Po&trtina piaiana v gotovini Posamezna štev. 1 Din Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko iishaja vsako r.edeljo- UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido-. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač poštne hran. 12.549 i! feero MursKa Sobota, 28 jianuaria 1940. Zunanji pregled Na francosko-nemšfci fronti je bilo kakor običajno, zatišje in mir. Tudi borb v zraku ni bilo v večjem obsegu. Na morju je trajala neizprosna borba dalje. V preteklih dneh so Angleži izgubili kar tri podmornice, ki so se v bližini nemške obale zapletle v nemško zaščitno omrežje, kjer so potem bile uničene. Tudi Nemci so izgubili dve podmornici. Eno so potopili Francozi, eno pa angleška letala. Nemci so dozdaj izgubili že nad 40 podmornic. Na rusko-finskem bojišču so se boji nadaljevali, kljub silnemu mrazu, ki je dosegel 58 stopinj pod ničlo, v nezmanjšanem obsegu. Finci poročajo, da so se pri Salli morali umakniti dve sovjetski diviziji (40.000 mož) ker bi sicer bili spet obkoljeni, kakor se je to zgodilo že trem di\'zijam. Borbe v zraku pa so bile posebno hude. Več sto sovjetskih letal je preletelo Finsko in metalo bombe na nekatera finska mesta, kjer so povzročile veliko razdejanj. Fincem prihaja na pomoč vedno več tujih prostovoljcev iz Švedske, Norveške, Danske in Amerike. Tudi Italija ima že tamkaj večje število bombnikov in eno legijo prostovoljcev. Tako pri Fincih raste upanje, da bodo mogoče vendarle vzdržali sovjetskih naval, posebno še, ker se tudi ob drugih ruskih mejah pojavljajo znaki težkih skrbi. Predsednik bolgarske vlade je imel daljši razgovor s predstavnikom turške vlade. Razgovori so se zaključili z ugotovitvijo prisrčnega prijateljstva med obema državama in z umikom armad od obeh strani bolgarsko-turške meje. Na nevtralne države se izvaja vedno večji pritisk, da bi se izjavile za en tabor ali za drugega. Italija pa je od strani obeh taborov predmet pozornega opazovanja. Značilna je bila izjava tajnika fašistične stranke, da bo morda Italija morala v kratkem zgrabiti za orožje. Pri tem so se vsi vpraševali: Kdaj in na katero stran se bo postavila, ker je nemogoče, da bi se v Evropi ustvaril še tretji tabor, še ena fronta. Anglija bo v Ameriki kupila 200 ladij za prevoz orožja in letal iz Amerike v Anglijo. Anglija bo letos kupila v Ameriki 4000 letal. Nemci se selijo iz Zahodne Ukrajine in se naseljujejo na poljskem ozemlju. Doslej se je izselilo že okrog 70 tisoč ljudi, vsega skupai se bo pa izselilo okrog 130.000 ljudi. Italija in Španija bosta Finski pošiljali orožje po morju, ker ga Nemčija ne dovoli prevažati skozi njeno ozemlje. Italijanske ladje bodo orožje vozile iz španskih pristanišč. Romuni so končali svojo obrambno črto, na kateri je delalo 10.000 delavcev nad leto dni. V glavnem tvori to črto globok 12 m širok rov, ki se more v hipu napolniti z vodo. 10.000 švedskih prostovoljcev je sedaj že zbranih na Finskem. Prostovoljnih darov za Finsko so nabrali na Švedskem za 9 milijonov kron. V Ameriki so odkrili zaroto, ki je hotela nasilno spremeniti sedanji red v državi ter proglasiti diktaturo. V načrtu je imela tudi organizacijo atentatov na tovarne orožja in na ladje, ki prevažajo orožje in letala za Francijo in Anglijo. Domači pregled „Mi Hrvati smo vedao hoteli ostati v okviru Jugoslavije, nismo pa hoteli, da bi bila Jugoslavija le povečana Srbija. Ooisk kneza namestnika Pavla je jasen doksz spremembe, ki je nastala v državi. Hrvatska je sedaj enakopravna s Srbijo in je prevzela svoj del v življenju Jugoslavije. Sporazum je odpravil vse razloge za vznemirjenje v tem delu Evrope, ki se bo mogel izogniti vsem mednarodnim sporom." Iz izjave, ki jo je podal dr. Maček zastopniku italijanskih listov. Dr. Maček predvideva, da bo v novem hrvatskem saboru imela opozicija največ 3 do 4 poslance, Srbi pa jih bodo imeli okoli dvajset. O odnošajih Jugoslavije z Italijo in Madžarsko, je rekel voditelj Hrvatov, da nista imenovani državi le naši najbližji sosedi, temveč se vse tri tudi medsebojno izpopolnjujejo. Tudi Madžarska in Italija hočeta varovati svojo nevtralnost. To združuje Hrvatsko še bolj z njenimi sosedi, ker kaže, da sta si izbrali pot, ki je tudi pot za rešitev nevtralnosti Jugoslavije. 50 italijanskih družin se je pred kratkim izselilo u neke vasi v okolici Sarajeva. Izselilo se je 343 ljudi. Državni in banovinski uslužbenci si morajo nabaviti plinske maske do 15. februarja. Maske stanejo 163,5 din. Nakup plinske maske je v prvi vrsti obvezen za banovinska in nekatera druga večja mesta. Podpredsednik vlade doktor Maček, bo po pisanju italijanskih časopisov baje v kratkem odpotoval na važen politični sestanek v Budimpešto. Glede preureditve drugih banovin, bodo baje o tem vprašanju govorili, ko bo sklicana narodna skupščina. O zagrebškem obisku so mnogo pisali inozemski časopisi, ki podčrtavajo v svojih poročilih, da je ta dogodek pokazal, kako ŠT£r#. 4. je zdaj Jugoslavija doma močna, ki bo tudi na zunaj imela večjo moč, da se bo lahko izognila vsem nevarnostim. Za novega načelnika generalnega štaba jugoslovanske armade je bil imenovan armad-ni general g. Peter Kosič. „MisSlm, da je prišel čas, ko bo zdaj treba urediti tudi enakopravno Slovenijo in srbski del države, da bo vsa naša narodna družina zadovoljna in sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov povezana v skladnosti, kar je v nevarnih časih zelo važno." Iz izjave ministra dr. Kreka. Zunanji minister Cincar-Markovič se je v Vršcu sestal z romunskim zunanjim ministrom. Oba državnika sta razpravljala o vprašanjih v zvezi z organizacijo bližnjega zasedanja stalnega sveta Balkanskega sporazuma, ki bo 2. februarja v Beogradu. Ugotovitev, ki zahteva nujne ukrepe Apelacijsko sodišče v Ljubljani je izdalo za leto 1939 sumarni izkaz pri sodiščih v območju tega apelacijskega sodišča. Tokrat je tudi okrožno sodišče v Murski Soboti in to prvič s celoletnim poslovanjem upoštevano. Zanimivo je, da primerjava poslov Okrožnega sodišča v Murski Soboti in Okrožnega sodišča v Novem mestu izkazuje, da sta obe sodišči z izjemo dveh referatov skoraj enako zaposleni. Razmerje je v posameznih oddelkih po številu slučajev sledeče: civilne pravde 160:115, menične pravde 6 : 4, priživne in rekurzne zadeve 643:391, kazenske zadeve 531 : 413, zadeve mlajših maloletnikov 14:11, obtožnice 380:259, kazenski prizivi 279 :115, pri čemer se nanaša prva številka na Novo mesto, druga pa na Mursko Soboto. Kakor večina sodišč v Sloveniji in to zlasti okrožnih sodišč, tako tudi Okrožno sodišče v Novem mestu ni zasedeno v razmerju s porastom dela v zadnjih letih. Poleg predsednika pa posluje pri Okrožnem sodišču v Novem mestu še 8 sodnikov. Dokaj drugačen pa je položaj pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Do meseca maja 1939 mesto predsednika sploh ni bilo zasedeno, en sodnik je že od ustanovitve stalno na bolezenskem dopustu, dočim mesto drugega sodnika, ki je že lani v jeseni odšel na bolezenski dopust, po njegovi smrti ni bilo zasedeno. V sodstvu sodelujejo torej le 4 sodniki, od katerih pa je eden skoraj izključno zaposlen z reševanjem invalidskih zadev, drugi pa je bil poleg rednega dela zaposlen z obsežno preiskavo v kazenski stvari zaradi znane utaje. Kljub temu pa so se posli redno in naglo odvijali. Razumljivo pa je, da je tako stanje s prekomerno obremenitvijo, kljub največji prizadevnosti, za daljšo dobo nevzdržno. Nujno je torej, da poskrbe merodajni činitelji za takojšnjo zasedbo sodniških mest, kar zahteva interes sodstva in ugled ter razvoj mlade institucije. Na drugi strani pa dokazujejo navedeni podatki potrebo in upravičenost obstoja Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Ceni. naroinike našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti. M. Sobota, 24. januurja 1940. Najpomemembnejši dogodek v našem političnem življenju zadnjih let, je brezdvomno obisk Nj. Vi-sočanstvi kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. Na najsvečanejši način je hrvaška prestolnica pred dnevi pozdravila visoka gosta. Tem manifestacijam spoštovanja in vdanosti je prisluhnila vsa domovina pa tudi inozemstvo, saj je bil to zgodovinski dogodek, ki se v današnjih resnih časih, ki vladajo v Evropi, še bolj odraža. Zagrebški obisk povdarja dvoje dejstev. Knez namestnik je danes predstavni« kraljevske oblasti Karadjordjevičev. Navdušenje, ki ga je hrvatski narod izkazal njemu, je potrdilo ne-porušeno vez hrvatskega napoda z našo narodno dinastijo. Poleg tega pa je bil zagrebški obisk nekak slovesen zaključek dela u-stanovitve banovine Hrvatske ter rešitev našega najtežjega notranje političnega Vprašan a, ki je še pred letom dni delilo državo na dva nasprotujoča si tabora. Da se je to vprašanje rešilo, je velika zasluga kneza namestnika, ki je s pravičnostjo, modrostjo in hrabrostjo napravil konec prepirom in s tem postavil trdne temelje za popolno izgraditev notranjosti naše države. Svoje delo je knez namestnik najlepše izrazil v besedah: „Sloga na znotraj in mir na mejah, to je moja največja skrb". In ko so se mu poklonile hrvaške množice, so mu s tem izrazili svoje priznanje in svojo zahvalo „za njegov delež v obnavljanju domovine Hrvatske in pri uvedbi novega reda, ki je bolj dostojen naroda in človeka", kakor to pišejo vodilni hrvatski časopisi. Izredno važni pa so bili tudi pozdravni govori hrvatskih vodilnih mož, ki so globoko odjeknili širom cele naše kraljevine, saj je bil v vseh poudarek ogromnega pomena notranjega pomirjenja in enodušne volje Hrvatov, Srbov in Slovencev pri graditvi boljše bodočnosti v skupni nam domovini Jugoslaviji. Zagrebški obisk nam živo govori, kako pravilna je bila pot, ki je vodila do sporazuma in do naše notranje sloge. Če prebiramo tuje časopise in če poslušamo mišljenje ljudi, ko izrekajo svojo sodbo o naših notranjih razmerah, smo lahko veseli, kajti tista sloga, ki jo poudarja tuji tisk, je najlepše spričevalo, ki ga lahko dobi Jugoslavija v teh težkih dneh To spričevalo pravi, da je naš narod na vznotraj zrel, da je složen in kot tak sposoben varovati svoje pravice in braniti svojo svobodo in samostojnost. Ko torej premišljamo o teh dogodkih smo lahko veseli, smo lahko tudi ponosni in lahko z neskončno bolj mirnim srcem korakamo naši bodočnosti naproti. V tem je globina zagrebškega obiska, ki pomeni zgodovinski mejnik v življenju našega naroda. Razvoj poštno outomobilskego prometa v PPBhmupju Prometne zveze v Prekmurju so -zredno pomankijlve. Ni nam usojeno, da bi vozil vlak, ki je danes že speljan v vsak krij. Kot nadomestek vr iijo poštni autobusi hvalevredno delo Poštni 8ntornobilski promet se je v zadnjih letih ogromno dvignil. Statistika prav nazorno pokaže dvig prometa: Leto 1934 preroženo 11.049 potnikov, prihodi 157.180 — din 1935 1936 1937 1938 1939 13 182 14.857 kO 972 24 813 37 301 h gornje statistike sledi, da se je posebno v zadnjem letu ogromno dvignil promet potnikov. Na prizadevanje merodajnih f >k torjev iz sreza MursKa Sobota in Dolnje Lendave je prišlo v ietu 1939 do končne realizacije davne želje prebi vaistva, to je zvezo med Murska Sobota in Gor. Lendavo ter Murska So 181 489.50 l . 205.911 272 731.50 „ 316 654 50 , 437.007 50 , bota — Črensovci-Dolnja Lendava. Ko smo ss pri otvoritvi voz li na tej novi pi-ogi, se je videlo kako veselo je v src h prebivajstva odjeknila vest, da se bodo poaihmal lahfco vozili in jim ne bode treba pešačiti po več kilometrov daleč. Kako rapidno je raste! promet na teh progfch, kaže naslednja statistika: Na prog; Murska Sobota — Gornja Lendava ■julij 1939 prevoženo 105 potnikov, prihodi »ugust 1939 september 1939 oktober 1939 din 700 648 813 779 1467 november 1939 december 1939 Na prog Murska Sobota — Črensovci juiij 1939 prevoženo feugust 1939 september 1939 oktober 1939 noverrber 1939 decembe> 1939 950. 6 805 50 „ 6.577. - „ 7 916 50 , 8 144.25 , 1497925 „ Dolnja Lendava 16 potnikov, prihodi 160 50 din 132 „ „ 1.621 - „ 406 » 4 885 50 „ 592 „ „ 6.832. 7 626.- , 9 890 - , mm\ HlltO IHURS8S S0B0T9 PREDSTAVE: v četrtek, dne 25. I. ob 20 30 uri v soboto, dne 27. I. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri VELEFIM 99 Wa!ter Connoily S I S I" Grace Moore Franchot Tone Borba izmed slavohiepja in čiste, iskrene ljubezni, ki končno zmaga. — Film je po-snut po zgodovinskih virih. — Mati, mladega cesarja Franca Jožefa, nadvojvodinja Sofija odloči.....Fiim iz zgodovine stare Avstrc-Ogrske! M »eš£ a Durkopp levoročnl Din 4.000*- I DIR 8.000* — Stroji najmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo še ena garnitura na zalogi 1 IV Šivalni stroji za Šivilje in domačo uporabo od Din 1.700- — 'Pl radio aparati raznih znamk pa najnižji ceni vedno na zalogi. Pisalni stroji, foto aparati, športne potrebščine, kolesa, motorji, p o™ st[ari nje zviša ni ceni. STIVfiN ERNEST 33S& M. SOBOTI), SaBSJ« — Pogozdovanje. V preteklem letu je bilo iz banovinske gozdne drevesnice v Murski Soboti oddanih 420.000 sadik za 35.882 din. V drevesnici je bilo koncem leta še 650000 sadik. Stroški za oskrbovanje drevesnice so znašali 21.327 din. — Rogaševci. Poročila sta se gdč. Gustika iz znane in ugledne rodbine Hajdinjakove iz Rogaše-vec in g, Djurič Milan, orožniški podnarednik, rodom iz Brčkog, kraj Bosna, sedaj na službi v Štrigovi. Želimo obilo sreče! OGROMNA IZBIRA RADIOAPARATOV MINERVA O R I O N M E N D E K O R T I N G B R A U N SACHSENWERK NZ dvoletnim jamstvom strokovne radiodelavnice EIHEC 3 9 N E Z murska sobota. Kompl. baterijski superji že od 2.800,- Dinarjev. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Poslovne knjižice. Vabimo vie trgovske nameščence, da pridejo v pisarno Združenja po poslovne knjižice, ki so sedaj opremljene z vsemi potrebnimi potrdili. Nekoliko o vedenju. Prav pogosto čujemo, da se nekateri soboški trg. nameščenci, posebno mlajši, ne vedejo nasproti odje malcem tako, kakor bi se morali vesti kot pripadniki omikanega trgovskega stanu. Tudi čujemo kritike, da trgovski vajenci in mlajši trg. nameščenci ne spoštujejo svojih starejših tovarišev. Vedenje je najboljše ogledalo srčne kulture in omike za človeka, ki se hoče v človeški družbi gibati. Dobro in uglajeno vedenje je za trgovskega nameščenca nujnost in vsako opuščanje te dolžnosti ima lahko za podjetje, kjer je nameščen, mučne in neprijetne posledice. Zato priporočamo vsem prizadetim, da se sprijaznijo z dolžnostmi dobrega vedenja, ki ga poklic kot tak diktira. Bodite vljudni in po-strežljivi povsod kjerkoli se gibate, v službi in v privatnem življenju, Ne bodite leni v izražanju spoštovanja do starejših tovarišev in trgovcev. Opažamo velike pomankljivosti v pozdravljanju. četudi vlada med tovsriši pri srčno prijateljsko razmerje, vladajte se tudi ob takih prilikah kakor ljudje, ki hočejo v človeški družbi uživati ugled in spoštovanje. Z ošabnim in nadutim ponašanjem v poslu in privatnem življenju si vsak škoduje sebi in gazi tudi ugled tvrdke katero zastopa, v človeški družbi pa vzbuja pomilovanje. Zato bi bilo prav, da posvečajo člani, ki zaposlujejo nameščence, vprašanju dobrega vedenja malo več pažnje. Uradne ure tajništva združenja trgovcev. Rsdi obsežnega dela, ki ga mera opraviti naša pisarna se člani ob veš ča j o, da se bo odslej ob delavnikih uradovalo za stranke samo v predpol danskem času in s:cer od 8. .do 12. ure predpoldne. Zato priporočamo vsem članom, ki želijo osebno imeti kakšne informacije pri nažem tajništvu naj si uredijo posle tako, da bodo opravili delo pri našem združenju v predpoldanskih urah. Ob nedeljah in praznikih se ne uradu je. Predsedstvo. Nepristranske in odločne ugotovitve o davčni reformi. V dnevih 17. in 18, t. m. so se sestali v Ljubljani zastopniki vseh tr govskih, obrtniških in industrijsk h zbornic v državi na velevažen posvet. Ni bilo v Ljubljani take konference, ki bi zbrala tako veliko število zastopnikov gospodarskih zbornic se je vde-iež l te velevažne konference tudi pomočnik finančnega ministra g. dr. An ton Filipančič, ki je a vidnim intere som zasledoval razpravam, ki so jih podajali posamezni referenti. Vse zbornice so bile zastopane in vsaka vsaj z dvema delegatom«, večina celo z več delegati. Zastopane pa so bile tudi vse glavne industrijske korporacije ter tudi velik del zvez tr govskih združenj, da moremo reči, da ne le Ljubljana, temveč vsa država še ni videla tako impozantne konfe renče gospodarskih organizacij. Pri tem pa poudarjamo, da konference, ki je imela vseskozi delaven značaj in ne mamfestanten. Ta izredno velika udeležba je naj bolj zgovoren dokaz, kako silno }e prizadela davčna reforma vse gospodarske sloje brez razlike. To pa je tudi dokazal sam potek konference. Naj je govoril delegat te ali one zbor niče, vedno je bil sprejet njegov predlog s splošnim odobravanjem. Ta so iidarnost je najbolj močan dokaz, da so ugovori proti davčni reformi tudi utemeljeni. Kadar srbski, hrvaški in slovenski gospodarski ljudje v največji slogi nastopajo, tedaj je že samo s tem dokazana upravičenost nj h nastopa. Ni se pa pokazala solidarnost de legatov le v obrambi pravic in snte resov nššega gospodarstva, temveč tudi v popolni solidarnosti vseh da dajo državi, kar ona potrebuje. Ugo vori niso veljali višini znesku, ki ga naj da davčna reforma, temveč lena činu njene izvedbe. V izrednih čas h ima država tudi izredne potrebe. Toda te izredne potrebe naj se krijejo na način, da bo gospodarstvo čim manj trpelo. Čim večje davke naj daje gospodarstvo, tem več mora tudi za služiti, aH pa mora sila gospodarstva ugasniti. Kaj pa more gospodarstvo dati, to pa vedo gospodarski ljudje mnogo bolj dobro ko oni, ki gledajo ca življenje le izza zelene mize. Zato je bila tudi rdeča nit vseh izvajanj, da bi se srnela nova davčna reforma izvesti le s sodelovanjem gospodarskih organizacij. Argumenti, ki so se proti temu navajali, niso bili prepričljivi. Druga stvar bi bila. če bi se gospodarske organizacije povabile k sodelovanju, a te ne bi tega dale, kar se je od njih pričakovalo in zahtevalo. Šele v tem primeru bi bilo upravičeno izdati davčno reformo tudi brez sodelovanja gospodarskih orga nizacij. Ves polek konference pa je dokazal, da se kaj takega sploh ni bilo bati, temveč da bi bila vsa davčna reforma vse drugače pozitivna, če bi se izdelala s sodelovanjem gospodar skih organizacij V tem primeru nebi imela davčna reforma onih težkih po roanjkljivosti, ki jih danes že očitno kaže, da se morajo kar dan za dnem izdajati nova pojasnila in nova navo dila. Vse te težave bi sodelovanje z gospodarskimi ljudmi f nančni upravi prihranilo in davčna reforma bi se z dnem njenega uveljavljenja mogla začeti tudi dejansko uveljavljati, dočim se danes baš zaradi svojih pomanj kijivosti še ne more. To pa se je moralo tudi pričakovati. Kajti danes živimo ne le v na petih časih, temveč tudi v skrajno težkih. Ni verjetno, da b! mogel kdo v celoti in v polnem obsegu zajeti vse probleme, ki se postavljajo, pa najsi je še tako sposoben človek. Danes velja pregovor, da več glav tudi več ve, zato je tembolj napačno, da se niso zaslišali gospodarski ljudje pred izdajo davčne novele. Nič ne bi rekli, če bi imeli pri nas upravo, ki bi bila v vsakem pogledu na višku, ki bi natančno vedela, kaj $e sme in kaj se ne sme izvršiti. Toda mi tafešue uprave nimamo in zato je tembolj potrebno sodeiovanje z vsemi poznavalci gospodarstva. Ne gre za to, da se ne bi hotelo deti državi, kar država potrebuje. N« sprotno, se mora dati državi, kar ona za obrambo miru in naše samostoj nosti potrebuje. Največji davkoplače valci v Jugoslaviji so to na konferenci gospodarskih zbornic dovolj jasno povedali. Toda izjavili so tudi to, da se mora to zgoditi na način, ki ne bo v šsodo našemu gospodarstvu. To pa je treba absolutno upoštevati, ker mera gospodarstvo trajno dajati moč državi in tudi Se v tistih časih, ko bo sedanja in le začasna davčna reforma že davno pozabljena. V kolikor je psč bilo mogoče v tem kratkem času od kar je stopila nova davčna reforma v veljavo pri-praviti teren za objektivno presojo tega vprašanja, so bili referati za to konferenco vendarle precizno izdelani, takco, da je bilo moči dobiti jasen pregled o vseh tistih usodnih napakah, na katere po navadi vedno naletimo, če se regiementacije kakoršnegakoli reda predelajo samo pri zeleni mizi. Izvajanja, ki so jih podajali pesamez ni referenti, so prikazala paralele med teorijo in prakso. Ker je bila davčna reforma izdelana v naglici in samo iz teoretičnih vidikov, so rezultati objektivnih presoj odkrivali nepremostljive prepade med praktičnim in teoretičnim delom tega za naše gospodarsko tako življensko važnega vprašanja in samo te nepremostljive ovire so bile servžrani zastopniku finančnega mi nistra, da o njih referlra na pristojnem mestu. Referenti so bili: Za pri-dobnino tajnik beograjske trgovinske Zborn ce g Sv. Marodič, za družbenega, dividendnega in uslužbensfcega davka glavni tajnik zagrebške indus trijsice Zbornice g Marico Bauer, za davek na rente g. Šipuš, za posebni prispevek za narodno obrambo glavni tajnik beograjske industrijske Zbornice g. dr. Stevan Popovič, za davek na poslovni promet predsednik Zveze trgovskih Združenj dravske banovine g. Stane Vidmar, za spremembe in dopolnitve taksenega zakona tajnik trgovinske zbornice v Osijeku g. dr. BsSjan, za uredbo o državni trošarini na vino in žganje generalni tajnik no-vosadske zborn ce TOl g. dr. Slavko Stanič. Kakor se je le zgoraj ob glavnih ugotovitvah povdarilo, je bil zaključek konference ta, da gospodarski krogi kot največji nosilci davčnih bremen hočejo dati državi to kar država danes v teh težkih časih zahteva, teda treba je le najti način, da se pride do finančnega efekta, ne da bi viri usahnili. Pomoč, ki jo zahteva finančni minister od svojih državljanov ne sme biti samo enkratna, temveč trajna, zato pa mora g finančni minister skrbeti, da se žile, ki dovajajo te pomoči, ne zadrgnejo. OPOZORILO. Cenjenemu občinstvu javljam, da sem začel ponovno Izvrševati obrt TRGOVINO Z PERUTNINO IN JAJCI ter prosim c. občinstvo za nadalnjo naklonjenost. baoari jožef M. Sobota, Cerkvena nI. 15. Zsraine prstane v velikih izbiri in solidnih cenah pri DITTRICH F RAN J O urar, draguljar in optik murska sobota (prih PPBtunoFsks banke) KOMPAS • MEDIATOR K&dioap&SI&T ■!■ I I II HI II ■!■■■ HanMnBBBHI 100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940. mmE CENE! Mali mesečni obroki I Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ trgovina z radlo-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili MURSKA SOBOTA.