441
Novice.
—   Osobne vesti. Nadvojvoda Josip Ferdinand je imenovan stotnikom I. razreda v kranjskem pešpolku. — Okrajni glavar v Sežani dr. Andrej grof Se h aff g o t sch je imenovan ministerskim   tajnikom v   ministerstvu  notranjih del.
—   Ministerski podtajnik dr. Peter Lah ar n ar je imenovan okrajnim glavarjem na Primorskem — Polkovni zdravnik dr. Stare v Ljubljani je imenovan štabnim zdravnikom. — V Celovcu je otvoril svojo odvetniško  pisarno dr. Alojzij Kraut.
—   Pravni praktikantje V. Flerin. G. G a le, I. Jane ser. E   S ter le in Jos    Tekavčič so   imenovani za avskulante.
—   Viktor Vasic je imenovan adjunktom pri mornarskem komisarijatu v Pulju.
—    „Slovensko planinsko društvo", snuje odsek amaterfotografov. Že načrt odsekovih določil kaže, da je društvo v svojem delovanji zopet storilo važen in vsestransko koristen korak; kajti s pripomocjo tega odseka pridobilo bode društvo brez posebnih stroškov polagoma slike vseh koč planinskih pokrajin in drugih važnih predmetov. Odsekovi člani pa bodo dobili strokovna navodila za fotografiranje in vežbanje. Njih proizvodi pa bodo dobili veliko več veljave, ker pridejo v javnost Odsek namerava že letos napraviti malo razstavo, člene vsprejema osrednji odbor „Slovenskega plan. društva" pismeno in ustmeno.
—   Zveza slovenskih pevskih društev. Dne 28. oktobra t. 1. sešla so se slovenska pevska društva v Ljubljani v končno posvetovanje radi osnovanja zveze slovenskih pevskni društev. Že ob „Slavčeviu desetletnici je „Glasbena Matica" prevzela nalogo, skrbeti za to, da se sestavijo pravila zvezi. Zastopniki ljubljanskih društev so sestavili pravila, katera so se pretekli četi tek končno odobrila. Ta pravila zveze slovenskih pevskih društev pošljejo se še tekom teh dnij ministerstvu v odobrilo, in čim bodo odobrena, prične Zveza svoje delovanje. Ker obsega Zveza vsa slovenska pevska društva na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Goriškem, kakor tudi na Dunaju, naravno je, da ima že vsled tega veliko važnost za razvoj pevskih društev in slovanske pesmi in da bode i v kulturnem oziru neprecenljiv činitelj. Po tej zvezi naj pride jugoslovanska zveza, a potem zveza vseh slovanskih pevskih društev v Avstriji.
—   Siidmarkovska pevska združitev. V soboto in v nedeljo se je vršila v Ljubljani ustanovna slavnost društva „Sudmarkischer Sangerbund*. Društvo samo na sebi je pro-vokacija slovenskega prebivalstva, ker že njega ime kaže, da reklamuje slovenske pokrajine za nemško državo. Ljubljansko prebivalstvo je bilo radi priredbe te slavnosti tako razburjeno.
—   »Gospodinjska šola« V prvi odboiovi seji tega društva so bile izvoljene: za predsednico gospa Ana Lahova, za nje namestnico gospa Mila Hribarjeva, za tajnico gdčna. Minka Maroltova, za nje namestnico gospa Marija Hla?ka, za blagajnico gdčna. Zofija Grumova, za nje namestnico gična. Krsnikova. Ostale odbornice bodo nadzorovalne dame V isti seji se je sklenilo, stopiti v dogovor s tremi izmej kompeten-tinj za službo voditeljice na gospodinjski šoli, za katere oživo-tvorjenje so se storili že nadaljnji potrebni ukrepi.
—   Dopolnilna deželnozborska volitev v vipavko-idrijskem okraju utegne postati jako zanimiva. Obe stranki se močno trudita, da prodere njiju kandidat. Narodna stranka kandiduje g. Ivana Božiča, veleposestnika v Podragi, katoliška stranka pa dr. Kreka V nedeljo 31. t m. se je vršil v Vipavi velik ljudski shod, katerega se je udeležilo blizu 1000 ljudij. Govorila sta zastopnik narodne stranke dež. odbornik dr. Tavčar in kandidat g. Ivan Božič. Shod je bil sijajen in je opravičeno upanje, da zmaga g. Božič.
442
—   Domača umetnost. Pri c. in kr. dvornem založniku Ivanu Mathianu na Dunajski cesti je te dni razstavljena slika, ki predstavlja soprogo ces. svetnika Ivana Murnika. Nepozabna pokojnica je slikana v približno naravni velikosti in s celim telesom. — Podobnost je jako velika, značaj te tolikanj zanimive glave je povsem dobro pogojen, osobito pa so zadete poteze krog živahnih očij. Risarija je pravilna in kolorit vseskozi naraven. Tehnika kaže spretno roko in intezivne študije predmeta, telo obdaja zelena bržunasta obleka, roki pa vtak-njeni v beli rokovici. Ako smo rekli, da nam glava posebno ugaja in da je dobro risana in slikana, lahko trdimo tudi o ostalem delu podobe, da je izvršeno solidno in razumno, če tudi ne s toliko ljubeznijo in toliko skrbnostjo, kakor glava. Umetnik je pač hotel vso pozornost obrniti in koncentrirati na najplemenitejši del telesa, drugo pa potisniti bolj v ozadje. — Sliko je napravil akad. slikar g. Alojzij Šubic. Lahko rečemo, da si je ž njo pridobil spoštovano mesto med našimi domaČimi umetniki.
—   Velika goljufija Anton Mlakar, 36 let star zidar z Železnikov prišel je te dni dopoludne k ključarskemu mojstru Avgustu Žabkarju na Marije Terezije cesti in naročil in vzel na ime stavbinskega mojstra Frmca Faleschinija 4 relse. Žabkar dal mu je relse le na listek, na kateremu je bil podpisan A. Vilanto, polir pri Faleschiniju. Ker se mu je pa Mlakarjev nastop le nekoliko sumniv zdel, poslal je svojega hl&pca za Mlakarjem in ko je hlapec videl, da Mlakar ne pelje relsev k stavbi nunskega poslopja, kamor bi jih moral po svoji izpovedbi peljati, naznanil je to gospodarju, kateri je dal Mlakarja aretovati. Dognalo se je, da je Anton Mlakar le goljufal, in da ni on delal pri Faleschiniju, in da ni tamkaj tudi nobenega polirija Vilanto. Listke na katere je dobil železo, je podpisaval sam. Izvabil je Avgustu Žabkarju železa za 137 gld. in trgovcu Karolu Kaušegu za 570 gld. Železo je prodajal kupČevalki starega železa, Apoloniji Toman v Pri-stavsk;h ulicah št. 8, kjer se je dobilo več komadov novega žel« za, relsev in traverz. Na državnem kolodvoru se je dobilo 25 relsev, težkih 1190 klg. katere je Mlakar hotel odposlati v tovarno v Jesenica   Mlakar izročil se je deželnemu sodišču.
—   Kdo bo nadškof v Gorici? „Piecolou poroča, da je že določeno, da postane poreško-puljski škof Flapp nadškof v Gorici, goriški piošt Jordan pa da postane škof v Po-reču. Oficijozno pa se ta vest prereka.
—   Slovensko časopisje. Kakor smo že naznanili, izhajala bode „Soča" od novega leta začenši po dvakrat na teden, a tudi „Primorec", kateri je doslej izhajal vsacih štirinajst dnij, bode v prihodnjem letu izhajal po večkrat, in sicer po trikrat na mesec.
v
—   Čudne nazore imajo izvestni uradniki pri finančni oblasti v Trstu. Kakor poroča „EdinostM. prišel je neki okoličan k finančni oblasti po tiskovine za predpisane napovedi v svrho odmeijenja dohodnine. Zahteval je slovenskih tiskovin, uradnik pa mu je vsiljeval nemško laške in prepričeval okoličana, da mora nemški znati, češ, da je nemščina v Avstriji državni jezik.
—   Narodna knjigotržnica. Dež. vlada je dala narodnemu trgovcu v Brežicah, g. Lavoslavu Schvvendtnerju koncesijo za knjigotržnico in trgovino z muzikalijami in umetninami v Ljubljani.
—    Tržaški Lahi so jako nezadovoljni z laškimi dež. poslanci ker ti uganjajo oportunistiško politiko in se nečejo ločiti od vlade, dočim bi iredentovci radi videli, da se pridružijo najstrupenejšim nacijonalcem, češ, potem se morda raznese stara avstrijska država, potem  si jo razdele Prusi in Italijani.
—   Na dolenjski železnici se je dne 24. t. m. blizu Zatične pretrgal vlak. Vagoni, kateri so se odtrgali, jeli so nazaj drdrati, kar je mej potniki obudilo nepopisen strah. Vse e kričalo in nekaterniki   so poskakali  iz kupejev. Železničarji
so vagone z veliko težavo ustavili jn jih zopet zvezali z vlakom, a razni potniki se niso upali več v kupeje ampak so odšli rajše peš domov.
—   Nemške ljubeznjivosti. Iz Luč se poroča: Meseca septembra sta dva „pangermanska" turista zapisala v spominsko knjigo v gostilni pri Raduhi: „Ihr babt uns das Land gestohlen, ruhmt euch dessen unverholen, euch soli alle der Teufel bolenu. Tudi v spominski knjigi pri Šturmu Gr-melu v Solčavi je vse polno izzivajočih in Slovence žalečih vpisov. E   ta nemška  olika !
—   Nemška  demonstracija    Dne  20.  okt. ob   1/ld> uro zvečer   demonstrovali so   nemški   dijaki pred   hišo vseuči-liškega profesorja dr. Frischaufa v Gradci. Povod te demonstracije je bil govor g.   profesorja o priliki slavnosti   slovenskega planinskega društva v Mozirju. Okolo 400 dijakov se je zbrala pred   hišo.    Kričanja in   vpitja   „Pereat   Frischauf",    „Nieder mit ihm", ni bilo ne konca ne kraja   Razna orodja in lesene stvari so metali na hišo zastopniki   mladonemške kulture. Policija je pokazala   kako počasno   zna delovati,   kajti četrt  ure bi bilo nobenega   njenega organa   v   bližini   videti. Dijaki   so nazadnje,   pregovorjeni   od   mestne    straže,    zapustili   prostor pred hišo, ter  se   vsuli   skozi gosposko   ulico k   policijskemu poslopju.  Vsega skupaj je bilo 12 diajov zaprtih   Napram te'y zapeljani, nuhujskani, nezreli mladini   sklenili so slovenski di-zaki poslati   deputacijo k g.   prof   Frischaufu, ki naj   mu izreče svoje   popilno zaupanje   in   obsodbo   pobalinskega   obnašanja nemških dijakov. Gosp.  prof   Frischauf zatrdil je depu-taciji isto, kar je že omenil   v   svojem govoru   v   Mozirji. da se drži internacionalnega   stališča   kot turist,   da obiskuje   že Čez 30 let slovenske   kraje, da   je bil   povsod jako    prijazno sprejet in se čutil poklicanega sodelovati pri razvoju slovenske turistike   Načela, katera si   je   pridobil   tekom   30tih let, mu ne bode   spremenila   demonstracija   mladine,  katera   je le   od nekaterih   zagrizenih    spodnještajerskih   gospodov   nahujskana. On bode tudi zanaprej istotako   obiskoval slovenske kraje   kot jih je do sedaj. Izrazil je željo, naj ne demonstrujejo slovanski dijaki nasproti nemškim, ker bi to po   matematičnem   pravilu „Dve jednaki količini se vedno zvečate", le slab utis na ljudstvo naredilo,   in   naj odgovore z molkom   prenapete   mladine nazorom. On ljubi   slovenski   narod   isto tako  kot vsak drugi narod, pri katerem je prijazno vzprejet   Tega mnenja ne bode nikdar   spremenil   in   deloval   povsod, kjer  ga   bode  veselilo.
—   Povodnji v dolenji Italiji. V Rimini, Anconi in Recanati je te dni velikanska poplava vsled velikega deževja. V Rimini je pol mesta pod vodo, in pretrgana je železnična zveza z Ancono, Bologno, Rimom in Foggio V okolici Ancone je napravila povodenj veliko škode, več oseb je prišlo celo za življenje V SinigaJiji je odnesla voda živali in pohištva, reb-tegala je jezove, zidovje, ceste in mostove, tudi dva železnična mostova je voda  podrla.
—   Varstvo otrok v Angliji. Na Angleškem se nahaja veliko narodno društvo „za varstvo otrok pred zanemar-jeniem". členi tega društva so naj visi cerkveni in posvetni dostojanstveniki, med prvimi sam kardinal Vaugham. Paol Nonrison je celo spisal sedaj jako zanimivo knjigo o delovanju tega društva, katero nastopa tako izborno in temeljito, da ga skoro ni kotička zemlje na Angleški, kjer bi bil otrok brez varstva. Društvo ima 137 nadzornikov, ki potujejo vse leto po deželi, zabeležujejo pritožbe in poročajo z največjo natančnostjo o vsem kar so videli in slišali. Oblasti poštevajo posebno ta poročila. Društvo opominja najprej stariše, ki slabo ravnajo se svojimi otroci, in jim ob enem pošilja popis onih oseb, katere so tožene in kaznovane zaradi zlobnega postopanja z otroci. To društvo je za dobe svojega obstanka preskrbelo pomoč otrokom v 250.000 slučajih. — Taka društva, bi bila potrebna tudi drugod  po svetu.