z visokimi gnojilnimi odmerki Slika 17: Vse ve~ kmetov svoja AR obdelovalna zemlji{~a namaka, nekateri tudi v neposredni bliìni ALE[ SMREK vodarn. 41 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 42 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik du{ika ima za posledico, da je namakanje glavni potencialni vir nitratnih ionov v podtalnici. Po drugi strani pa rastline uporabljajo du{ik bolj u~inkovito, ~e so optimalno oskrbljene z vodo, kar pa je mòno dose~i le z namakanjem. Ob pojavu dèja je koli- ~ina nitratnih ionov v tleh, ki se spirajo v podtalnico, manj{a, kot bi bila, ~e bi rastline trpele su{o (Pintar, Knapi~ 2001). 4 Metode dela Popis je celoten proces priprave, zbiranja, vrednotenja, analiziranja in publiciranja èlenih podatkov, ki se v dolo~enem ~asu nana{ajo na vse iskane subjekte oziroma objekte na dolo~enem obmo~ju. Temeljna na~ela popisa so individualni pristop, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in so~asnost. Pridobivanje temeljnih podatkov pred odhodom popisovalcev na teren je bilo zahtevno in dolgotrajno opravilo. Popisovalce smo opremili z dopisom za popisovane osebe (izro~ali so ga po potrebi), pooblastilom za izvajanje popisa, s popisnimi listi, z naslovi mònih lokacij vodnjakov in vrtin v zasebni lasti ter z natan~nim kartograf-skim prikazom posameznih lokacij in celotnega obravnavanega obmo~ja z digitalnimi ortofoto posnetki. Izdelava popisnega lista je bila kompleksna, saj je bilo treba dolo~iti raznovrstno vsebinsko zasnovo, s katero je bilo mogo~e odgovoriti tako na bistvena vpra{anja o zna~ilnostih popisanih objektov, rabi vode iz vodnjakov in vrtin, kot tudi na povezanost z uporabniki vode iz teh objektov in njihovim odnosom do okolja. Popisni list je sestavljen iz 57 vpra{anj s {tevilnimi podvpra{anji, zastavljenimi na na~in, s katerim je bilo mogo~e zagotoviti pridobitev kar najbolj kakovostnih odgovorov. Sestavljen je iz naslednjih vsebinskih sklopov: • natan~na lokacija vodnjaka oziroma vrtine v zasebni lasti, • socioekonomske zna~ilnosti lastnika oziroma uporabnika objekta, • vrsta objekta, obdobje izdelave, velikost in stanje objekta, • hidrolo{ki parametri, • koli~ina na~rpane vode in namembnost njene uporabe, • lega objekta glede na njegovo okolico, • urejenost dokumentacije za izdelavo objekta, • pripravljenost uporabnikov na opravljanje analiz kakovosti vode v objektih. Obmo~je popisa so bila vodovarstveni obmo~ji Ljubljansko polje in I{ki vr{aj ter v ~asu popisa predvideno vodovarstveno obmo~je Ljubljansko barje. Pred odhodom na teren smo posku{ali pridobiti razli~ne podatkovne baze, predvsem zato, da bi popisovalce lahko usmerili na ~imve~ predvidenih lokacij. Tako smo pregledali podatke z avstroogrskih topografskih kart v merilih 1 : 75.000 in 1 : 100.000, s topografskih kart iz ~asa Kraljevine Jugoslavije v merilu 1 : 50.000 ter iz po 2. sve-42 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 43 GEORITEM 4 tovni vojni izdelanega kartografskega gradiva v merilih 1 : 50.000 in 1 : 25.000. Na pre-gledanih zemljevidih so zasebni vodnjaki in vrtine ozna~eni le izjemoma. Pridobili smo tudi del popisa »Preskrba mesta Ljubljana z vodo s privatnimi vodnjaki v vojnem ~asu« iz leta 1941, ki zajema zdaj{nje {ir{e sredi{~e mesta. @al so ohranjene samo natan~ne lokacije za vodne objekte, ki naj bi takrat bili »potrebni renoviranja«. Nismo pa uspeli pridobiti seznamov takrat {e delujo~ih in urejenih vodnjakov, od katerih so se nekateri ohranili vse do zdaj. Vemo le, da jih je bilo vsega skupaj zabeleènih 1691. [e najbolj smo si lahko pomagali z gradivom »Pregled vodnjakov, ugotovitev stanja, {tevila in uporabnost« na obmo~ju krajevnih skupnosti Dravlje, Ljubljana-[entvid, Vìmarje-Brod, Komandanta Staneta, Hinka Smrekarja in Zgornja [i{ka v nekdanji ob~ini Ljubljana [i{ka. To gradivo je iz sedemdesetih let prej{njega stoletja (pojavlja se navedba Ljubljana, 24. 10. 1974), zbirali pa so ga Splo{ni ljudski odbori v takratnih krajevnih skupnostih. Gradivo je dostopno za kra-jevne skupnosti Dravlje, Ljubljana [entvid, Vìmarje Brod, Komandanta Staneta, Zgornja [i{ka in Hinka Smrekarja. Podobne podatke smo sku{ali pridobiti tudi za preostale {tiri takratne ljubljanske ob~ine, vendar jih nismo na{li v nobenem od preu- ~enih arhivov (Mestna ob~ina Ljubljana, Upravna enota Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Republike Slovenije). Na podlagi zbranih podatkov smo na digitalnih ortofoto posnetkih natan~no dolo- ~ili lokacije vseh potencialnih vodnih objektov na obmo~ju vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana in odtisnili karte obravnavanega obmo~ja v merilu 1 : 2000, do katerega jih je {e mogo~e kakovostno pove~ati. Digitalni ortofoto posnetki v letu 2000 so nastali z aerofotosnemanjem, ki ga je izvedel Geodetski zavod Slovenije. Za obmo~je Mestne ob~ine Ljubljana so v barvah in nam jih je za izvedbo raziskave odstopil Oddelek za gospodarjenje z zemlji{~i MOL. Digitalni ortofoto posnetki, ki pokrivajo obmo~je jùno od mestne ob~ine, so izdelani v ~rno-beli tehniki in smo jih pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije. Za popisovalce smo pripravili tudi odtis digitalnega ortofoto posnetka z vrisa-nimi vodovarstvenimi obmo~ji, kar je omogo~alo pravilnej{e in làje orientiranje pri terenskem delu. Zaradi malo{tevilnih izhodi{~nih podatkov in sprememb, ki so v zadnjih nekaj desetletjih nastale na terenu, smo morali popisovalce usmeriti v izjemno zahtevno natan~no pre~esavanje preu~evanega obmo~ja, od ulice do ulice, od ceste do ceste, od poljske poti do poljske poti … V celoti je bilo natan~no pregledano dobrih 164 km2 veliko ozemlje. Izbrali smo {est izku{enih popisovalcev, ki so se è prej dokazali s kakovostnim terenskim zbiranjem podatkov. Zanje smo pripravili kraj{i seminar. Popis z dodatnimi terenskimi preverjanji in dopolnitvami je potekal od 15. avgusta do 12. decembra 2003. Podatki se nana{ajo na stanje 15. avgusta 2003. Ta datum lahko ozna~imo kot kriti~ni trenutek popisa. 43 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 44 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Izvedba popisa je bila zelo zahtevna, saj se popisovalci niso mogli opreti na nobeno zakonsko dolo~ilo obveznosti odgovarjanja, kot je to zagotovljeno denimo pri popi-sih Statisti~nega urada Republike Slovenije. Uspe{nost je bila torej v znatni meri odvisna tudi od sposobnosti prepri~evanja popisovalcev. Temeljno pravilo popisa, kot ga predvideva tudi 10. ~len Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 (Uradni list Republike Slovenije 66/2000) je, da mora popisovalec v popisne vpra{alnike vnesti podatke, kot mu jih posreduje popisana oseba. Torej je popisovalec lahko le opozoril na morebitne o~itne namerne ali nenamerne napa~ne navedbe popisanih oseb, ni pa jih mogel oziroma smel zapisa-ti po svoje. Glede na to, da sta si popisovalec in popisana oseba skupaj ogledala vodne objekte, je napak zagotovo razmeroma malo. Ponekod so potencialne popisovane osebe brezpogojno odklonile sodelovanje. V tak{nih primerih smo poskusili pridobiti glavne informacije pri blìnjih stanovalcih ali pa smo si vodne objekte s primerne razdalje ogledali sami in zabeleìli njihove temeljne zna~ilnosti. Osebe, ki so zavrnile sodelovanje, smo z razli~nimi popisovalci ve~krat obiskali in jih nagovarjali k sode-lovanju, tako da smo dosegli najbolj{i moèn odziv. Za ponazoritev zahtevnosti dela prilagamo zaradi varovanja osebnih podatkov prilagojen zapis ene od popisovalk, poslan po elektronski po{ti in namenjen njenim popisovalskim kolegom, v nadaljevanju pa je {e njen tabelari~ni opomnik s so~ni-mi opaànji in doìvetji na takrat obdelovanem obmo~ju: » Pozdravljeni! Poleg popisanih, è v ve~ini suhih objektov, ki so na obmo~ju [martnega, Hrastja in Sne-berij, obstaja utemeljeni sum o obstoju vrtin, ki sluìjo za namakanje obdelovalnih povr{in. Kmetje v Sneberjah z veseljem na{tejejo vse v [martnem, ki te vrtine imajo, za svoje sova{- ~ane in zase nih~e ni~esar ne ve. Enako velja za kmete v [martnem, le da so ti nekoliko bolj zaprti in razdràljivi (hvala Primò za opozorilo). V Hrastju se o vsem le {e dodat-no prepri~a{, da ne ostane niti najmanj{i dvom. Vsi po vrsti zalivajo in nikogar leto{nja su{a ni pretirano prizadela. V priponki po{iljam domnevne lastnike in naslove omenjenih vrtin, seveda pa ni ni~ 100 %, ker jih razen 2 nisem uspela videti in jih tudi ne nameravam ve~ iskati. Me è vsi ~ud-no gledajo in zasledujejo. Lep nedeljski ve~er! Tina« Temeljitost in iz~rpnost popisa je marsikateri popisani osebi sicer vzpodbudila skrb v zvezi z uporabo teh podatkov za morebitne in{pekcijske namene, kljub temu pa so popisovanci pove~ini izkazali precej{njo mero kooperativnosti. Seveda se lahko poraja vpra{anje zanesljivosti na ta na~in zbranih podatkov, kar pa gotovo velja tudi za vse druge uradne podatke, zbrane s sorodnimi vpra{alniki. 44 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 45 GEORITEM 4 Preglednica 2: Opomnik popisovalke s terena, namenjen popisovalskim kolegom. ime in naslov opombe priimek x y SNEBERJE – Sneberska cesta x vrtina na koncu {upe x y SNEBERJE – Sneberska cesta x na koncu hleva (poslikano) x y SNEBERJE – Sneberska cesta x vrtina med manj{im hlevom in rastlinjakom (voda je speljana do obdelovalnih zemlji{~ – poslikano) x y HRASTJE – [martinska cesta x ni kmet, ob hi{i je bazen – o vrtini so mi pripovedovali kmetje iz [martnega (zase ni povedal nih~e) x y HRASTJE – [martinska cesta x Povedal je za vodnjak, na dvori{~e pa mi ni pustil vstopiti. Vrtina je na koncu hleva. x y HRASTJE – Cesta v Hrastje x Ima 25 m globoko vrtino (d = 16 cm). Voda je na 17 m. Vrtina je na koncu dvori{~a, kjer sta privezana 2 psa. Vrtina je pod pasjo uto. Velja za najbolj zlobnega kmeta v vasi. Nekmetje so povedali, da pravi: » ^e bo mene kdo izdal, da imam vrtino, bom jaz izdal vse!!! « No, meni ni povedal ni~esar. x y Cesta v [martno x Sin (mlaj{i) je priznal, da imajo vrtino. Nato je pri{la mama, ki je vse zanikala. x y Cesta v [martno x po pri~anju kmetov iz Hrastij – do vrtine nisem mogla x y Cesta v [martno x po pri~anju kmetov iz Hrastij – do vrtine nisem mogla x y Cesta v [martno x Po pri~anju kmetov iz Hrastij. » Kmetje ~rpajo vodo za preìvetje!!!! Zakaj ne primete tistih, ki jo ~rpajo zaradi luksuza??? Na primer x y ima vrtino, da polni bazen! « x y Cesta v [martno x za hi{o veliko zajetje (30 krat 15 m), v katerega naj bi se stekala deèvnica ☺ x y Cesta v [martno x Vsi govorijo, da imajo vrtino. Odgovori iz popisnega lista so bili vneseni v ra~unalni{ko podatkovno zbirko in obdelani z ra~unalni{kim programom Excel. Bistveni rezultati obdelav so grafi~no ponazorjeni. Digitalni ortofoto posnetki so se izkazali tudi kot primerna kartografska podlaga pri pripravi tematskih zemljevidov. Ob mnoìci orientacijskih to~k je mogo~e dolo~ene 45 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 46 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik prostorske odnose opazovati s precej{njo stopnjo natan~nosti. Zemljevidi so bili pripravljeni z ra~unalni{kim programom (Arc Info) ArcView GIS. Pri tistih, ki povzemajo rezultate popisa, so lokacije popisanih objektov natan~no prikazane na digitalnem ortofoto posnetku v merilu 1 : 75.000, na ~rno-beli podlagi pa so barvne to~ke posameznih parametrov zelo dobro lo~ljive. ^eprav je bila raziskava izvedena v ~asu razcveta sodobne ra~unalni{ke tehnolo-gije z vse bolj uveljavljenim daljinskim zajemanjem podatkov, smo se, kljub sodobnim tehnikam, v prvi fazi morali opreti izklju~no na terensko delo. Evidentirali smo kar 1686 vodnih objektov in jih 1294 natan~no popisali, za preostalih 392, ki so v vrti~karskem naselju na levem bregu Save, med mostovoma na Dunajski in [tajerski cesti, pa smo zaradi omejenih finan~nih sredstev pridobili le temeljne parametre, ki veljajo za ve~ino tamkaj{njih vrtin. Na koncu metodolo{kega pregleda naj omenimo, da smo imeli teàve pri ome-jitvi obmo~ja popisa, saj so v ~asu raziskave na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo potekala zadnja usklajevanja pred uveljavitvijo »Pravilnika o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja in o njegovem ozna~evanju«. To je posledi~no onemogo- ~alo sprejetje takrat è pripravljene »Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja«, zato so mòna tudi nekatera neujemanja s sta-njem, ki je bilo naknadno dolo~eno za uradnega. Skupaj z naro~nikom Javnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija d. o. o. smo se odlo~ili, da omejimo obmo~je, kot sta ga julija 2003 predvidevala predlog Uredb za Ljubljansko polje in Ljubljansko barje (slednje je bilo kot predlagano samostojno vodovarstveno obmo~je izvzeto jeseni 2003) ter obstoje~i Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni list Republike Slovenije 13/1988) za I{ki vr{aj. 4.1 Razlaga temeljnih izrazov Na tem mestu podajamo poimenovanja in razlago nekaterih izrazov, kot jih uporabljamo med besedilom. Za vodovarstvena obmo~ja uporabljamo v besedilu naslednje oznake in poimenovanja: • 0 obmo~je zajema, • I najòje vodovarstveno obmo~je, • IIA òje vodovarstveno obmo~je s strogim reìmom varovanja, • IIB òje vodovarstveno obmo~je z manj strogim reìmom varovanja, • III {ir{e vodovarstveno obmo~je. Ker so vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju, Ljubljanskem barju in I{kem vr{aju, zanje v slikovnih prilogah uporabljamo naslednje {ifre: • A I najòje vodovarstveno obmo~je na Ljubljanskem polju, • A IIA òje vodovarstveno obmo~je s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju, 46 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 47 GEORITEM 4 • A IIB òje vodovarstveno obmo~je z manj strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju, • A III {ir{e vodovarstveno obmo~je na Ljubljanskem polju, • B III {ir{e vodovarstveno obmo~je na Ljubljanskem barju, • C II òje vodovarstveno obmo~je na I{kem vr{aju, • C III {ir{e vodovarstveno obmo~je na I{kem vr{aju. Socioekonomski status lastnika oziroma uporabnika objekta pomeni ~lenitev glede na temeljne drùbene in gospodarske (v medsebojni prepletenosti) zna~ilnosti dru- ìne lastnika uporabnika ali skupine uporabnikov. Obi~ajno podrobno raz~lenjujemo drùbeno-gospodarsko sestavo gospodinjstev na kmetijskih gospodarstvih (~ista kmetija, potencialno ~ista kmetija, me{ana kmetija, dopolnilna kmetija, ostarela kmetija in neaktivna kmetija; Kladnik 1999), tokrat pa smo se odlo~ili za bolj grobo klasifikacijo, ki vendar dovolj jasno opredeljuje glavne tipe skupin lastnikov oziroma uporabnikov preu~evanih objektov in njihove glavne zna~ilnosti: • Kmet(ovalec) razkriva lastni{tvo ali uporabo s strani enega od prvih petih zgoraj navedenih tipov gospodinjstev oziroma s strani aktivnega udeleènca pri pridelavi hrane, pri ~emer ni pomembno, ali to pridelujejo tr`no ali le za lastne potrebe. Vodo ~rpa in jo uporablja za pitje, napajanje ìvine, namakanje njiv in travnikov, zalivanje vrtov in okrasnih rastlin ter pranje zelenjave. • Nekmet je druìnska skupnost oziroma oseba, ki ~rpa vodo in jo uporablja za pitje, pranje, ogrevanje ter zalivanje zelenic, okrasnih ali zelenjavnih vrtov, praviloma okrog stanovanjske hi{e. • Vrti~kar je druìnska skupnost oziroma oseba, ki ~rpa vodo in jo uporablja za pitje, pranje in zalivanje zelenjavnih ali okrasnih vrtov, praviloma tistih, ki so prostorsko lo~eni od njihovih bivali{~ in se osredoto~ajo na prostorsko bolj ali manj zaokro- ènih, razli~no legalnih lokacijah znotraj mesta in na njegovem obrobju (Simoneti s sodelavci 1997; Kladnik 2002). Starostna sestava druìne pomeni raz~lenitev druìne lastnika oziroma uporabnika objekta glede na zastopanost temeljnih starostnih skupin, ki jih sestavljajo posamezni ~lani glede na njihovo starost: mladi (stari do 20 let), zreli (stari od 20 do 59 let) in stari (stari 60 let in ve~). Uporabili smo naslednjo ~lenitev: • mlade (mladi in zreli ~lani; 0 do 19 in 20 do 59 let), • generacijske (mladi, zreli in stari ~lani; 0 do 19, 20 do 59 in nad 60 let), • zrele (samo zreli ~lani; 20 do 59 let), • starajo~e (zreli in stari ~lani; 20 do 69 in nad 60 let), • ostarele (samo stari ~lani; nad 60 let). Vrsta objekta pomeni, na kak{en na~in je vodni objekt narejen, da omogo~a ~rpanje podtalnice. Lo~imo tri tipe: • Izkopani objekt je vodnjak z ve~jim premerom, ki je izdelan s kopanjem ja{ka in morebitno obdelavo sten; primeren je za individualno oskrbo iz manj{ih globin. 47 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 48 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik • Izvrtani objekt je vrtina z manj{im premerom, ki se z mehanskim svedrom izvrta v tla tako, da se iz vrtine odstrani izvrtani material s pomo~jo svedra; primeren je za individualno oskrbo iz ve~jih globin. • Zabiti objekt je luknja z manj{im premerom, ki se naredi tako, da se v tla zabije tanj{a naluknjana cev; primeren je za individualno oskrbo iz manj{ih globin. 5 Rezultati analize zbranih podatkov Vse zbrane informacije so tudi vsebinsko podrobno obdelane. Za ta namen smo sistemati~no izdelali {tevilne grafikone, na podlagi katerih so pripravljeni komen-tarji poglavitnih zna~ilnosti obravnavane tematike. 5.1 Razporeditev objektov S podrobnim terenskim delom smo evidentirali kar 1686 vodnih objektov. Natan~- no smo jih popisali 1294, za preostalih 392, ki so v vrti~karskem naselju na levem bregu Save, jùno od ^rnu~, med mostovoma na Dunajski in [tajerski cesti, pa smo pridobili le temeljne parametre, ki veljajo za ve~ino tamkaj{njih vrtin. ANK A FR AMIN BENJ Slika 18: Glavnino vodnjakov med hi{ami najdemo tam, kjer v prvi polovici 20. stoletja {e ni bila urejena vodovodna oskrba. 48 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 49 GEORITEM 4 70,1 % 3,6 % 11,1 % 1,0 % 2,8 % 10,7 % 0,4 % 0,4 % na vrtu ali dvori{~u ob stanovanjski hi{i na vrtu ali dvori{~u ob javnem objektu pod velikim javnim drevesom ob kriì{~u cest, poti med vrti~ki med drugimi obdelovalnimi zemlji{~i drugo ni podatka Slika 19: Lega objektov glede na njihovo vrsto. Med podrobno obdelanimi 1294 objekti jih je 836 na Ljubljanskem polju, 354 na Ljubljanskem barju in 104 na I{kem vr{aju. Najve~je zgostitve vodnjakov so v Ljubljani pridruènih naseljih vzdol` Save (Brod, Vìmarje, Tacen, [martno pod [marno goro, ^rnu~e, Nadgorica, Stoìce, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Polje), v samo-stojnih naseljih Zgornje, Srednje in Spodnje Gameljne ter v mestnih delih [i{ki, Dravljah in Ròni dolini, na obmo~jih jugovzhodno od Dolgega mosta, Sibirije, Rakove Jel{e in Ilovice, na obmo~ju I{kega vr{aja pa na Igu, v I{ki Loki, Mateni, Brestu, Tomi{lju, Vrbljenah in Strahomerju. V preteklosti je bila njihova najve~ja osredoto~enost v Ljubljani, kjer pa so jih s priklju~evanjem na vodovodno omrèje pri~eli opu{~ati. Ohranjeni so le {e ponekod, marsikje bolj zaradi estetskih kot pa zaradi dejanskih potreb. Z mno- ì~nim pojavom blokovne gradnje, ki je marsikje izpodrinila staro individualno pozidavo, so bili {tevilni objekti uni~eni. Zato ne presene~a, da jih najdemo predvsem na obmo~jih, ki so bila strnjeno pozidana è do preloma iz 19. v 20. stoletje. Analiza razporeditve po katastrskih ob~inah je pokazala, da se objekti pojavljajo v 37 katastrskih ob~inah; 14 med njimi je tak{nih, kjer je objektov manj kot 10. Najve~ (137) jih je v katastrski ob~ini ^rnu~e, ve~ kot 100 jih je tudi v katastrski ob~ini Trnovsko predmestje. Med 50 in 100 jih je {e v katastrskih ob~inah Dravlje, Ig, Nadgorica, Stoìce, Tacen, Vi~, Vìmarje, Vrbljene in Zgornja [i{ka. Dva objekta v Hrastju sta celo na obmo~ju najòjega vodovarstvenega obmo~- ja, na òjem obmo~ju varovanja na Ljubljanskem polju jih je 416, na {ir{em obmo~ju varovanja na Ljubljanskem polju pa 420. Najve~ (70,1%) objektov je na vrtu ali dvori{~u neposredno ob stanovanjski hi{i. Ve~ kot desetina jih je med vrti~ki, 2,8 % objektov pa je razme{~enih med obdelovalnimi 49 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 50 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik zemlji{~i. Posamezne objekte je mogo~e najti {e ob kriì{~ih cest ali poti, na vrtu ali dvori{~u ob javnem objektu ter pod velikim drevesom sredi nekdanjih va{kih naselbin. V sodobnosti je vse ve~ objektov, ki jih lastniki uredijo kar znotraj stavb. 5.2 Uporabniki objektov in lastni{tvo Med podrobneje preu~enimi objekti jih je kar 1120 oziroma 86,6 % zasebnolastni{- kih, razme{~enih ob individualnih stanovanjskih hi{ah. 150 oziroma 11,6 % vodnih zajetij je vrti~karskih, javnih pa je 16 oziroma 1,2 %. Pri slednjih je treba povedati, da so med vrti~karske uvr{~eni le tisti objekti, ki so v skupni uporabi ve~ vrti~karjev, v kolikor pa so na lastni{ko jasno opredeljenem in omejenem vrti~ku, so razvr{~eni v prvo skupino. ^e k temu pri{tejemo {e nekaj sto manj podrobno preu~enih vrti~- kov na obmo~ju ^rnu~ na levem bregu Save, je jasno, da je objektov, katerih glavna vloga je zagotavljanje vode za zalivanje vrti~kov, precej ve~. Najve~ vrti~karskih objektov je na obmo~ju Ljubljanskega barja in na òjem vodovarstvenem obmo~ju z manj strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju. V dveh tretjinah primerov (66,7 %) so lastniki oziroma uporabniki preu~enih objektov nekmetje. Drugo naj{tevil~nej{o skupino s 13,8 % sestavljajo kmetje oziroma 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % A I A IIA A IIB A III B III C II C III javni vrti~karski zasebnolastni{ki ni podatka Slika 20: Lastni{ki status objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 50 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 51 GEORITEM 4 [EKV Slika 21: Najve~ vodnjakov je ONO na dvori{~ih oziroma vrtovih hi{; A K marsikateri je tudi estetsko dopolnilo ANDREJ v urejenem okolju. 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % A I A IIA A IIB A III B III C II C III kmet(ovalec) nekmet vrti~kar ni podatka Slika 22: Socioekonomski status uporabnikov objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 51 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 52 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ! ( ! ( ! ! (! ! ! ( (! ( (!! ( !(!!( ! ! ( ! ( ! ( ( (!( ! ( ! ( ! (! ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ( ! ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ! ( ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( (!(! !(!( !( ( !( ! ! ( ! (( ! ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( (! ! ( ( ! (( !! ((! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ( ! ! ( ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! !! ( ! ! ( ( ! (! ( ! (! ( ! (( ! ( !! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ! ! !( ( ( ( ! ( ! (! (! ! ( ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! !! (!(!(!( !(!( ! (!! ( ! ( ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( (! (! (! (! ( ! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ! ( ! ! ( ( ! (! ( ! ! ! ( ( ( !! ( ! ( ! ! ( ! ! ( ( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! (! (!( ! (! ( !( ! (! (! (! ( ! ( ! (! (! (! ( ! ( ! ( ( ! ! (! ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ! ( ( ! ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ( ! ( ! ( ! ( ! ( (! ! ( (! ( ! ( ! ( ( ( !! ! ( !! ( ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ! ( ! ! ( ! ( ( ! ( ! ! ( ( (! ( ! (! ( ( ! ! ( ! ( ! ( !!( (! ! ! ( ( ( ! ! ! ! ( ( ! ( ! ( (!( ! ( ! ! ! ( !!(! (! ( ! ((( ! (! ! (! ( ! ! (! ( ( ! ( ! ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(! ( ! (!! ! ( !( ! ( !! ( !( ! ( ! (! ! ( !( ( ! ( ! ( (!! (( !! (! !( ! ( ! ! (( ( ( ! !! ! ( ( ! ( !!(!( !( ! ( ! ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!!(! ( ( ( (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ! ! (! ( ! ( ! ( ! ! ( ! ( ! ( ! !! ( ( ( ! ! ( ! ( ( ! ! ( ! ( (! ( ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !( !( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ! ( ( ! ( ! ( ! ( ( ( !! (!( !(!(!( ! ( ! ! ( (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!(!(!( ! ! ( ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ! ( ( ! ! ( ! ! (! (! ( ( !( !! ( ! (! (! (( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! !( ! ( ! ( ! (! ( ( ! ( ! (!( ! (! ( ! !( ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansk !( o polje ! ! ( ! ( !(!( ! ( ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! !(! (! ( ! ( ! ( ! ( ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! !! ( ! ( ( ! ! ( ( ! ! ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ( ! ! (! ( ! ( ! ( ! ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ( ! ! ( ( ! ! (! ( ! ( ! ( ! (! (! (! ( ! (!( !( !( ! ! (! ( ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ! ( ! ( (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! (!( ! ( ! ! ( (! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! !( ( ! ! ! ( ( (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!( ! (!(!( ! ( !(!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansko barje ! ! ( ! ( ! (!( ( ! ( ! ( ! ! ! (! (! ( !( ! ( ! (!! (! (! ( ! (( (! ! (! ( ! (! ( ! (! ( ! ! ( ! ( ( ! ( ! ( ! (! ( ! ! (! ( ! ( ( ! ! ( ! ( ! ! ( ( ! ( ! ! ( ( ! ( ! (!( ! ! ( ! ( ! ( ! ( ( ! ( ! ( ! (!(! ! ( ! ( ( ! (!(!( ! (! (! (!(!(!( ! ( ! ( ! ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! ( ! (!(!(!(!(!( VVO I{ki vr{aj ! ( ! (! ( ! ( ! (!(!( ! ( Lastni{ki status vodnjakov in vrtin Vodovarstvena obmo~ja ! ( zasebnolastni{ki (1120) vodovarstveno obmo~je (A 0) ! ( vrti~karski (543) najòje vodovarstveno obmo~je (A I, C I) ! ( javni (16) òje vodovarstveno obmo~je (A IIA, C II) ! ( ni podatka (8) òje vodovarstveno obmo~je (A IIB) {ir{e vodovarstveno obmo~je (A III, B III, C III) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 52 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 53 GEORITEM 4 PP Slika 23: Lastni{ki status in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. kmetovalci, le nekaj deset podrobno obdelanih objektov pa je v uporabi oseb, ki so opredeljene kot vrti~karji. Najve~ji deleì kmetovalcev so na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju in na obeh varoval-nih obmo~jih I{kega vr{aja. Vrti~karskih objektov je sicer bistveno ve~, vendar, kot re~eno, niso podrobneje obdelani. Osredoto~eni so na obmo~ju Save jùno od ^rnu~ in v severnem delu Ljubljanskega barja, na obmo~jih jugovzhodno od Dolgega mostu, Sibirije in Rakove jel{e. Ve~ina (55,1 %) lastnikov objektov ima zelo malo zemlje, saj njihova posest ne presega pol hektarja. Najmo~nej{i skupini sestavljajo lastniki oziroma uporabniki z od 2 do 5 arov ter z manj kot 2 aroma zemlji{~ (pozidano zemlji{~e je izvzeto). Z ve~anjem posesti se {tevilo lastnikov in s tem njihov delè zmanj{ujeta. Med 5 in 10 hektarjev zemlji{~ poseduje 53, nad 10 hektarjev pa 41 lastnikov objektov. Ker si ve~ji zemlji{- ki posestniki pomagajo z drugimi vodnimi viri za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~, ni mogo~e re~i, da prav oni najbolj izdatno uporabljajo vodo iz objektov, pa~ pa gre prej za tradicionalne preostanke v bolj agrarnih okoljih. Kar se ti~e starostne sestave druìn lastnikov oziroma uporabnikov objektov, bi tèko na{li kak{ne globlje zakonitosti. [e najmo~nej{a (19,2 %) je skupina generacij-skih druìn, ki ji sledijo ostarele druìne (16,8 %), najmanj (13,2 % in 13,4 %) objektov NA Slika 24: Nekateri kmetovalci izkori{~ajo majhno globino podtalnice in ~rpajo PRIMO@ PIP vodo v velike bazene. 53 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 54 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 14,7 % 19,2 % 32,0 % 12,8 % 3,2 % 4,1 % 3,5 % 2,2 % 8,4 % manj kot 2 ara od 2,1 do 5 arov od 5,1 ara do 0,1 ha od 0,11 do 0,5 ha od 1,01 do 2,0 ha od 2,01 do 5,0 ha od 5,01 do 10,0 ha 10,01 in ve~ ha ni podatka Slika 25: Uporabniki objektov glede na velikost posesti. pa je v lasti oziroma uporabi starajo~ih in mladih druìn. Razporeditev objektov glede na starostno sestavo je o~itno prej odsev starostne sestave kot pa ~esa drugega, kar pomeni, da so objekti dokaj enakomerno razporejeni po vseh starostnih skupinah. Podobno velja za izobrazbeno sestavo lastnikov oziroma uporabnikov. Najve~ (24,7 %) jih ima kon~ano {tiriletno srednjo {olo, le malo manj (22,5 %) jih ima kon- ~ano poklicno srednjo {olo. Delè lastnikov oziroma uporabnikov s kon~ano ali nedokon~ano osnovno {olo je ve~ji (16,7 %) od deleà tistih s kon~ano vi{jo oziroma visoko {olo (11,3 %). Skladno s predvidevanji je izobrazbena sestava ugodnej{a v skupini nekme~kih uporabnikov, izrazito neugodna pa je med kme~kimi lastniki 13,4 % 23,3 % 19,2 % 16,8 % 14,0 % 13,2 % mlada (0–19 in 20–59 let) generacijska (0–19, 20–59 ter 60 let in ve~) zrela (20–59 let) starajo~a (20–59 ter 60 let in ve~) ostarela (60 let in ve~) ni podatka Slika 26: Starostna sestava druìne uporabnikov objektov. 54 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 55 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % ni podatka kmet(ovalec) nekmet vrti~kar socioekonomski status uporabnika osnovna {ola ali manj {tiriletna srednja {ola dve ali triletna poklicna {ola ni podatka vi{ja ali visoka {ola Slika 27: Izobrazbena sestava uporabnikov objektov glede na njihov socioekonomski status. oziroma uporabniki, med katerimi imata kar dobri dve petini lastnikov oziroma najemnikov zgolj osnovno{olsko izobrazbo ali pa {e te ne. 5.3 Vrsta zajetij ^eprav so ljubljanski vodnjaki in fontane umetnostnozgodovinsko in pejsàno dokaj dobro preu~eni (na primer Mu{i~ 1990), jih zaradi priklju~itve na javno vodovodno omrèje nismo upo{tevali in zajeli v raziskavo. Od zadnje resne raziskave vodnih zajetij je minilo è ve~ desetletij. Vendar tudi nekdanje raziskave niso bile tako celovite kot pri~ujo~a, ki razkriva marsikatero dozdaj{njo neznanko. Razlikujemo tri glavne vrste vodnih zajetij ([olc 1967). Kopani vodnjaki, izdelani s kopanjem in obzidavanjem sten, veljajo za najstarej- {o vrsto vodnjakov; izdelovali so jih è Rimljani. Pomembno pri njihovi izdelavi je prepre~iti vdor ne~iste vode v vodnjak, kar se lahko zgodi s posodo za dviganje vode, skozi nepokrito glavo vodnjaka, s padavinsko vodo, ki se nabira v vdolbini okrog vodnjaka in pronica ob njegovi steni navzdol ali skozi prepustno steno, ter s povr{insko 55 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 56 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR Slika 28: V raziskavo niso bili vklju~eni mestni vodnjaki, ki se napajajo iz vodovodnega omrèja. ALE[ SMREK A A [ETIN TIN Slika 29: Najbolj tradicionalna oblika vodne oskrbe iz podtalnice so izkopani vodnjaki. 56 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 57 GEORITEM 4 vodo ob poplavah od zgoraj, prek prenizko postavljenega oboda glave vodnjaka. Pravilno izdelan vodnjak mora torej ustrezati naslednjim zahtevam: • zgoraj mora biti zaprt in opremljen z ro~no ali motorno ~rpalko, • tla okrog njega morajo biti neprepustna in nagnjena tako, da padavinska voda odteka pro~ od njega, v smeri, kamor se pretaka tudi talna voda, • njegova stena mora biti neprepustna, razen morda v predelu, kjer naj vteka vanj podtalnica, ~e v ta namen ne zado{~a è samo prepustno dno vodnjaka, • njegovo steno je treba zgraditi dovolj visoko nad tlemi, da poplavna voda ne more vtekati vanj niti ob najve~jih poplavah. Izku{nje u~e, da ostanejo organske snovi, ki prodrejo skozi prepustno plast, v zgor-njih plasteh podtalnice. Zato morajo biti vodnjaki dovolj globoki, da vsrkavajo samo globlje plasti podtalnice. Pri tem je treba upo{tevati, da se pri mo~nem ~rpanju vode iz vodnjaka gladina podtalnice na obmo~ju vodnjaka lijakasto nekoliko znià. Kopani vodnjaki so primerni za ~rpanje vode iz globine nekako od 7 do 80 m. Njihova prednost je v velikem premeru, kar omogo~a postavitev elektri~nih ~rpalk v ja{ku samem. Slabi strani sta visoka cena, zlasti pri ve~jih globinah, in, kljub upo- {tevanju higiensko-tehni~nih predpisov, mònost okùbe vode od zgoraj. NA PRIMO@ PIP Slika 30: Za ~rpanje podtalnice iz majhnih globin so primerni zabiti vodnjaki. 57 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 58 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 32: Vrste in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P V polpretekli dobi so za zelo primerne pri individualni oskrbi z vodo iz podtalnice z gladino do 7 m pod povr{jem veljali zabiti vodnjaki, imenovani tudi Nortonovi ali abesinski vodnjaki. Pri njih se v tla zabije jeklena cev s premerom do 60 mm. Cev ima na koncu okrepljeno konico, nad njo pa je na gosto navrtana v dolìni okrog 1 meter, tako da lahko vanjo vteka talna voda. Na njenem vrhu je privita ro~na ~rpalka. Tla okrog cevi morajo biti betonirana in nagnjena pro~ od zajetja. Glavni prednosti zabitih vodnjakov sta nizka cena ter lahka in hitra montaà, izvedljiva v vsakem vremenu, glavni slabosti pa nevarnost zamrznjenja ter obraba povratnega ventila in bata, zato ~rpalka ne potegne, ~e se vanjo od zgoraj ne nalije vode, ki pa je lahko onesnaèna. Za pridobivanje talne vode iz ve~jih globin so primerni izvrtani vodnjaki, ki veljajo za higiensko najmanj opore~no vrsto vodnjakov. Tovrstne objekte se izdela z vrtanjem navpi~nih vrtin s premerom med 15 in 100 cm. Za vrtanje se uporabljajo posebni svedri, pri ~emer v izvrtino sproti potiskajo jekleno cev, da se stene ne ru{ijo. Da se vodnjak ne napolni s peskom, ki ga prina{a voda, se v spodnji konec izvrtine poti-sne filter v obliki na gosto preluknjane cevi. Filter mora biti tako dolg kot vodonosna plast, da lahko voda v vodnjak vteka ~im hitreje. Znana je tudi kombinacija izkopa-nega vodnjaka z izvrtanim. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka skupaj A I A IIA A IIB A III B IIIB C II C III Slika 31: Vrste objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 58 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 59 GEORITEM 4 ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !(!(!( !( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! (! ( ! (!(!( ! (!(!( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! (! (! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !( ! (! (! (! (!(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!(!( !( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( !( !( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! (! ( !( ! (! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( !( ! ( ! (!( !( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( VVO Ljubljansk !( o polje !( !(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( !(!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansko barje ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! (! ( !( !(!(!(!(!( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!(!(!( ! (!(!( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!(!(!(!( VVO I{ki vr{aj ! ( ! ( ! (!( ! ( Vrste vodnjakov in vrtin Vodovarstvena obmo~ja ! ( izkopani (780) vodovarstveno obmo~je (A 0) ! ( zabiti (33) najòje vodovarstveno obmo~je (A I, C I) ! ( izvrtani (823) òje vodovarstveno obmo~je (A IIA, C II) ! ( ni podatka (51) òje vodovarstveno obmo~je (A IIB) {ir{e vodovarstveno obmo~je (A III, B III, C III) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 59 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 60 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik V sodobnosti se vrtine uporabljajo tudi za tako imenovane geosonde (Tav~ar 2003), namenjene ogrevanju in hlajenju prostorov. Sistem je zaprt, zato ne vpliva na kakovost podtalnice. Med preu~eno populacijo vseh 1686 objektov jih je najve~, to je 825 oziroma 48,9 % zabitih, le malo manj, to je 776 oziroma 46,0% je izkopanih, medtem ko je vsega 33 oziroma 2,0 % objektov izvrtanih. ^e se omejimo le na podrobno preu~enih 1294 objektov, se razmerja spremenijo v prid izkopanih objektov, kajti celotna razlika 392 objektov gre na ra~un zabitih objektov na vrti~karskih obmo~jih. Tako imamo med to populacijo 60,0 % izkopanih, 33,5 % zabitih in 2,5 % izvrtanih vodnih zajetij, preostale 4,0 % pa sestavlja skupina objektov, za katere ni na voljo podatkov, ki bi omogo~ili razvrstitev v eno od skupin. Zabiti vodnjaki so v mo~ni prevladi na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju ter na Ljubljanskem barju (z izjemo njegovega najbolj severnega dela na obmo~ju Ròne doline in Vi~a) in na obeh vodovarstvenih obmo~jih I{kega vr{aja, {e zlasti na tistem z bolj strogim varovalnim reìmom. Izvrtani objekti so brez posebnega reda razmetani po vsem preu~enem obmo~ju. V uporabi je slaba polovica (45,1 %) podrobno preu~enih vodnih zajetij, dobra polovica (50,8 %) pa jih je opu{~enih. ^e upo{tevamo tudi zabite vrti~karske objekte, delè {e vedno uporabljanih objektov krepko presega polovico. Opazno je, da je velik delè {e uporabljanih objektov na obmo~jih vrti~kov in v bolj agrarnih okoljih A A [ETIN TIN Slika 33: Marsikateri vodnjak je opu{~en, ne pa tudi zasut. 60 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 61 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit opu{~en v uporabi ni podatka Slika 34: Stanje objektov glede na njihovo vrsto. na mestnem obrobju oziroma v njegovem zaledju, {e zlasti na obmo~ju I{kega vr{aja. Tako je na Ljubljanskem barju v uporabi {e 68,9 % objektov, na òjem vodovarstvenem obmo~ju I{kega vr{aja pa celo 71,0 %. Na Ljubljanskem polju je z vidika ~im manj{e koli~ine iz podtalnice zajete vode ugodno, da je na vodovarstvenih obmo~- jih s stròjim varovalnim reìmom ve~ji del objektov opu{~en. Na tamkaj{njem òjem A@ BARBORI^ BL Slika 35: Zabiti vodnjaki so brez izjeme kovinski. 61 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 62 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 35,2 % 5,8 % 42,7 % 0,2 % 13,2 % 2,9 % beton kamen kovina les drugo ni podatka Slika 36: Vrsta gradbenega materiala obravnavanih objektov. varovalnem obmo~ju s strogim reìmom varovanja jih uporabljajo le {e slabo ~etr-tino (22,9 %). Medtem ko je med izkopanimi vodnjaki kar 68,9% opu{~enih, to velja le za 24,5% zabitih in za 27,3 % izvrtanih objektov (upo{tevani so samo podrobno preu~eni objekti). Preu~ili smo tudi vrsto gradbenega materiala, iz katerega so objekti izdelani. Pri ve~ini sta glavna gradbena materiala beton (42,7 %) in kovina (35,2 %). Dobra desetina (13,2 %) vodnjakov je kamnitih. V posameznih primerih so graditelji uporabili tudi les (ki je podvrèn hitremu preperevanju), v novej{em ~asu pa se uporablja tudi plastika. Na splo{no velja, da so izkopani vodnjaki betonirani in kamniti, v zabitih pa je tanj{a kovinska cev. Glede na povedano je razumljivo, da je opu{~en ve~ji del betonskih in {e starej{ih kamnitih objektov, medtem ko so tri ~etrtine »kovinskih« objektov {e vedno v uporabi. Opu{~eni so tudi vsi »leseni« objekti. 5.4 Starost zajetij, njihova uporaba in ohranjenost Ker so bili objekti sprva izdelani za individualno oskrbo z vodo za ~loveka in za ìvino, je razumljivo, da so se razra{~ali skladno s {irjenjem mesta. Potem, ko se je v mestnem sredi{~u pojavil vodovod, so se individualna zajetja v ve~jem obsegu ohra-nila na mestnem obrobju, v strnjeno pozidanih predelih z blokovno gradnjo pa so ve~ji del vodnjakov uni~ili. Med {e ohranjenimi objekti jih je bilo 32 oziroma 2,5 % izdelanih pred letom 1800 (zavedati se je treba, da so tovrstna »mnenjska« poizvedovanja razmeroma nenatan~- na). Iz 19. stoletja jih je 181 oziroma 14,0 %, najve~ (364 oziroma 28,1 %) pa jih je iz prve polovice 20. stoletja, izdelanih pred koncem 2. svetovne vojne leta 1945. Drugo naj{tevil~nej{o skupino (231 oziroma 17,9 %) sestavljajo objekti, izdelani med letoma 1946 in 1970. Potem se je za~elo {tevilo na novo izdelanih objektov rahlo zmanj- {evati, v zadnjem desetletju pa je opazno vnovi~no nara{~anje, kar gre pripisati novim, 62 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 63 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta 1800 in prej 1801–1900 1901–1945 1946–1970 1971–1985 1986–1995 1996 in kasneje ni podatka Slika 37: Leto izdelave oziroma za~etka uporabe objektov glede na njihovo vrsto. sodobnej{im oblikam rabe podtalnice. Tako je bil po letu 1996 urejen 101 objekt oziroma 7,8 % od celotne podrobno preu~ene populacije vodnih zajetij. Medtem ko so izkopani objekti praviloma starej{i (vendar se posami~ pojavljajo tudi v novej{ih desetletjih), je glavnina vrtin in zabitih vodnjakov iz ~asa po 2. svetovni vojni; zabite vodnjake so v ve~jem obsegu izdelovali è v prvi polovici 20. stoletja in celo v 19. stoletju. Velika ve~ina vrti~karskih zabitih vodnjakov, ki sicer niso podrobneje preu~eni, je nastala v zadnjih dveh desetletjih. Najstarej{i objekti izpred leta 1900 so osredoto~eni v Ròni dolini in na Vi~u ter v sredi{~ih starih agrarnih naselij v severnem delu Ljubljane, v Gameljnah ter v jedrih starih va{kih naselij na I{kem vr{aju. Rumena barva, ki obdaja rde~e in oran`- ne krogce, razkriva {irjenje delov naselbin po 2. svetovni vojni, ki pa takrat {e niso bila priklju~ena na javno vodovodno omrèje. Zanimiv poloàj je na Igu, v manj{i meri pa tudi v Vrbljenah in v severnem delu ^rnu~, kjer je posedovanje vodnjaka o~itno domena tako reko~ vsake hi{e, zato so, kljub priklju~itvi na vodovod, ob skoraj vsaki novi hi{i izdelali zabiti vodnjak, namenjen zlasti zalivanju vrtov ob individualnih hi{ah. Novej{i objekti so praviloma vzdrèvani in v uporabi (555 oziroma 42,9 %). 89 (6,9 %) objektov je sicer vzdrèvanih, a jih za zdaj ne uporabljajo. 86 objektov (6,6 %) 63 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 64 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !(!(!( !( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! (! ( ! (!(!( ! (!(!( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! (! (! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !( ! (! (! (! (!(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!(!( !( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( !( !( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! (! ( !( ! (! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( !( ! ( ! (!( !( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( VVO Ljubljansk !( o polje !( !(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( !(!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansko barje ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! (! ( !( !(!(!(!(!( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!(!(!( ! (!(!( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!(!(!(!( VVO I{ki vr{aj ! ( ! ( ! (!( ! ( Obdobje nastanka vodnjakov in vrtin Vodovarstvena obmo~ja ! ( 1900 in prej (212) ! ( 1986–1995 (449) vodovarstveno obmo~je (A 0) ! ( 1901–1945 (366) ! ( 1996 in kasneje (101) najòje vodovarstveno obmo~je (A I, C I) ! ( 1946–1970 (231) ! ( ni podatka (235) òje vodovarstveno obmo~je (A IIA, C II) ! ( 1971–1985 (93) òje vodovarstveno obmo~je (A IIB) {ir{e vodovarstveno obmo~je (A III, B III, C III) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 64 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 65 GEORITEM 4 P Slika 38: Leto izdelave in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. je nevzdrèvanih, vendar jih je po potrebi {e vedno mogo~e usposobiti za uporabo, 504 objekti (39,0 %) pa se ne uporabljajo ve~. Uporablja se manj{i del izkopanih in ve~ji del zabitih vodnjakov, pa tudi ve~ina izvrtanih objektov. Najve~ vzdrèvanih in uporabljanih objektov je na Ljubljanskem barju in na òjem varovalnem obmo~ju I{kega vr{aja, skoraj polovica tovrstnih objektov pa je tudi na naj{ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja, ki zajema obmo~ja Zgornje [i{ke, Kosez in Dravelj. Ve~ina obnovljenih objektov je bilo posodobljenih oziroma temeljito obnovljenih è pred 2. svetovno vojno. Po njej se je dinamika obnavljanja nekoliko zmanj{ala, vnovi~no ve~jo prizadevnost pri njihovem obnavljanju oziroma posodabljanju pa je mogo~e zaznati v zadnjih letih. Analiza zbranih podatkov razkriva, da glede ~asov-ne dinamike obnavljanja med posameznimi vrstami objektov ni bistvenih razlik, ~e izvzamemo, da je bilo dobra polovica izkopanih objektov nazadnje temeljito obnovljenih è pred 2. svetovno vojno. Po letu 1980 so s priblìno enako vnemo obnavljali tako izkopane kot zabite vodnjake, vendar je pri tem treba poudariti, da so slednji novej{i, zato je v bistvu stopnja njihove vzdrèvanosti na vi{ji ravni. A MASTERL TIN Slika 39: Mnogi starej{i vodnjaki so opu{~eni. 65 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 66 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % i rab abìno o evan evan, ga je abljen evan in p por mo abljati anjenost objekta drù dr` dr` vu vz ner vz upor ni podatka vz ohr ne vendar in ni v izkopan izvrtan zabit ni podatka Slika 40: Ohranjenost objektov glede na njihovo vrsto. V zadnjem ~asu so malce bolj temeljito obnavljali objekte na òjem vodovarstvenem obmo~ju I{kega vr{aja ter na òjem vodovarstvenem obmo~ju z manj strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju. Na njem in na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja je tudi najve~ posodobljenih izkopanih vodnjakov, kar kaè na novo, druga~no dojemanje in vrednotenje ter nove mònosti individualne vodne oskrbe v premònej{em zaledju mestnega sredi{~a. Naleteli smo celo na vodnjak iz dragega kamna sredi dnevnega prostora, namenjen hlajenju vinskih steklenic v podtalnici. 5.5 Dimenzije objektov Slaba petina (17,9 %) objektov je globokih manj kot 5 m. Najve~, dobri dve petini (40,3 %) jih ima dno v globini med 5 in 10 m, naslednja naj{tevil~nej{a skupina (13,0 %) pa ga ima v globini med 10 in 15 m. Slaba desetina objektov je {e globljih, pri ~emer jih je 52 oziroma 4,0 % z ve~ kot 20 m globokim dnom. Najve~ med njimi Slika 41: Ohranjenost in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P 66 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 67 GEORITEM 4 ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !(!(!( !( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! (! ( ! (!(!( ! (!(!( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! (! (! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !( ! (! (! (! (!(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!(!( !( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( !( !( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! (! ( !( ! (! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( !( ! ( ! (!( !( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( VVO Ljubljansk !( o polje !( !(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( !(!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansko barje ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! (! ( !( !(!(!(!(!( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!(!(!( ! (!(!( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!(!(!(!( VVO I{ki vr{aj ! ( ! ( ! (!( ! ( Ohranjenost vodnjakov in vrtin Vodovarstvena obmo~ja ! ( vzdrèvan in v uporabi (949) vodovarstveno obmo~je (A 0) ! ( vzdrèvan in ni v uporabi (89) najòje vodovarstveno obmo~je (A I, C I) ! ( nevzdrèvan, mòno ga je uporabljati, a ni v uporabi (87) òje vodovarstveno obmo~je (A IIA, C II) ! ( nevzdrèvan, ni v uporabi (505) òje vodovarstveno obmo~je (A IIB) ! ( ni podatka (57) {ir{e vodovarstveno obmo~je (A III, B III, C III) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 67 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 68 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 1945 in prej od 1946 od 1956 od 1971 od 1981 od 1991 2000 in ni do 1955 do 1970 do 1980 do 1990 do 1999 pozneje podatka leto zadnje obnove objekta vzdrèvan vzdrèvan in nevzdrèvan, vendar ga je nerabljen ni podatka in v uporabi ni v uporabi mòno uporabljati Slika 42: Ohranjenost objektov glede na zadnji poseg v njih. NA Slika 43: Izjemoma lahko najdemo vodnjak celo kot osrednji »kos pohi{tva« dnevnega prostora v stanovanjski hi{i. PRIMO@ PIP 68 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 69 GEORITEM 4 [EKV ONO A K ANDREJ Slika 44: Iz ve~jih globin ~rpajo podtalnico tudi z elektri~nimi ~rpalkami. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % A I A IIA A IIB A III B III C II C III 500 cm in manj od 501 do 1000 cm od 1001 do 1500 cm od 1501 do 2000 cm 2001 cm in ve~ ni podatka Slika 45: Globina objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 69 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 70 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 46: Globina in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. P je izkopanih, najbolj izrazit nadpovpre~ni delè najglobljih objektov pa je med izvr-tanimi objekti, le nekaj tak{nih pa je tudi med zabitimi vodnjaki, med katerimi jih je najve~ (okrog polovica) v globini od 5 do 10 m. Najve~ objektov, ki ne seèjo niti 5 m v globino, je na {ir{em in naj{ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja ter na naj{ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega barja, tam, kjer je gladina podtalnice najbolj plitvo pod povr{jem. Na I{kem vr{aju je opazna mo~na prevlada od 5 do 10 m globokih vodnjakov, najve~ja osredoto~enost najglobljih, ve~ kot 20 m globokih objektov, pa je na obmo~ju [en-tvida, Vìmarij in Broda, to je v zahodnem, zgornjem delu Ljubljanskega polja, kjer je podtalnica najdlje pod povr{jem. Vendar globoke objekte najdemo na vsem preu- ~evanem obmo~ju, le da so njihove lokacije bolj vsaksebi; zna~ilna je torej njihova ve~ja razpr{enost. Izkopani objekti so {ir{i od izvrtanih in zabitih. 363 objektov oziroma 28,1 % od celotne populacije ima premer do vklju~no 5 cm, 105 oziroma 8,1 % jih ima premer od 6 do 90 cm, 318 oziroma 24,6 % od 91 do 100 cm (glede na majhen {irinski razpon razreda je ta skupina {tevil~no izredno mo~na), 204 oziroma 15,8 % od 101 do 120 cm, 173 oziroma 13,4 % pa ve~ kot 120 cm. Podatek, da naj ne bi pri {tirih izkopanih vodnjakih premer dosegal niti 5 cm, kaè na napake pri enem od delovnih postopkov na poti do vnosa v podatkovno bazo, kar velja tudi za dva zabita objekta, ki naj bi imela premer ve~ kot 90 cm. Kljub manj{im nedore~enostim je mogo~e povsem jasno izlu{~iti temeljno zakonitost, to je, da je glavnina (81,1 %) zabitih objektov {irokih manj kot 5 cm oziroma ravno toliko, nekaj malega pa jih ima le malce {ir{e naluknjane cevi. Dale~ najve~ izkopanih objektov meri v premeru nekako od 90 do 150 cm. 5.6 Hidrolo{ki parametri Podatke o gladini vode v objektu in njenem kolebanju med letom je bilo sorazmerno teàvno zbrati, saj podrobne terenske meritve najve~krat niso bile mogo~e; od tod tudi ve~ kot polovi~ni deleòbjektov, ki so uvr{~eni v kategorijo ni podatka. V plitvej{ih objektih je povpre~na letna gladina vode praviloma nìja, v globljih vi{ja. Sicer se povpre~na letna vi{ina gladine vode v objektih dokaj enakomerno razpore-ja po navedenih razredih, tako da je pri slabi desetini od vseh podrobno preu~enih objektov povpre~na letna vi{ina gladine vode manj kot 2,5 m, pri le nekoliko manj- {em deleù (8,7 %) pa ve~ja od 10 m. Pri nadaljnji slabi desetini (8,4 %) objektov je vrednost parametra od 6 do 10 m. Povpre~no najve~je vrednosti so pri izvrtanih objektih, pri katerih je nad 10 m visok vodni stolpec zastopan v 15,1 % primerih, malo manj{i (11,6 %) je tovrstni delè 70 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 71 GEORITEM 4 ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !(!(!( !( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! (! ( ! (!(!( ! (!(!( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! (! (! (! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !( ! (! (! (! (!(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!(!( !( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( !( !( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! (! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! (! ( !( ! (! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! (!( !( ! ( ! (!( !( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !(!( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( VVO Ljubljansk !( o polje !( !(!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( !(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( !(!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( VVO Ljubljansko barje ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! (! ( !( !(!(!(!(!( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( !( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!(!(!( ! (!(!( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!(!(!(!(!( VVO I{ki vr{aj ! ( ! ( ! (!( ! ( Globina vodnjakov in vrtin Vodovarstvena obmo~ja ! ( 500 cm in manj (207) ! ( 1501–2000 cm (61) vodovarstveno obmo~je (A 0) ! ( 501–1000 cm (613) ! ( 2001 cm in ve~ (54) najòje vodovarstveno obmo~je (A I, C I) ! ( 1001–1500 cm (494) ! ( ni podatka (258) òje vodovarstveno obmo~je (A IIA, C II) òje vodovarstveno obmo~je (A IIB) {ir{e vodovarstveno obmo~je (A III, B III, C III) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik v metrih Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar 0 1000 2000 3000 4000 5000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1 : 5000, 2005, © Geodetska uprava RS; Uredba iz leta 2004 (UL RS 120/2004); Odlok iz leta 1988 (UL SRS 13/1988); Predlog uredbe za VVO Ljubljansko barje iz leta 2003. 71 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 72 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit vrsta objekta 250 cm in manj od 251 do 400 cm od 401 do 600 cm od 601 do 999 cm 1000 cm in ve~ Slika 47: Povpre~na letna vi{ina vodne gladine v objektih glede na njihovo vrsto. pri izkopanih objektih, medtem ko je pri zabitih vodnjakih vsega 3,9 %. Na drugi strani sta pri izkopanih vodnjakih nadpovpre~no zastopana razreda z vi{ino vodnega stolpca pod 2,5 ter med 2,5 m in 4 m. Podatki o povpre~ni vi{ini letnega kolebanja vode ter o maksimalni vi{ini letnega kolebanja v objektih so pomanjkljivi, saj so pri prvem parametru zbrani le za 21,8 % objektov, pri drugem pa za vsega 18,9 %. Kolebanje vodne gladine je odvisno predvsem od gladine podtalnice, njene lege glede na vodotoke ter od intenzivnosti ~rpanja vode in dimenzij objekta. Povpre~no letno kolebanje v povpre~ju zna{a okrog pol metra, povpre~no maksimalno pa okrog metra. Vendar so na eni strani objekti, v katerih je kolebanje le neznatno in povpre~no letno ne presega 15 cm, na drugi pa je skoraj prav toliko tak{nih objektov, v katerih gladina vode ~ez leto koleba za ve~ kot meter. Vrednosti maksimalnega kolebanja gladine so nekako podvojene. Kolebanja so nekoliko bolj izrazita pri zabitih objektih. Bolj izrazite razlike v kolebanju so glede na vodovarstvena obmo~ja. Opazna je velika razlika med I{kim vr{ajem, kjer je kolebanje vodne gladine zelo izrazito in v povpre~ju praviloma presega pol metra, maksimalno pa praviloma celo 2 m, in Ljubljanskim poljem, kjer je kolebanje vodne gladine v objektih manj izrazito, ~eprav v povpre~ju ponekod presega vrednost 1 m, maksimalno pa celo 2 m. Ugotovljene 72 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 73 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % A I A IIA A IIB A III B III C II C III 15 cm in manj od 16 do 40 cm od 41 do 50 cm od 51 do 100 cm 101 cm in ve~ ni podatka Slika 48: Povpre~na vi{ina letnega kolebanja vode v objektih po vodovarstvenih obmo~jih. vrednosti na Ljubljanskem barju so nekako vmes med vrednostmi na I{kem vr{aju in Ljubljanskem polju. V nekaterih objektih prihaja tudi do bolj ali manj pogostega presihanja vode. To okoli{~ino ljudje zaznavajo mnogo bolje od kolebanja gladine vode, zato je deleòdgovorov, razvr{~enih v kategorijo ni podatka, bistveno manj{i (28,0 %). Na splo{no prevladujejo objekti, v katerih voda nikoli ne presahne. Njihovo {tevilo je 766 oziroma 59,2 % od podrobno preu~ene populacije. Med objekti, kjer voda presiha, je skoraj enako {tevilo tistih, kjer prihaja do presihanja izjemoma, to je redkeje kot na 10 let (51 oziroma 3,9 %), enkrat letno (50 oziroma 3,9 %) in celo ve~krat letno (48 ali 3,7 %). Precej manj (17 oziroma 1,3 %) je objektov, v katerih voda presiha v intervalih, dolgih od 2 leti do 10 let. V izvrtanih objektih voda praviloma ne presiha, med izkopanimi in zabitimi objekti pa ni bistvene razlike. Opazno je le, da je presihanje nekoliko pogostej{e pri zabitih vodnjakih. Med njimi je 11,3 % tak{nih, v katerih voda presiha vsaj enkrat letno; ustre-zen delè pri izkopanih vodnjakih je 6,3 %. Presihanje vode v vodnjakih je najpogostej{e na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja, na obeh vodovarstvenih obmo~- jih I{kega vr{aja in na naj{ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega barja. 73 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 74 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % A I A IIA A IIB A III B III C II C III 30 cm in manj od 31 do 90 cm od 91 do 200 cm 201 in ve~ cm ni podatka Slika 49: Maksimalna vi{ina letnega kolebanja vode v objektih po vodovarstvenih obmo~jih. 3,7 % 3,9 % 1,3 % 28,0 % 3,9 % 59,2 % ve~krat letno enkrat letno na od 2 do 10 let redkeje kot na 10 let nikoli ni podatka Slika 50: Pogostost presihanja vode v objektih. 5.7 Raba vode iz objektov Po mnenju popisanih lastnikov in uporabnikov je voda le v slabi petini (17,3 %) objektov primerna za pitje, {e manj{i pa je deleòbjektov (11,9 %), v katerih naj bi bila voda primerna le za napajanje ìvine, ne pa tudi za pitje ljudi. V slabih treh ~etr-74 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 75 GEORITEM 4 1,3 % 0,6 % 17,3 % 19,6 % 11,9 % 49,2 % voda je primerna za pitje voda je primerna za pranje voda je primerna za napajanje ìvine voda je primerna za ogrevanje voda je primerna za zalivanje, voda je primerna za proizvodnjo namakanje zemlji{~ Slika 51: Primernost vode v objektih po mnenju popisanih oseb. tinah objektov naj bi bila voda primerna le za zalivanje in namakanje zemlji{~, v petini (19,6 %) pa samo za pranje. Seveda naj bi bila v vseh primerih uporabna tudi kot tehnolo{ka voda (za ogrevanje, proizvodnjo), vendar se kot primerna zgolj za ta namen navaja le v slabih dveh odstotkih primerov. Raba vode iz zajetij se s~asoma spreminja. Medtem, ko je voda neko~ pomenila glavni vir oskrbe za ~loveka in ìvino, se v novej{em ~asu uporablja predvsem za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~. Neko~ so za pitje uporabljali vodo iz kar 838 objektov, zdaj le {e iz 140. V preteklosti so napajali ìvino z vodo iz 390-tih objektov, zdaj pa le {e iz 26-tih. Zmanj{anje tovrstne rabe je torej {e bolj izrazito kakor pri pitni vodi. Zalivanje in namakanje je bila najpomembnej{a oblika rabe vodnjakov è v preteklosti, ko so v ta namen uporabljali vodo iz 1028-tih objektov, sorazmerno {e bolj prevladujo~a pa je v sodobnosti, saj se, ob sicer{nji zmanj{ani intenzivnosti rabe vodnjakov, navaja pri kar 537-tih objektih. Neko~ je bila druga najbolj pogosta oblika rabe vode iz vodnjakov za pranje (788 navedb), zdaj pa je zaradi vodovodnega in kanalizacijskega omrèja tovrstna raba precej nazadovala in se navaja le {e v 89-tih primerih. Nazadovala je tudi raba vode za ogrevanje (s trinajstih objektov na {tiri), medtem ko se za proizvodnjo voda iz vodnjakov sploh ne uporablja ve~, zaradi razmeroma majhnih razpolòljivih koli~in pa se je v ta namen izjemno redko uporabljala tudi v preteklosti. Voda iz objektov se zajema na razli~ne na~ine. Dale~ prevladujo~ na~in je z ro~- no ~rpalko (41,3 %), ki mu sledi zajemanje z motorno ~rpalko (10,7 %). Kombinacija ro~ne in motorne ~rpalke se navaja pri 3,1 % vodnjakov, {e bolj redko (2,6 %) pa je prostoro~no zajemanje z vedrom. V posameznih primerih prihaja voda na plan po na~elu arte{kega vodnjaka ali pa se zajema ro~no z vretenom. Z nara{~anjem globine vodne gladine v objektu se zmanj{uje prostoro~no zajemanje in nekoliko pove~uje zajemanje z ro~no ali motorno ~rpalko, vendar so vse ugotovljene oblike prisotne prav 75 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 76 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik A MASTERL TIN Slika 52: ^edalje pogostej{i uporabniki vode iz vodnjakov so vrti~karji. [EKV Slika 53: V novej{em ~asu z vodo ONO A K iz vodnjakov namakajo tudi {portne zelenice. ANDREJ 76 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 77 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 250 cm in manj od 251 od 401 od 601 1000 cm ni podatka do 400 cm do 600 cm do 999 cm in ve~ povpre~na globina gladine vode prostoro~no z vedrom ro~no z vretenom z ro~no ~rpalko z motorno ~rpalko z ro~no ~rpalko, z motorno ~rpalko arte{ki vodnjak ni podatka Slika 54: Na~in zajemanja vode glede na povpre~no letno globino gladine vode v objektih. pri vseh globinskih razredih. Zanimivo je, da je prostoro~no zajemanje z vedrom najbolj raz{irjeno na Ljubljanskem barju, sorazmerno pogosto pa je {e vedno tudi na I{kem vr{aju. Kljub temu je na obeh vodovarstvenih obmo~jih mo~no prevladujo- ~e zajemanje z ro~no ~rpalko, pogostnost prostoro~nega zajemanja z vedrom pa je nekako izena~ena s pogostnostjo zajemanja z motorno ~rpalko. Na Ljubljanskem polju je prostoro~no zajemanje izjemno redko. Podatki o letni koli~ini na~rpane vode so orientacijski; za velik del objektov jih ni bilo mogo~e ugotoviti. V povpre~ju se iz objekta v uporabi letno zajame dobrih 10 m3 vode, v 128-tih objektih z ugotovljeno koli~ino manj kot 5 ali 5 m3, v 113-tih objektih med 6 in 10 m3, v 103 med 11 in 20 m3 in v 76-tih ve~ kot 20 m3. Med posameznimi vrstami zajetij ni bistvenih razlik, omembe vredna sta le nekoliko nadpovpre~na deleà najmanj{ega koli~inskega razreda pri zabitih objektih ter najbolj izdatnega koli~inskega razreda pri izvrtanih objektih. Bolj o~itne so razlike glede na socioekonomski status uporabnika objekta. Medtem ko sta pri kmetih oziroma kmetovalcih nadpovpre~no izraèna oba skrajna razreda z najmanj{o in najve~jo letno koli~ino na~rpane vode, je pri vrti~karjih opazna izrazita prevlada koli~inskega razreda od 6 do 10 m3. Pri kmetovalcih so vsi koli~inski razredi dokaj enakovredno zastopani. 77 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 78 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik A A [ETIN TIN Slika 55: Ve~ina uporabnikov vodnjakov na~rpa majhne koli~ine vode. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit vrsta objekta 5 in manj od 6 do 10 od 11 do 20 21 in ve~ Slika 56: Letna koli~ina na~rpane vode v kubi~nih metrih glede na vrsto objektov. 78 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 79 GEORITEM 4 Sorazmerno najve~ uporabnikov, ki letno zajamejo ve~ kot 20 m3 vode, je na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju, absolutno najve~ pa jih je na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju na Ljubljanskem polju. Zavedati se je treba, da poleg namernega zavajanja anketiranih oseb z navajanjem manj{ih koli~inskih vrednosti od dejanskih, {e zlasti pri tistih popisanih lastnikih in uporabnikih, ki zajemajo ve~je koli~ine vode, tudi nekatere druge {tudije (na primer Pintar, Matajc 2001) kaèjo, da porabniki vode mislijo, da je porabijo manj, kot poka- èjo merilne naprave na {tevcih. 5.8 Ogroènost objektov Zaradi splo{nega onesnaèvanja je problematika ogroènosti vodnih zajetij vse bolj pere~a, vendar pa se z izbolj{anim spremljanjem kakovosti vode ve~a ozave{~enost uporabnikov. Medtem ko je bil neko~ vodnjak ìvljenjski vir neprecenljive vrednosti, zato so ga izdelali na najbolj primernih mestih, se je s~asoma moral umikati drugim oblikam prostorske rabe, ki dostikrat niso bile v sozvo~ju s potrebami po zagotavljanju primerne kakovosti vode v njem. Zaradi tega so vodnjaki za~eli izgubljati vlogo glavnega oskrbovalca z vodo, ne povsem zanemarljivo vlogo pa so dobili v estetskih vrednotah in rekreacijskih vzgibih, ki jih v kontekstu vodnih zajetij pooseblja zelo raz{irjeno vrti~karstvo. ANK A FR AMIN Slika 57: Marsikateri vodnjak je postal BENJ estetska vrednota. 79 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 80 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 70 60 50 rih 40 30 razdalja v met 20 10 0 stanovanjsko hlev gnoji{~e, drugo proizvodnji javno poslopje gnojna jama gospodarsko namenjeno poslopje poslopje poslopje Slika 58: Povpre~na oddaljenost objektov od najblìje stavbe. Problemati~na je predvsem lega vodnjakov v bliìni gnoji{~ in gnojnih jam ter hlevov, {e zlasti, ~e so izpusti urejeni v smeri dotekanja podtalnice, ali ~e zaradi starosti in posledi~ne razpokanosti materiala vanjo pronicajo. Zaradi tega je razumljivo, da sta gnoji{~e oziroma gnojna jama od vodnjaka v povpre~ju oddaljena 45 m, hlev pa dobrih 37 m. Glede na gostoto vodnih zajetij in poznavanje problematike gnojnih objektov (Kladnik, Smrekar 2003) lahko re~emo, da ti, kljub navedenemu povpre~- ju, ogroàjo kakovost vode v vodnjakih. Na nek na~in je sre~a, da ìvinoreja nazaduje, tako da se vsaj v bolj strnjeno pozidanih delih mesta nevarnosti onesnaèvanja zmanj- {ujejo. Sicer je vodnemu zajetju obi~ajno najblìji objekt stanovanjsko poslopje, povpre~no oddaljeno vsega slabih 9 m, preostala zasebna gospodarska poslopja pa so v povpre~ju oddaljena bistveno manj (17 m) kot hlevi (37 m). Od najblìjega proiz-vodnega poslopja je vodnjak v povpre~ju oddaljen 50 m in od najblìjega javnega poslopja 58 m. Glede na vrsto objekta izstopa izjemna bliìna izkopanih vodnjakov in stanovanjskih poslopij, ki jih v povpre~ju razdvaja le slabih 5 m. Izvrtani in zabiti objekti so v povpre~ju oddaljeni po 16,7 m. Pri najbolj problemati~nih gnojnih objektih in hlevih med posameznimi vrstami zajetij ni bistvenih razlik, kar velja tudi za druga gospodarska poslopja. Zabiti vodnjaki so v povpre~ju nekaj bolj oddaljeni od proizvodnih in javnih poslopij, od slednjih pa so {e nekoliko dlje izvrtani objekti. 80 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 81 GEORITEM 4 Navedena povpre~ja v sebi razkrivajo pestro paleto dejanskih razdalj. V oddaljenosti do 20 m od vodnega zajetja je kar 80,3 % stanovanjskih poslopij (med izkopanimi vodnjaki celo 93,9 %), 55,9 % nehlevskih gospodarskih poslopij (med izkopanimi vodnjaki 54,0 %), 2,0 % proizvodnih poslopij (med izkopanimi vodnjaki 3,2 %) in 1,5 % javnih poslopij (med izkopanimi vodnjaki 1,9 %). Za problemati~no okoli{~ino velja ugotovitev, da je v oddaljenosti manj kot 20 m od vodnega zajetja tudi 10,7 % hlevov (med izkopanimi vodnjaki 13,1 %) in 4,4 % gnoji{~ oziroma gnojnih jam (med izkopanimi vodnjaki 6,3 %). Med izkopanimi vodnjaki je najve~ tak{nih, ki so izrazito blizu hlevom, na Ljubljanskem polju, tak{no stanje pa je razmeroma precej pogosto tudi na I{kem vr{aju. Bliìna izvrtanega vodnjaka in hleva je zna~ilna zlasti za Ljubljansko barje. Na Ljubljanskem polju se izkopani vodnjaki sorazmerno pogosto pojavljajo tudi v bliìni gnoji{~ in gnojnih jam. Medsebojna oddaljenost do 20 m je bila ugotovljena pri 45 tovrstnih objektih oziroma pri 8,0 % od celotne tamkaj{nje populacije vodnih zajetij. Drugo {tevil~no najmo~nej{o skupino sestavljajo objekti, od zbirali{~ ìvinskih izlo~kov oddaljeni med 20 in 40 m. Tla okrog vodnjaka naj bi bila neprepustna in nagnjena tako, da padavinska voda odteka pro~ od objekta, v smeri, kamor se pretaka tudi talna voda. Tej zahtevi je v celoti A@ BARBORI^ BL Slika 59: Bliìna tradicionalnih hlevov in gnojnih objektov ogroà kakovost vode v vodnjakih. 81 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 82 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik A A [ETIN TIN Slika 60: Kakovost vode v vodnjakih ogroà tudi neurejena okolica. zado{~eno le pri 15,8 % objektih (pri 19,8 % izkopanih vodnjakih), pri katerih je okolica betonirana. Tlakovana okolica objekta je delno prepustna, najdemo pa jo pri 16,1 % vseh in 20,9 % izkopanih vodnih zajetij. S peskom posuto ali pra{no ter s travo poraslo zemlji{~e v okolici objekta velja za prepustno, zato je nevarnost onesnaèvanja vode ve~ja. Prva razli~ica je bila ugotovljena pri 18,9 % objektih, druga pa pri kar 30,1 %. Ker je pri izvrtanih objektih zaradi ve~je globine uporabljane podtalnice nevarnost neposrednega onesnaèvanja manj{a, je razumljivo, da je njihova okolica v nadpovpre~ni meri prepustna. Zlasti zabiti vodnjaki so precej pogosti kar sredi obdelovalnih zemlji{~, kjer se uporabljajo za namakanje in zalivanje polj{~in ter travinja. Obdelovalna zemlji{~a naj bi obdajala tudi 27 izkopanih vodnjakov in dve vrtini. Ve~ina (75,1 %) objektov naj bi bila na povsem ravnem zemlji{~u. Zaskrbljujo- ~a je ugotovitev, da je ve~ objektov z navznoter nagnjenim povr{jem (14,1 %) kot s povr{jem, nagnjenim navzven (5,3 %), kar omogo~a odtok povr{inske vode. Odtok padavinske vode na vododr`nem zemlji{~u okrog objekta je urejen pri 46,8 % objektih, neurejen pri 31,3 % objektih, medtem ko za preostalih 21,8 % podatek ni bil pridobljen. Zaradi delne prepustnosti je odtok v ve~ji meri urejen pri tlakova-nih kot pri povsem neprepustnih betonskih tleh v neposredni okolici objektov. Najve~ objektov brez urejenega odtoka povr{inske vode je med izkopanimi vodnjaki. 82 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 83 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta betonirano oz. asfaltirano dvori{~e tlakovano dvori{~e s peskom posuto ali pra{no dvori{~e s travo poraslo parkovno zemlji{~e obdelovalno zemlji{~e ni podatka Slika 61: Urejenost okolice objektov glede na njihovo vrsto. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta povsem ravno zemlji{~e tla so nagnjena od objekta navzven tla so nagnjena proti objektu ni podatka Slika 62: Nagnjenost tal v bliìni objektov glede na njihovo vrsto. 83 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 84 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta urejen neurejen ni podatka Slika 63: Odtok padavinske vode na vododr`nem dvori{~u okrog objektov glede na njihovo vrsto. Slika 64: V izjemnih primerih so nekdanji vodnjaki uporabljeni A MASTERL kot kanalizacijske cevi. TIN 84 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 85 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka ni~ kapnica kanalizacijske odplake meteorne vode ni podatka Slika 65: Vrste teko~inskih vnosov glede na vrsto objektov. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno neposredno onesnaèvanje podtalnice prek izpustov oziroma iztokov odpadne vode v vodnjake. ^eprav se v ve~ino objektov (88,3 %) ne vna{a nobenih teko~in, se v izkopane vodnjake v 50-tih primerih odteka kapnica, v trinajstih primerih meteorne vode in v desetih kanalizacijske odplake. V enem primeru je bilo ugotovljeno, da je v vodnjak speljana celo odpadna voda iz pralnega stroja! Kanalizacijske odplake so v izkopane vodnjake speljane na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju (trije primeri), na òjem vodovarstvenem obmo~ju z manj strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju (pet primerov) in na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja (trije primeri). 5.9 Varovanje objektov Zaèleno je vsaj temeljno varovanje objektov, {e zlasti v obdobju globalizacije s pove~animi teroristi~nimi grònjami, ki so jim lahko izpostavljena tudi vodna zajetja. Priblìno v polovici primerov je dostop do objektov omejen, pri drugi polovici pa ne. Izrazito nadpovpre~en deleòbjektov z omejenim dostopom je pri vrtinah, malce nadpovpre~en pa je tudi pri izkopanih vodnjakih. Nekoliko slab{e varovani so zabiti vodnjaki. Zanimive so razmere na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom 85 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 86 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 3,6 % 47,9 % 48,5 % da ne ni podatka Slika 66: Omejenost dostopa do objektov. varovanja na Ljubljanskem polju. Med tamkaj{njimi izkopanimi vodnjaki jih ima omejen dostop le dobra ~etrtina (26,6 %), na drugi strani pa je omejen dostop do skoraj dveh tretjin (61,5 %) tamkaj{njih zabitih vodnjakov. 664 oziroma 51,3 % objektov je pokritih, vendar odklenjenih. Gre predvsem za izkopane vodnjake. Naslednja najbolj {tevilna skupina so odklenjeni objekti (379 oziroma 29,3 %). Vanjo se praviloma uvr{~ajo zabiti objekti, ki seveda nimajo pokrova. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta da ne ni podatka Slika 67: Izvedbena dokumentacija za objekte glede na njihovo vrsto. 86 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 87 GEORITEM 4 Zaklenjenih je le 18 (4,2%) zabitih objektov. Omeniti velja {e, da je 15 izkopanih vodnjakov odkritih. Sorazmerno najve~ jih je na òjem vodovarstvenem obmo~ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju in na naj{ir{em vodovarstvenem obmo~- ju na Ljubljanskem barju. Skupaj 124 vodnih zajetij (9,6 %) je nedostopnih. Med njimi je precej ve~ izkopanih (11,3%) kakor zabitih (6,7%) objektov, ~etudi je sorazmerno najve~ji delè tovrstnih objektov med vrtinami (18,2 %). 5.10 Ozave{~enost uporabnikov objektov V novej{em ~asu se za ureditev objekta priporo~a izvedbena dokumentacija, s katero se potrdijo oziroma zagotovijo primerni parametri za njegovo funkcionalno delovanje. Tovrstno zagotovilo imajo izjemno redki objekti, le {tirje izkopani vodnjaki in ena vrtina. Trije vodnjaki in vrtina so na Ljubljanskem barju, medtem ko je en tak- {en vodnjak na Ljubljanskem polju. Nekaj ve~ objektov ima tako imenovano vodno dovoljenje. V celotni populaciji raziskanih vodnih zajetij jih ima vodno dovoljenje 39 oziroma 3,0 %. Absolutno najve~ (29) jih je med izkopanimi vodnjaki, sorazmerno najve~ (15,2 %) pa med vrtinami. Glede 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta da ne ni podatka Slika 68: Vodno dovoljenje za objekte glede na njihovo vrsto. 87 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 88 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik na regionalno pripadnost jih je najve~ (28) na Ljubljanskem polju, nekaj (4) jih je tudi na Ljubljanskem barju. Uporabnike vodnjakov ~edalje bolj zanima kakovost vode v objektu, zato jih je doslej è desetina (10,4 %) dala analizirati vodne vzorce. Sorazmerno najve~ analiz je bilo opravljenih v izvrtanih objektih, najmanj pa v zabitih vodnjakih. Medtem ko so na Ljubljanskem polju v ve~ji meri izvajali analize vode v izkopanih vodnjakih, je na Ljubljanskem barju nekoliko ve~je zanimanje za analize v vrtinah in zabitih objektih. Kopije poro~ila o analizi vode je bil pripravljen posredovati le manj{i del uporabnikov objektov. Interes za analizo kakovosti vode v vodnjakih je izrazila dobra tretjina (36,7 %) uporabnikov. Sorazmerno najve~ jih je med vrti~karji, najmanj pa med kmetovalci. Absolutno najve~ji interes (356 pozitivnih odgovorov) je med nekme~kimi uporabniki. Poudarjeno veliki deleì zainteresiranih so na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja ter na obeh vodovarstvenih obmo~jih I{kega vr{aja. Opazno je, da se zanimanje pove~uje skladno z izobraènostjo uporabnikov, ~eprav razlike med izobrazbenimi skupinami niso zelo izrazite. Med osnovno{olskimi uporabniki se jih za analize zanima 37,0 %, med uporabniki s poklicno {olo 44,0 %, med uporabniki s {tiriletno srednjo {olo 44,9 % in med vi{je- ter visoko{olsko izobraènimi uporabniki 50,7 %. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % izkopan izvrtan zabit ni podatka vrsta objekta da ne ni podatka Slika 69: Morebitna dozdaj{nja analiza vode v objektih glede na njihovo vrsto. 88 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 89 GEORITEM 4 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % da ne pogojno ni podatka dve ali tri letna poklicna {ola osnovna {ola ali manj vi{ja ali visoka {ola {tiriletna srednja {ola ni podatka Slika 70: Zanimanje za analizo kakovosti vode v objektih glede na izobrazbo uporabnikov. 6 Sklep V knjigi je predstavljena problematika zasebnih vodnih zajetij na vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode na Ljubljanskem polju, torej v Mestni ob~ini Ljubljana, na vodovarstvenem obmo~ju vodarne Brest v sosednji ob~ini Ig in na vmesnem Ljubljanskem barju. Bogate zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju, pa tudi na ostalih dveh obmo~jih, so naravni vir regionalnega pomena. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji varovanje virov pitne vode : kmetijstvo. ^edalje ve~ja intenzifikacija kmetijstva kot temeljne dejavnosti pode- èlskega prebivalstva in vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti mestnega prebivalstva zahtevata vse ve~je koli~ine kakovostne vode za namakanje zemlji{~. Informacije o vrtinah in vodnjakih v zasebni lasti so izredno dragocene, saj zlasti v primeru nenadnih nesre~ omogo~ajo nadzor nad kakovostjo podtalnice tudi na obmo~jih, ki sicer niso stalno vklju~ena v monitoring podtalnice. Vrtine in vodnjaki, ki niso registrirani in posledi~no tudi ne nadzorovani, predstavljajo to~ke potencialnega onesnaènja podtalnice, saj morebiti niso izvedeni v skladu z zahtevami stroke. 89 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 90 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Za celovitej{i nadzor smo na obravnavanih obmo~jih popisali vsa vodna zajetja. V zvezi s tem je treba poudariti, da je popis celoten proces priprave, zbiranja, vrednotenja, analiziranja in publiciranja podatkov, ki se v dolo~enem ~asu nana{ajo na vse iskane subjekte oziroma objekte na dolo~enem obmo~ju. Temeljne zahteve popisa so individualni pristop, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in so~asnost. Popisovalci so morali v popisne vpra{alnike vnesti podatke in odgovore, kot so jim jih posredovale popisane osebe. S podrobnim terenskim delom v drugi polovici leta 2003 smo na 164 km2 velikem preu~evanem obmo~ju evidentirali kar 1686 vodnih objektov. Natan~no smo jih popisali 1294, za preostalih 392, ki so v vrti~karskem naselju na levem bregu Save, med mostovoma na Dunajski in [tajerski cesti, pa pridobili le temeljne parametre, ki veljajo za ve~ino tamkaj{njih vrtin. Od 1294 podrobno preu~enih objektov jih je 836 na Ljubljanskem polju (skupaj z zgolj evidentiranimi zabitimi vodnjaki na vrti~kih 1228), 354 na Ljubljanskem barju in 104 na I{kem vr{aju. Dva objekta v Hrastju sta celo na najòjem vodovarstvenem obmo~ju. Najve~ (70,1 %) objektov je ume{~enih na vrtu ali dvori{~u, neposredno ob stanovanjski hi{i. Ve~ kot desetina jih je med vrti~ki, 2,8 % pa jih je razme{~enih med obdelovalnimi zemlji{~i. Posamezni objekti so {e ob kriì{~ih cest ali poti in pod mogo~- nimi va{kimi drevesi. V sodobnosti je celo nekaj objektov, ki so jih lastniki iz estetskih vzgibov uredili znotraj stavb. V dveh tretjinah primerov so lastniki oziroma uporabniki objektov nekmetje. Drugo naj{tevil~nej{o lastni{ko skupino sestavljajo kmetje oziroma kmetovalci, le nekaj deset podrobno raziskanih objektov pa je v uporabi oseb, ki so opredeljene kot vrti~- karji. Razlikujemo naslednje vrste objektov: • izkopani vodnjak z ve~jim premerom, ki je izdelan s kopanjem ja{ka in morebitno obdelavo sten; primeren je za individualno oskrbo iz manj{ih globin, • izvrtani objekt, to je vrtino z manj{im premerom, ki se z mehanskim svedrom izvrta v tla tako, da se odstrani izvrtani material s pomo~jo svedra; primeren je za individualno oskrbo iz ve~jih globin, • zabiti objekt je luknja z manj{im premerom, ki se naredi tako, da se v tla zabije tanj- {a naluknjana cev; primeren je za individualno oskrbo iz manj{ih globin. Med preu~eno populacijo vseh 1686 objektov jih je najve~, to je 825 oziroma 48,9 % zabitih, le malo manj, to je 776 oziroma 46,0 % je izkopanih, medtem ko je vsega 33 oziroma 2,0 % objektov izvrtanih, kar je odraz sorazmerno plitve gladine podtalnice. Med podrobno preu~enimi 1294 objekti se razmerja spremenijo v prid izkopanih objektov, kajti celotna razlika 392 objektov gre na ra~un zabitih objektov na vrti~- karskih obmo~jih. Tako je torej med to populacijo 60,0 % izkopanih, 33,5 % zabitih in 2,5 % izvrtanih vodnih zajetij. 90 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 91 GEORITEM 4 V uporabi je slaba polovica (45,1 %) podrobno preu~enih vodnih zajetij, opu{- ~enih pa jih je 50,8 %. Medtem ko je med izkopanimi vodnjaki kar 68,9 % opu{~enih, to velja le za 24,5 % zabitih in za 27,3 % izvrtanih objektov. Izkopani objekti so praviloma starej{i, vendar se posami~ pojavljajo tudi v novej{ih desetletjih. Glavnina vrtin in zabitih vodnjakov je iz obdobja po 2. svetovni vojni, ~eprav so se zabiti vodnjaki v ve~jem obsegu uveljavili è v prvi polovici 20. stoletja in celo v 19. stoletju. Slaba petina objektov je globokih manj kot 5 m, dobri dve petini jih ima dno v globini med 5 in 10 m, naslednja naj{tevil~nej{a skupina pa ima dno v globini med 10 in 15 m. Slaba desetina objektov je {e globljih, pri ~emer jih je 52 z globino ve~ kot 20 m. Prevladujejo objekti, v katerih voda nikoli ne presahne. Njihovo {tevilo je 766 oziroma 59,2 % od podrobno preu~ene populacije. Med objekti, kjer voda presiha, je skoraj enako {tevilo tistih, kjer prihaja do presihanja izjemoma, to je redkeje kot na 10 let (51 oziroma 3,9 %), enkrat letno (50 oziroma 3,9 %) in celo ve~krat letno (48 ali 3,7 %). Precej manj (17 oziroma 1,3 %) je objektov, v katerih voda presiha v intervalih, dolgih od 2 leti do 10 let. V izvrtanih objektih voda praviloma ne presiha, med izkopanimi in zabitimi objekti pa glede presihanja ni bistvenih razlik. Raba vode iz zajetij se s~asoma spreminja. Medtem, ko je nekdaj voda pomenila glavni vir oskrbe za ~loveka in ìvino, se v novej{em ~asu uporablja zlasti za zalivanje in namakanje obdelovalnih zemlji{~. Neko~ so za pitje uporabljali vodo iz kar 838 objektov, zdaj le {e iz 140, predvsem na I{kem vr{aju. V preteklosti so napajali ìvino z vodo iz 390 objektov, zdaj pa le {e iz 26. Zalivanje in namakanje je bila najpomembnej{a oblika rabe vodnjakov è v preteklosti, saj so v ta namen uporabljali vodo iz 1028 objektov, {e bolj izrazito pa prevladuje v sodobnosti, saj se, ob sicer{nji zmanj- {ani intenzivnosti rabe vodnjakov, navaja pri kar 537 objektih. Neko~ je bila druga najbolj pogosta oblika rabe vode iz vodnjakov za pranje (788 navedb), zdaj pa je zaradi vodovodnega in kanalizacijskega omrèja tovrstna raba precej nazadovala in se navaja le {e v 89 primerih. Podatki o letni koli~ini na~rpane vode so orientacijski; za velik del objektov jih ni bilo mogo~e ugotoviti. Iz objekta v uporabi se letno v povpre~ju zajame dobrih 10 m3 vode. V 128 objektih z ugotovljeno koli~ino se je zajame do vklju~no 5 m3, v 113 med 6 in 10 m3, v 103 med 11 in 20 m3 in v 76 objektih ve~ kot 20 m3. Sorazmerno najve~ uporabnikov, ki letno zajamejo ve~ kot 20m3 vode, je na òjem vodovarstvenem obmo~- ju s strogim reìmom varovanja na Ljubljanskem polju, absolutno najve~ tak{nih uporabnikov pa je na {ir{em vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja. Tla okrog vodnjaka naj bi bila neprepustna in nagnjena tako, da padavinska voda odteka pro~ od objekta, v smeri, kamor se pretaka tudi talna voda. Tej zahtevi je v celoti zado{~eno le pri 15,8 % objektov (pri 19,8 % izkopanih vodnjakov), pri katerih je okolica betonirana. Problemati~na je zlasti lega vodnjakov v bliìni gnoji{~, gnojnih jam in hlevov, {e zlasti, ~e so izpusti urejeni v smeri dotekanja podtalnice, ali ~e zaradi starosti in 91 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 92 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik posledi~ne razpokanosti materiala ìvinski izlo~ki pronicajo v podtalnico. V stome-trski preu~eni razdalji sta gnoji{~e oziroma gnojna jama od objekta v povpre~ju oddaljena 45 m, hlev pa dobrih 37 m. Za problemati~no okoli{~ino velja ugotovitev, da je v oddaljenosti manj kot 20 m od vodnega zajetja 10,7 % hlevov (med izkopanimi vodnjaki 13,1 %) in 4,4 % gnoji{~ oziroma gnojnih jam. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno neposredno onesnaèvanje podtalnice prek izpustov oziroma iztokov odpadne vode v vodnjake. ^eprav se v ve~ino objektov (88,3 %) ne vna{a nobenih teko~in, se v izkopane vodnjake v 50 primerih odteka kapnica, v trinajstih meteorne vode in v desetih kanalizacijske odplake. V enem primeru je v vodnjak speljana celo odpadna voda iz pralnega stroja! Uporabnike vodnjakov ~edalje bolj zanima kakovost vode v objektu, zato jih je desetina è dala analizirati vodne vzorce. Interes za analizo kakovosti vode v vodnjakih je izrazila dobra tretjina (36,7 %) uporabnikov. Sorazmerno najve~ jih je med vrti~- karji, najmanj pa med kmetovalci. Menimo, da bi bilo treba stanje na podro~ju kori{~enja podtalnice na~rtno sprem-ljati. Za obstoje~e vodnjake in vrtine v uporabi bi bilo treba: • na~rtno izvesti analizo kakovosti vode v vzor~nih objektih, • objekte s slabo kakovostjo vode sanirati (ureditev notranjosti objektov, ureditev neprepustne okolice objektov, ureditev ustreznega nagiba njihove okolice, sana-cija gnojnih jam, gnoji{~, greznic in po{kodovanega, pu{~ajo~ega kanalizacijskega omrèja), • pri objektih z ugotovljenimi izpusti odpadnih voda v objekte nemudoma poskr-beti za prekinitev tovrstnega po~etja, • vpeljati nadzor nad koli~inami zajete vode v objektih, • v ~im kraj{em ~asu pri porabnikih, ki zajemajo ve~ vode, kot je nujno za normal-ne potrebe gospodinjske rabe, urediti dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo o namakalnih sistemih. Za opu{~ene vodnjake in vrtine bi bilo treba razmisliti o njihovi nadaljnji uso-di. Kot mòni opciji se ponujata dokon~no uni~enje objekta z zasutjem ali njegova obnova, skladna s sodobnimi spoznanji. Glede na trend, ki smo mu pri~a v zadnjem desetletju, je pri~akovati nadaljnji porast {tevila zlasti zabitih vodnjakov v uporabi oziroma lasti vrti~karjev, saj je nalò- ba v tak{en vodni objekt zaradi razmeroma plitve gladine podtalnice razmeroma majhna. Menimo, da bi vsi novi uporabniki, brez izjeme, za ureditev novega vodnega zajetja morali pridobiti vodno in po potrebi tudi gradbeno dovoljenje. 92 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 93 GEORITEM 4 7 Seznam virov in literature Auersperger, P., ^en~ur Curk, B., Jamnik, B., Janà M., Kus, J., Prestor, J., Urbanc, J. 2005: Dinamika podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Barvni digitalni ortofoto posnetki Mestne ob~ine Ljubljana. Oddelek za gospodarjenje z zemlji{~i Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2000. Bra~i~ @eleznik B., Jamnik, B. 2005: Javna oskrba s pitno vodo. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V. 1999: Pokrajinska ranljivost najpomembnej{ega vodnega vira Ljubljane. Geografski zbornik 39. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V., Ku{ar, S., Plut, D. 2000: Regionalna vloga in pokrajinska obremenjenost talne vode Ljubljanskega polja. Ljubljana, geografija mesta. Ljubljana. Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Bre~ko, V. 1998: Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ij virov pitne vode v jugovzhodni Ljubljanski kotlini. Geografski vestnik 70. Ljubljana. Breznik, M. 1988: Analiza odlokov o za{~iti ljubljanskih virov pitne vode. Ljubljanski ekolo{ki dnevi 88. Ljubljana. Cunder, T. 2000: Sedanje stanje in razvojne mònosti kmetijstva. Ljubljana, geografija mesta. Ljubljana. ^erne, A., Lovren~ak, F. 1996: Ljubljansko barje. Regionalnogeografska monogra-fija Slovenije, 3. del, Ljubljanska kotlina. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. ^rnobeli digitalni ortofoto posnetki ob~ine Ig. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2000. ^uden Osredkar, D., Pintar, M. 2003: Postopek pridobitve dovoljenj in soglasij za namakalni sistem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Direktiva o podzemnih vodah. Uradni list Evropske unije 118/2006. Bruselj, 2006. Dràvna topografska karta 1 : 25.000. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1997. Gams, I. 1992a: Ljubljanska kotlina. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Gams, I. 1992b: Ljubljansko polje. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Hidrolo{ki godi{njak Jugoslavije, 1967–1986. Beograd. Keeney, D. R. 1989: Sources of nitrate to groundwater. Nitrogen management and groundwater protection. Amsterdam. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D. 2000: Uveljavljanje intenzivnega pridelovanja v rastlinjakih. Ljubljana, geografija mesta. Ljubljana. 93 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 94 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Kladnik, D. 2003: Pomen in perspektive kmetijstva znotraj avtocestnega obro~a. Geografski vestnik 75-2. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I. 2000: Prostorski, okoljski, socialni in gospodarski u~in-ki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Kladnik, D., Smrekar, A. 2003: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudar-kom na popisu gnoji{~ in gnojnih jam. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Kmetijske povr{ine, obmo~ja varovanja, vodnogospodarske ureditve in povr{ine za izkori{~anje mineralnih surovin. Pripombe na osnutek zasnove prostorskega razvoja. MOL, Ljubljana, 2002. Kova~i~, M., Udov~, A., Fabijan, R., ^ebulj, B., Perpar, A., Kramari~, F. 2000: Zasnova strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na obmo~ju MO Ljubljana. Projektna dokumentacija, In{titut za agrarno ekonomiko Oddelka za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lanz, K., Scheuer, S. 2001: Priro~nik za razlago politike EU o vodah na podlagi okvirne direktive o vodah. Umanotera. Ljubljana. Lesko{ek, M. 1998: Prispevek h gnojenju v slovenskih vodovarstvenih obmo~jih. Kmetijstvo in okolje. Ljubljana. Maslo, G. 2002: Kmetijstvo na zavarovanih pasovih pitne vode. Ljubljana 7, 5–6, Gla-silo Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Medmrèje 1: http://www.mop.gov.si/si/splosno/novice/novica/browse/5/article/7621/ 5741/?cHash=802705aeb8 (25. 9. 2007). Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. Mu{i~, V. 1990: Ljubljanski vodnjaki, slika Breda Ogorelec. Urbani izziv 12–13. Ljubljana. Navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemlji{~. Uradni list SRS 22/1981. Ljubljana, 1981. Odlok o spremembah odloka o varstvu virov pitne vode. Uradni list SRS 23–24/1988. Ljubljana, 1988. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list SRS 13/1988. Ljubljana, 1988. Okvirna direktiva o vodah. Uradni list Evropske unije 60/2000. Bruselj, 2000. Osnutek pravilnika o gradnjah, ki se na vodovarstvenih obmo~jih lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev soglasja. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana. Osnutek pravilnika o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja in o njegovem ozna~evanju. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana. 94 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 95 GEORITEM 4 Osnutek uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2003. Osvald, J. 1996: Rajonizacija pridelovanja vrtnin v Sloveniji. Elaborat, Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Pintar, M. 2003: Trenutno stanje namakanja v Sloveniji. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradni{tvo in vinarstvo 10. Breìce. Pintar, M., Knapi~, M. 2001: Nekateri namakalni parametri in obremenitve okolja pri razli~nih tehnologijah namakanja. Trendi v razvoju kmetijske tehnike. Ljubljana. Pintar, M., Matajc, I. 2001: Poraba vode za namakanje – primerjava teorije in prakse. 12. Mi{i~ev vodarski dan 2001. Maribor. Pintar, M., Osredkar, D. 2003a: Kako do dovoljenj in soglasij za namakalne sisteme?. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradni{tvo in vinarstvo 11. Breìce. Pintar, M., Osredkar, D. 2003b: Kako do dovoljenj in soglasij za namakalne sisteme? (2. del). Sad: revija za sadjarstvo, vinogradni{tvo in vinarstvo 12. Breìce. Popis vodnjakov in vrtin na obmo~ju varovanja vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana ter na I{kem vr{aju. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, poletje, jesen 2003. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. Uradni list RS 35/2006. Ljubljana, 2006. Pregled vodnjakov, ugotovitev stanja, {tevila in uporabnost na obmo~ju krajevnih skupnosti Dravlje, Ljubljana [entvid, Vìmarje-Brod, Komandanta Staneta, Hinka Smrekarja in Zgornja [i{ka. Splo{ni ljudski odbori v KS ob~ine Ljubljana [i{ka. Ljubljana, 1974. Preskrba mesta Ljubljana z vodo s privatnimi vodnjaki v vojnem ~asu. Ljubljana, 1941. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. Prostorska zasnova. Ljubljana, 2002. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. Zasnova prostorskega razvoja, Gradivo za razpravo, Oddelek za urbanizem Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2001. Rice, A. J., Viste, D. A. 1994: Major Sources of Groundwater Contamination, Asse-sesing the Extent of Point and Nonpoint Contamination in a Shallow Aquifer System. Groundwater Contamination and Control. New York. Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Poro- ~ilo o razvojno-raziskovalni nalogi, Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana. Smrekar A., Kladnik, D., Fridl. J. 2004: Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na obmo~ju vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. [olc, L. 1967: Tehnologija vode. Ljubljana. Tav~ar, B. 2003: Geosonde tudi pri nas. Delo. Ljubljana. Topografske karte v merilih 1 : 50.000 in 1 : 25.000 iz obdobja po 2. svetovni vojni. Topografske karte v merilih 1 : 75.000 in 1 : 100.000 iz obdobja Avstroogrske. 95 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 96 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Topografske karte v merilu 1 : 50.000 iz obdobja Kraljevine Jugoslavije. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Uradni list RS 68/1996. Ljubljana, 1996. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Uradni list RS 84/2005. Ljubljana, 2005. Uredba o vodnih povra~ilih. Uradni list RS 103/2002. Ljubljana, 2002. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Uradni list RS 120/2004. Ljubljana, 2004. Zakon o kmetijskih zemlji{~ih. Uradni list RS 55/2003. Ljubljana, 2003. Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Uradni list RS 66/2000. Ljubljana, 2000. Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list RS 33/2007. Ljubljana, 2007. Zakon o vodah. Uradni list RS 67/2002. Ljubljana, 2002. Zakon o ìvinoreji. Uradni list RS 2002/18. Ljubljana, 2002. 8 Seznam slik Slika 1: Vodnjaki so estetsko dopolnilo marsikaterega vrta. 14 Slika 2: Na obmo~ju Ljubljane vse ve~ zemlji{~ zasedajo prometnice. 16 Slika 3: Vodonosnik Ljubljanskega polja intenzivno napaja Sava. 16 Slika 4: Na rodovitnih tleh intenzivirajo kmetijstvo z rastlinjaki in tako podalj{ano rastno dobo prek celega leta. 17 Slika 5: Poplave na Barju so reden pojav. 18 Slika 6: Na poplavi{~ih Ljubljanskega barja so urejena obdelovalna zemlji{~a. 19 Slika 7: Kmetijstvo sega tudi v neposredno bliìno vodarne Brest. 20 Slika 8: Vodovarstvena obmo~ja vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 23 Slika 9: V zaledju vodarne Hrastje je kmetijstvo zelo intenzivno. 24 Slika 10: Kljub ugodnim naravnim razmeram bo pitna voda ob neustrezni rabi prostora, kakr{na je na primer intenzivno vrti~karstvo tik ob ograji vodarne Kle~e, ogroèna. 25 Slika 11: Gladina podtalnice je razli~no globoko pod povr{jem, ponekod samo 5 m. 26 Slika 12: Vodonosnik I{kega vr{aja napaja reka I{ka. 27 Slika 13: Kmetijstvo se vse bolj umika urbanizaciji. 36 Slika 14: Tradicionalno kmetijstvo vse bolj izginja. 37 Slika 15: Vrti~karstvo je pomemben, predvsem pa nenadzorovan vir obremenjevanja podtalnice. 38 Slika 16: Rastlinjaki so v bistvu obmo~ja najve~je intenzivnosti kmetovanja. 40 96 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 97 GEORITEM 4 Slika 17: Vse ve~ kmetov svoja obdelovalna zemlji{~a namaka, nekateri tudi v neposredni bliìni vodarn. 41 Slika 18: Glavnino vodnjakov med hi{ami najdemo tam, kjer v prvi polovici 20. stoletja {e ni bila urejena vodovodna oskrba. 48 Slika 19: Lega objektov glede na njihovo vrsto. 49 Slika 20: Lastni{ki status objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 50 Slika 21: Najve~ vodnjakov je na dvori{~ih oziroma vrtovih hi{; marsikateri je tudi estetsko dopolnilo v urejenem okolju. 51 Slika 22: Socioekonomski status uporabnikov objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 51 Slika 23: Lastni{ki status in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 52 Slika 24: Nekateri kmetovalci izkori{~ajo majhno globino podtalnice in ~rpajo vodo v velike bazene. 53 Slika 25: Uporabniki objektov glede na velikost posesti. 54 Slika 26: Starostna sestava druìne uporabnikov objektov. 54 Slika 27: Izobrazbena sestava uporabnikov objektov glede na njihov socioekonomski status. 55 Slika 28: V raziskavo niso bili vklju~eni mestni vodnjaki, ki se napajajo iz vodovodnega omrèja. 56 Slika 29: Najbolj tradicionalna oblika vodne oskrbe iz podtalnice so izkopani vodnjaki. 56 Slika 30: Za ~rpanje podtalnice iz majhnih globin so primerni zabiti vodnjaki. 57 Slika 31: Vrste objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 58 Slika 32: Vrste in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 59 Slika 33: Marsikateri vodnjak je opu{~en, ne pa tudi zasut. 60 Slika 34: Stanje objektov glede na njihovo vrsto. 61 Slika 35: Zabiti vodnjaki so brez izjeme kovinski. 61 Slika 36: Vrsta gradbenega materiala obravnavanih objektov. 62 Slika 37: Leto izdelave oziroma za~etka uporabe objektov glede na njihovo vrsto. 63 Slika 38: Leto izdelave in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 64 Slika 39: Mnogi starej{i vodnjaki so opu{~eni. 65 Slika 40: Ohranjenost objektov glede na njihovo vrsto. 66 Slika 41: Ohranjenost in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 67 Slika 42: Ohranjenost objektov glede na zadnji poseg v njih. 68 97 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 98 Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 43: Izjemoma lahko najdemo vodnjak celo kot osrednji »kos pohi{tva« dnevnega prostora v stanovanjski hi{i. 68 Slika 44: Iz ve~jih globin ~rpajo podtalnico tudi z elektri~nimi ~rpalkami. 69 Slika 45: Globina objektov po vodovarstvenih obmo~jih. 69 Slika 46: Globina in {tevilo vodnjakov ter vrtin na vodovarstvenih obmo~jih vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. 71 Slika 47: Povpre~na letna vi{ina vodne gladine v objektih glede na njihovo vrsto. 72 Slika 48: Povpre~na vi{ina letnega kolebanja vode v objektih po vodovarstvenih obmo~jih. 73 Slika 49: Maksimalna vi{ina letnega kolebanja vode v objektih po vodovarstvenih obmo~jih. 74 Slika 50: Pogostost presihanja vode v objektih. 74 Slika 51: Primernost vode v objektih po mnenju popisanih oseb. 75 Slika 52: ^edalje pogostej{i uporabniki vode iz vodnjakov so vrti~karji. 76 Slika 53: V novej{em ~asu z vodo iz vodnjakov namakajo tudi {portne zelenice. 76 Slika 54: Na~in zajemanja vode glede na povpre~no letno globino gladine vode v objektih. 77 Slika 55: Ve~ina uporabnikov vodnjakov na~rpa majhne koli~ine vode. 78 Slika 56: Letna koli~ina na~rpane vode v kubi~nih metrih glede na vrsto objektov. 78 Slika 57: Marsikateri vodnjak je postal estetska vrednota. 79 Slika 58: Povpre~na oddaljenost objektov od najblìje stavbe. 80 Slika 59: Bliìna tradicionalnih hlevov in gnojnih objektov ogroà kakovost vode v vodnjakih. 81 Slika 60: Kakovost vode v vodnjakih ogroà tudi neurejena okolica. 82 Slika 61: Urejenost okolice objektov glede na njihovo vrsto. 83 Slika 62: Nagnjenost tal v bliìni objektov glede na njihovo vrsto. 83 Slika 63: Odtok padavinske vode na vododr`nem dvori{~u okrog objektov glede na njihovo vrsto. 84 Slika 64: V izjemnih primerih so nekdanji vodnjaki uporabljeni kot kanalizacijske cevi. 84 Slika 65: Vrste teko~inskih vnosov glede na vrsto objektov. 85 Slika 66: Omejenost dostopa do objektov. 86 Slika 67: Izvedbena dokumentacija za objekte glede na njihovo vrsto. 86 Slika 68: Vodno dovoljenje za objekte glede na njihovo vrsto. 87 Slika 69: Morebitna dozdaj{nja analiza vode v objektih glede na njihovo vrsto. 88 Slika 70: Zanimanje za analizo kakovosti vode v objektih glede na izobrazbo uporabnikov. 89 98 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 99 GEORITEM 4 9 Seznam preglednic Preglednica 1: V prilogi Uredbe o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list Republike Slovenije 120/2004) so navedene prepovedi in omejitve za gradnjo; izpostavljene so le tiste, ki so s ~rpanjem podtalnice vsaj posredno povezane. 33 Preglednica 2: Opomnik popisovalke s terena, namenjen popisovalskim kolegom. 45 99 Georitem 4-07.qxd 8.11.2007 15:27 Page 100 Seznam knjig iz izbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 100 Georitem 4 NSL.qxd 8.11.2007 15:22 Page 1 4 ALE[ SMREKAR ANE DRAGO KLADNIK ^JU LJUBLJ ZASEBNI OBMO VODNJAKI A IN VRTINE TINE N VR NA OBMO^JU AKI IN LJUBLJANE ODNJV ASEBNI Z GO KLADNIK: DRA http://zalozba.zrc-sazu.si AR, ISBN 978-961-254-034-0 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 0 4 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 4 GEORITEM 4