*m£5senG£R« glasilo SLovencev v australiji
"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215"
LETNIK XXIX, štev 1/2
JAN/FEB 1984
SLOVENSKI NOGOMET SPET V MELBOURNU
Pred več kot desetimi leti se je v nogometnih krogih v Melbournu pojavilo ime "Kew—Slovene". To je bilo prvo slovensko nogometno moštvo v Avstraliji. Organizirali pa so ga Slovenci Melbourna, predvsem s podporo S.D.M.
"Kew-Slovene" je bil registriran pri Nogometni Zvezi Viktorije in je par let z kar lepimi uspehi delal čast slovenskemu imenu. S časom pa se je med igrači pokazala utrujenost in ker ni bilo naraščaja, ki bi zamenjal upehane nogometaše, je "Kew-Slovene" postal zgodovina in samo še lep spomin.
Sedaj pa je nastopil v javnosti nov nogometni klub, ki ima slovensko obeležje.
Slovenski Socialni klub "Jadran" v Keiloiju je že pred meseci ustanovil svo-
jo nogometno sekcijo pod vodstvom g. Alojza Štolfe.
Kot smo zvedeli je iz te sekcije bil organiziran sedaj Nogometni klub "Jadran", kateri bo v naslednjem letu tekmoval v tretji amaterski diviziji Nogometne zveze Viktorije.
Nogometaši "Jadrana" bodo imeli veliko prednost pred fanti iz bivšega "Kew-Slovene" v tem, da jim bo na razpolago lastno igrišče, katerega si je odbor "Jadrana" pripravil na zemljišču poleg svojega doma v Keiloiju.
Gospoda Štolfo in njegove fante pa bodo pri njihovem udejstvovanju na 'ze-lanam' polju spremljale najboljše želje prav vseh slovenskih rojakov Melbourna.
Prva tekma bo za pokal nogometne zveze l.aprila 1984. Prva prvenstvena nogometna tekma
NOVA PRIDOBITEV NA HRIBU'
Za Silvestrovo so v dvorani S.D.M. na Elthamu prvič uporabljali novo kuhinjsko dvigalo, ki pripelje hrano prav v novo 'servery'.Zdovoljni obrazi kažejo, da je delo bilo zelo olajšano.
	!	
BMMC^^^ajjMi^i. ; v e		|P «fci
Poletna šola
slovenskega
jezika
Poletna šola poteka v slovenskem jeziku. Glede na predznanje slovenskega jezika pri udeležencih bo pouk organiziran v več težavnostnih stopnjah za popolne začetnike in udeležence, ki že obvladajo slovenski jezik. Podroben razpored bodo udeleženci prejeli ob začetku šole.
Poletna šola slovenskega jezika bo na Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno—matematične usmeritve Kranj, 64000 Kranj, Koroška cesta 13. Dan prihoda v Kranj bo nedelja 15.julija, dan odhoda pa sobota, 11.avgusta 1984. Udeleženci šole imajo zagotovljeno oskrbo v domu učencev Ivo Lola Ribar v Kranju, 64000 Kranj, Kidričeva c.53.
Potne stroške do Kranja in nazaj plačajo udeleženci sami. Udeleženci sami al njihova društva pa plačajo tudi del stroškov v višini 100 ameriških dolarjev.
Vodstvo šole zagotavlja udeležencem oskrbo v domu učencev, didaktična sredstva, poravnavo stroškov, povezanih z ekskurzijami in poukom ter predavanji.
Prijave zbira:
Slovenska Izseljenska Matica, Cankarjeva 1, 61001 Ljubljana, Telefon (061) 210-647, 210-732 Rok za prijavo je 1.marec 1984. Kan-ditatipa bodo dobili odgovor do 15.aprila 1984.
Slovenska Izseljenska Matica iz Ljubljane nas je zaprosila za sledečo objavo:
Poletna šola slovenskega jezika, ki je bila za potomce naših izseljencev organizirana v letih 1982 in 1983, je doživela lep uspeh, zato nameravamo z njenim delom nadaljevati tudi v letu 1984.
V poletni šoli slovenskega jezika nudimo možnost mladim ljudem slovenskega rodu, potomcem izseljencev, pripadnikom slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in tudi otrokom delavcev na začasnem delu v tujini, da se učijo slovenskega jezika, da spoznajo slovensko kulturo in zgodovino in da se seznanijo z življenjem v Sloveniji in Jugoslaviji. Sola je namenjena zlasti dijakom in študentom od 16. leta dalje. V šolo bomo sprejeli 45 udeležencev.
Poletna šola slovenskega jezika bo trajala 26 dni, od 16. julija do 10. avgusta 1984, Izobraževalne oblike poletne šole slovenskega jezika so predavanja, lektorske vaje, posebej pripravljene in vodene ekskurzije po Sloveniji, obiski kulturnih prireditev in ustanov, obiski delovnih organizacij, diskusijski večeri, športna in družabna srečanja.
Program poletne šole obsega:
20 dni po 4 ure, skupaj 80 ur pouka in vaj slovenskega jezika; 3 enodnevne ekskurzije; 12 poldnevnih programov; 3 prosti dnevi in 8 prostih podnevov.
The Slovene Language School will be organized again by Slovenska Izseljenska Matica for young people of Slovenian origin from July 16 to August 10, 1984. This school's program is intended for learning and strenthening one's knowledge of the Slovene language, while at the same time the participants will get acquainted with the Slovene culture and history, as well as life in Slovenia and Yugoslavia.
Summer school will be conducted in Slovene and organized at the introductory, intermediate and advanced levels, taking into account the participants' previous knowledge of Slovene.
Participants will receive room and board at the Ivo Lola Ribar Student Dorms in Kranj. Travel expenses to Kranj and back are to be paid by participants themselves. They also have to pav a fee of 100 US dola
of 100 US dollars.
Applications are to be sent to the above queted address by March 1, 1984.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE F.O.Box 18S, Eltham, Vic., 309S. Telephone 437 1 226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIĆ
Odgovorni urednik Editor MARIJAN PERSlĆ
Stalni sodelavci — Permanent contributors ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN.LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON
Tiska Printed by CHAMPION PRESS
Cena Price: 50 cents - Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vraćamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
opr<
oprostite!
Tiskarski škrat je pri 'Vestniku' še vedno prepogost in nezaželjen sodelavec. Skrije se in ni ga moči ujeti, dokler ni prepozno.
V	decemberski številki nam jo je zopet zagodel. Na tretji strani, v poročilu o knjžnici S.D.M., katerega je napisala ga. Milena Brgoč je zagrešil nemarne napake.
V	sledečem ponavljamo odstavke, kakor bi se morali pravilno glasiti:
"....hvala za prispevek knjižnici od ge. N. Roeder, ki je darovala 4 Dolaije in ge.
Srnec za 10 Dolaijev......"
"....Najlepša hvala tudi članom, ki so plačali naročene knjige: F. Jelovčan 100 dolarjev, D. Stavar 9 Dolaijev, P. Kalister 7 Dolaqev, E. Hojak 17 dolaijev, V.Lampe 18 Dolaijev, M. Krnel 23 Dolarjev...."
JAZ OBLJUBU AM
Vlada je v federalnem parlamentu v Canberri predlagala spremembe v zakonu o državljanstvu.
Med drugim naj bi bila doba stalnega bivanja v Avstraliji, ki je predpogoj za podelitev državljanstva zmanjšana od treh let do dveh let in od 8 let na 5 let.
Potrebno bo samo bazično znanje angleškega jezika, osebe preko 50 let starosti pa bodo tudi od tega izvzete.
Prosilci, katerim je bila prošnja odbita se bodo lahko pritožili na Administrative Appeal Board in odločba ne bo več zavisela samo od ministra za Imigracijo in etnične zadeve.
Po sedanjem zakonu postane otrok, ki je rojen v inozemstvu in katerega starši imajo avstralsko državljanstvo tudi avstralski državljan ako je prijavljen pri avstralskih konzularnih uradih tekom petih let po rojstvu ali pa s posebnim odobrenjem ministra. Po predlagani spremembi bo doba treh let podaljšana na osemnajst let.
Prav tako naj bi bil odpravljen status, ki imenuje avstralske državljane istočasno tudi britanske podložnike (British subject). Vlada je mnenja, da naj v Avstraliji avstralsko državljanstvo bo edini status.
Ob prejemu državljanstva ne bo treba več prisegati podložništvo in zvestobo suverenu. Vlada predlaga to zamenjati z "Obvezo avstralskega državljanstva", katera bo imela dve obliki. Obe bpsta vsebovali odpoved dosedanjemu državljanstvu in zvestobo katerikoli drugi državi ter zaobljubo podpirati in podpirati avstralsko ustavo in zakone.Ena oblika te zaobljube predpisuje prisego na Sveto pismo z besedami: "Prisegam pri Vsemogočnemu Bogu", druga oblika ki jo bodo lahko izbrali neverni, pa bo to besedilo nadomestila z "Jaz obljubljam..."
Te spremembe bodo razpravljali v naslednjem zasedanju parlamenta.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door lo Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
• Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije
NE ZAMUDIMO TO PRILIKO !
Raziskavo vloge in smernic S.B.S. , to je Special Broadcasting Service, telo ki vodi etnične radio in TV oddaje, bo izpeljal posebni za to sestavljeni odbor, ljal posebni za to sestavljeni odbor, katerega vodi Hon.Francis Xavier Connor, pravnik iz Canberre. Člana pa bosta Clare Dunne iz Sydneya in g. Walter Lippmann, častni predsednik Sveta etničnih skupin v Viktoriji.
Kot svetovalec jim bo v pomoč bivši uradnik S.B.S. g. Michael Thompson iz Sydneya.
Svoje zaključke bo ta odbor predložil federalnemu ministru za komunikacije do 30,junija 1984.
Odbor bo raziskal in izdelal svoje predloge v pogledu:
1.	Delovanje, programske smernice, administracija, odgovornost in organizacija S.B.S.
2.	ako so druge možnostikot na primer vključitev S.B.S. v Australian Broadcasting Corporation, bolj primerne za multikulturne in večjezične potrebe,
3.	Kako naj se ta služba razvija v bodoče.
4. Do kakšne mere naj bi bile druge javne radio in TV oddajne ustanove ali A.B.C, vključene v sodelovanje.
5 Načela, ki naj uravnavajo večje so> delovanje javnosti in pogoji za razvoj te službe.
6.	Ustroj za osiguranje upoštevanja potreb in želja etničnih skupnosti in pospeševanje zadostnega posvetovanja z etničnimi skupinami.
7.	Sredstva s katerimi naj bi večjezični radio in večkulturna TV zadostno oskrbela za obveščevalne in vzgojne potrebe novonaseljencev, vključno poučevanje angleškega jezika.
8.	Tozadevne potrebe zakonodajnih in administrativnih sprememb.
(Sedaj je čas, da tudi slovenska etnična skupina izrazi svoje želje in jih predloži zgoraj navedenemu odboru. Zaman bo tarnati kasneje, da naše potrebe niso bile vpoštevane če jih ne izrazimo na pravem mestu, ob pravem času in na pravilen, enoten način. Odgovornost za to dolžnost nosijo predvsem naše organizacije, čeprav ima tudi vsak posameznik pravico, da predloži svoje mnenje.)
Pty. Limited
• Quality Of f set and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ENI GOR - DRUGI DOL
Laburistična vlada v Canberri je v manj kot 12 mesecih odkar je na oblasti spremenila in zamenjala kar lepo število državnih ustanov in v njih vodečih ljudi.
Australian Institute of Multicultural Affairs, ki gaje osnovala prejšnja vlada je tudi prišel pod kritično lupo laburistov.
Minister za Imigracijo in Etnične zadeve g. West je uporabil metlo v obliki tričlanske komisije, kateri je predsedoval bivši minister v Whitlamovi vladi, dr. Moss Cass. Ta komisija je pričela z preiskavo dosedanjega udejstvovanja AIMA in ugotovila, da delo, katerega so u sme rje v al i svetovalci Michael Diamond, Herman Huyer, Yolanda Klempfner, Helen Lesnewski, Bill McKinnon ter prof. Jerzy Zubrzycki pod predsedstvom poznanega melbournškega odvetnika Franka Galballyja, ni bilo takšno, kot bi ga želela nova vlada.
Zato so kar na hitro pometli dosedanje svetovalce, razen Poljaka prof. Zubr-zyckega in postavili nove, ki naj bi bili
bolj sposobni. Začasni predsednik je postal prof. Kenneth Rivett,, člani pa so: M/s Betty Con, Mr. Eric Willmot, prof. Jerzy Zubrzycki, dr. Moss Cass, M/s Helen Cattalini in Mr. Michael Liffman.
Nehote se človeku postavi vprašanje ako milijoni, potrošeni za te številne in različne organe, ki naj bi služili v prid novonaseljencem in "etnikom" res prinašajo zaželjene sadove. Morda bi lahko shajali z mnogo manjšim številom teh različnih organov z dragim administrativnim aparatom. Tako pa včasih izgleda, da je ubogi imigrant in "etnik", ki mu je v glavnem do tega, da ima zanesljiv in primerno plačan zaslužek ter, da se lahko sprosti v svojem etničnem okolju, le povod za mnoge službice in plačana častna mesta.
Pri vsem tem se pokaže mnenje predsednika SIM, g. Jančarja, ki ga je izrazil ob svojem obisku tukaj, daje ideja mul-tikulturizma mnogokrat uporabljena le kot pretveza, še bolj verjetno.
BOŽIČ 1983 NA HRIBU PRI S.D.M.
Tudi lestos smo za naše upokojence pripravili kratek spored pred Božičem.
Ženske so se naučile kratko komedijo o začarani Ančki. Igrica je bila zares smešna, za smeh pa niso poskrbele samo igralke, ampak tudi pravi zajec, ki je enkrat prezgodaj pogledal iz košare (se ni naučil vloge) in pa kokoški, za katere najlepša hvala Sdrauličevim.
Otroci so se pripravili samo z Božičnim sporedom in sicer s pesmicami in igranjem na instrumente. Ob koncu pa smo vsi skupaj zapeli s svečkami v rokah Sveto noč.
Otroci so prebrali svoje spise, v katerih so napisali, kako praznujejo praznike. Pa naj se otroci predstavijo sami :
BOŽIČ PRI NAS (naslov spisa)
Jana BRGOČ:
Zame je najlepši dan, ko pred Božičem postavimo božično drevesce in ga okrasimo. Spodaj postavimo jaslice in darila. Na božični dan odpremo darila, nato pa gremo vsi k maši Tudi tete in strici pridejo k nam in nam otrokom prinesejo darila..
Igor BRGOČ:
Nekaj tednov pred Božičem mi kupimo darila. Potem na Sveti večer postavimo naše božično drevo in ga okrasimo z lučkami in balončki. Pod drevo postavimo jaslice in darila. Gremo k polnočni maši in ko se vrnemo domov, gremo spat. Zjutraj mi najprej odpremo vsak svoje darilo. Vsako leto na Božič pridejo sorodniki k nam ali pa gremo mi k njim na kosilo. Zdi se mi, da je Božič najlepši dan v letu. Nataša URBAS:
Mi kupimo drevo in postavimo božično drevo. Lepo ga okrasimo. Na veje o-besimo angele, kroglice in lučke. Mi vsi gremo k polnočni maši. Tam vidim veliko zvezdo. Na božični dan gremo k ~*ncu in tetki.
lonček URBAS:
Mi postavimo božično drevo. Na drevo obesimo veliko lepih kroglic, lučke, angele in bonbone. Mi vsi gremo k maši. Mi dobimo veliko daril za Božič.
Damian PIŠOTEK:
Mi kupimo drevo. Mi postavimo božično drevo in ga okrasimo z okraski: lučkami, angeli in zvezdo. Pod drevo damo darila. Jaz kupim darila za moje prijatelje in sorodnike. Napišem voščila. Mama pripravi odlično hrano. Na klavir igram božične pesmi; najraje imam Sveto noč. Naši sorodniki pridejo in vse praznujemo Božič.
Frances GELT:
Mi postavimo božično drevo in ga okrasimo. Vsedemo se k jaslicam. Poslušamo božične pesmi in pojemo. Naj-irlj mi je všeč Mali bobnar (Little Drum-jpr Boy). Naredim božične karte. Na božični večer gledamo na televiziji program, kjer tisoče ljudi poje božične pesmi. Vsi imajo sveče. Na Božič gremo k maši. Dobim darila in Božič je zame najlepši dan v letu. Andreia HOJAK:
Pri nas kupimo božično drevo in ga okrasimo. Potem damo darila pod drevo. V serri prijateljem dam božične karte. Na božični dan odpremo darila in imamo dobro kosilo. Potem gremo k maši. Božični dan je zame najlepši v letu.
Margaret KASTELIC:
Mi gremo k polnočni maši. Domov germo spat. Ko se zjutraj zbudim grem k našem božičnemdrevescu. Jaz dobim darilo na božični dan. Potem gremo k sorodnikom na kosilo.
Veronika SMRDEL:
Pri nas je zelo lepo na božični dan. Cela hiša je pospravljena. Ata prosimo, da nam zloži drevešček. Jaz in moja sestri-
ca hitiva obešati stvari. Mama vse pospravlja za nami. Božični dan je sveti dan. To pa zato, ker se je rodil Jezusček. Vsi pojemo samo božične pesmi. Po slovensko znamo pa le Sveta noč. Ko zjutraj vstanem, tečem pogledat kaj je pod dreveščkom. Tam je vedno polno daril. Hitro poiščem svojega. Potem gremo k maši. Popoldne pa gremo k teti Ivanki in stricu Zdravkotu. Božični dan je najlepši dan v letu.
Barbara SMRDEL:
Jaz imam zelo rada božični dati; ker takrat ne gremo v šolo. Mama nam speče potico in ata kupi pršut. Tudi po-kropimo celo hišo z žegnano vodo. Naredimo lep in velik drevešček in tudi jaslice. Na božični dan lahko odprem darilo, katerega sem zelo vesela. Celo noč gorijo lučke na dreveščku, ker je 'sveti večer'. David MARKIČ:
Mi postavimo božično drevo in ga sokrasimo. Pod drevo damo darila za naše prijatelje in sorodnike. Vsem pošljeno tudi voščila. Moji sestri Tanja in Lidija in jaz, pomagamo mami in atu, da je vse lepo v hiši. Na božični večer gremo k polnočni maši. Na božični dan lahko odpremo darila. Vsi sorodniki in naša družina vedno praznujemo Božič skupaj.
Aleš BRGOČ:
Že dolgo pred Božičem se pri nas pričnemo pripravljati. Mama napeče veliko dobrot; potice, piškotov. Vsi pomagamo pospraviti hišo.Potem postavimo božično drevo in ga okrasimo. Pod drevo damo darila za naše prijatelje in sorodnike. Vsem voščimo vesele praznike. Na božični večer gremo k polnočni maši. Zelo je lepo. Vsi pojemo pesem Sveta noč. Na Božič odpremo naša darila. Vsi smo veseli. Potem gremo našim sorodnikom na kosilo, včasih pa oni pridejo k nam in skupaj praznujemo Božič.
Mamice in otroci so naju z Magdo spet prijetno presenetili s prelepim darilom — s srcem, z uvezeno besedo: "Učenci S.D.M. 1983".
Zelo lepo. Hvala mamice, očetje in otroci.
V letu 1984 bo slovenska šola spet prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 2.30 uri popoldne. Otroci pridite !
Nasvidenje v februatju.
Draga in Magda.
S'D'M' OBVEŠČA
Športni piknik, ki bi se moral vršiti v nedeljo 11.marca je preložen na nedeljo 24. marca 1984. To radi tega, ker bo na konec tedna 11. marca svečana otvoritev nove dvorane društva Planica-Springvale, na kateri bodo sodelovale tudi druge naše organizacije iz Viktorije. +++++
Članarina S.D.M. je za vse one ki prejemajo kakršnokoli pokojnino, kot na primer starostno, invalidsko samo S 10 na leto.
Če pa seveda kdo od teh zmore plačati normalno članarino, jo bodo pa tudi s hvaležnostjo sprejeli.
PODPORE ETNIČNIM ŠOLAM
Commonwealth School Commission je naznanila sledeče podpore etničnim šolam za slovenski jezik, katere vzdržujejo razne organizacije:
Slovenian Social Club Jadran	ß 450
Slovenian Assoc.Planica	£510
Slovenian Centre Hindmarsh	§ 480
Slov. Catholic Mission Sydney	§ 810
Slov. Relig.Centre, Kew	f> 660
Slov. Assoc. Melbourne	<2 510
Slov. Club of Perth	ß 660
Zvesti in radodarni 'svetnik' Miklavž obuja Slovencem po celem svetu spomin na stare čase.
Članice ženskega odseka S.D.M., ki so spravile prisotne v dobro voljo s kratko komedijo. Od leve na desno: Rozi Lončar, Mary Prosenak, Marija Penca, Marija Baiigač, Fanika Baiat, Berta Zele in Anica Markič.
Na koncu pa smo vsi skupaj zapeli priljubljeno in vsakomur znano 'Sveto noč'.
MEĐIMURSKO DRUŠTVO " MURA " I	vas vljudno vabi na
I i
Za ples bo igral "KRISTAL" od 7h zvečer do 12.30h zjutraj
I
i Na razpolago bodo tudi vse vrste pijač, odlična hrana in tudi na ražnju pečena svinja in drugo meso. - Ta dan bo tudi medklubsko tekmovanje
I ................
i
L,
I I
VELIKO LOVSKO ZABAVO
ki bo v soboto, 31. marca 1984	f
v Slovenskem Domu na Elthamu.
i I 0 1 I
v streljanju, ki se bo začelo ob 9.30 dopoldne. VSI DOBRODOŠLI !
ODBOR M.D' " MURA
Mali bobnar in žive jaslice - otroci šole S.D.M. na božićnici za upokojenski krožek S.D.M.
THE ROLE AND FUNCTION v.REMšNiK: 0F SLOVENIAN ASSOCIATION
S.D.M. was conscious of the importance of nurturing its Slovenian culture, but also of necessity of perpetuating it. This included familiarising the Australian community with Slovenian culture as well. The organisation began this function early in its existence. In the late fifties, S.D.M. had a display of Slovenian cultural artwork included in the Royal Melbourne Show exhibitions. It encouraged the Slovenes to go and see their own culture on display, and therefore gave the Slovenes an opportunity to become involved in Australian community affairs. On other occasions, such as for the Olympics in Melbourne, and Moomba festivals, S.D.M. organised for representatives of the organisation, dressed in Slovenian traditional costume, to once again display their culture to the Australians, and also to encourage the Slovenes to become involved in Australian activities. Other occasions when culture was the purpose of the function, were the painting exhibitions, exhibitions of folk artwork.
Obviously the 'Vestnik' was also involved with the perpetuation of Slovenian culture. The paper included a variety of articles concerned with numerous aspects of Slovenian culture and tradition.
The initial and ultimate function of S.D.M. was to bring together people of Slovenian origin. In doing this, the organisation adopted other functions; to what degree the aims were achieved, will be discussed in a future chapter.
In order to increase its chances for survival, and also to provide its members with a gathering centre of their own, S.D.M. set about establishing its own residence.
The search for, and financing of the home to be, became a major pre-occupation of S.D.M. members during the fifties. This activity gave the Slovenes a goal to strive for, uniting them for a common purpose.
The residence was needed as a matter of practical convenience, and also, to establish the legitimacy and solidity of S.D.M.. In the January issue of the 1957 'Vestnik', there was a plea by S.D.M. for assistance to establish the organisation home, which was to be known as the 'Dom'.
A committee was formed, and assigned with the responsibility of raising money for the 'Dom'. The management committee of S.D.M., donated one hundred pounds to begin the fund. This fund relied on donations and contributions collected during door knocks, and other such fund raising activities. In 1958, five members were appointed as trustees for the 'Dom'.
During the late fifties, there were discussions about the possibility of buying governement land, on which to build. This idea however, was dismissed following discussions with the Minister for Land, Mr.Turnbull, when he indicated that he could not assist with Crown Land.
Finally in May 1960, the Slovenes purchased their first property in Park Street, Princess Hill, for the sum of ten thousand and seven hundred pounds.lt was a solid brick and bluestone house on a reasonably sized corner. In the years following the purchase, S.D.M. was concerned with attaining all other items necessary for holding functions. The organisation was particularly active in areas of entertainment, and maintenance of culture and tradition. There was not a pressing need for the organisation to perform its previous welfare role. It did continue to assist when required. The Slovenian D.P.s had basically established themselves in Australia by this time, while the more recent Slovenian migrants were migrating under better conditions. The Slovenian community as a whole, was more settled and established.
Twelve years later S.D.M. sold the property for a profit. Unikoski (1978:34), describes similar steps taken by a Polish organisation, which also bought land in Parkville and then sold it for a profit. S.D.M. embarked on its greatest venture. It is best described in an article which appeared on a brochure, put out by the organisation outlining the plans of S.D.M.
'History of the Australian Slovenes' will read like this: In the year of Our Lord 1972, the 'Slovenian Association in Melbourne', after eighteen years of existence, made a historic decision to buy an entire hill right down to the creek in the valley from which it rises majestically so that it dominates its surroundings, and on the top of the hill the Association has built a Home which, owing to its unique position, has become a Landmark.
(S.D.M.Brochure :1972)
This in fact, has since become a reality. The land was found by an initiative member of the organisation, and its potential value realised. For the price of twenty-nine thousand dollars, this was probably one of the best investments S.D.M. ever made.
The organisation has since constructed a very impressive centre on the hill. Features include: a large cultural hall, a youth centre, caretaker's residence, meeting rooms, a kitchen with an area for eating, a bar, facilities for bocce, basketball, shooting, a play area for the children and a magnificient area of pine trees.
During the years since 1972, S.D.M. has been concerned with the construction of the Dom. The Slovenian Dom was built using voluntary labour. Because of the high number of tradesmen amongst S.D.M. members, the availability of labour skills was not really a problem.
When S.D.M. bought the block in Eltham, it found it was the proud owner of a prize piece of real estate, along with several dilapidated flea infested sheds, a number of blackberry bushes, and a certain amount of cow manure. Voluntary working bees each weekend soon dealt with the problem, generally cleaning up the land and transforming the sheds into temporary functional constructions. The enthusiasm was indeed evident in the number of people who regularly turned up to help.
Since this time there have bee continuous changes and additions made to the Dom in Eltham. The most recent addition being the enclosure of the bowling area.
This brief outline of S.D.M. history was intended to give some insight into the functions of the organisation through the years, by examining the needs of the time, the aims of the organisation and the methods used to fulfil these aims. It also describes the progress of this particular ethnic organisation from its birth to present time.
In order to compare the original and present organisation and to analyse the success or failure, and further toattempt to suggest a possible future for S.D.M., the present S.D.M. requires some examination.
(Se nadaljuje)
VOICE OF SLOVENIAN YOUTH
Christmas and New Year festivities are over and Australia Day has also passed us by, and most of youth have either returned to school or have gone out to work.
Even so, two weeks prior to the start of the school year, we seemed to have large number of Youth dancing the night away at the 'Combined Rage' — a Disco that was organised conjunctively by S.D.M., Planica and Jadran Youth Clubs.
The night was quite a success and it was great to see the youth from all the clubs make an effort to mix with some old friens. Speaking of old friends, it was great to see the 'older' youth turn out for this night.
The night was meant to be dressed appropriately. Various prizes were given out during the night, the main prizes being for the best dressed Female and Male.
The winners of these two prizes were: Sonja ? (surname unavailable) of Planica — she was dressed as 'Angus' from AC/DC., and Zlatko Fekonja of S.D.M., who was simply wearing a 'Vestnik' T-shirt over jeans. They were voted the
winners by all those who attended the night.
We also, had a few people dressed up as 'Boy—George', Dolly Parton, The Blues Brothers, Punks and Trendies. That was a great effort, thanks a lot folks!
Now just before I sign off, I would like to thank the following people who were directly involved in organizing the riight: The S.D.M. Youth Committee (past and present) as well as their friends, Katrina Vrisk and the Planica Youth Committee, and last but not least Eddy Fry and Associates from Jadran.
I almost forgot to thank two other very important people - these being our 'Crowd Controllers'.
Finally, if you as youth have read this article have any suggestions as to other functions we could hold, don't hesitate to do so in writing to me:
C/- S.D.M. Youth Club, P.O. Box 185 Eltham, 3095.
Until next time, Bye.
Helen Vučko
S.D.M. Youth. Rep.
NOV LITERARNI KROŽEK
V Sydneyu je v septembru bil ustanovljen Slovensko-Avstralski literarni krožek.
Na pobudo g.Jožeta Žoharja, ki je bil nekaj časa tudi urednik 'Avstralskega Slovenca', katerega je do pred kratkim izdajalo Slovensko društvo v Sydneyu,se je zbralo nekaj literarno navdahnjenih rojakov, ki so sklenili postaviti na noge krožek, ki bi pospeševal slovensko literarno udejstvovanje v Avstraliji.
Na ustanovnem sestanku, katerega so se razen g. Berta Pribca udeležili le rojaki iz Sydneya so izvolili sjedeč odbor:
Vodja krožka Jože Žohar, tajnica Naniela Hliš-Thirian, blagajnik Bert Pri-bac.
Ustanovno sejo je vodil g. Jože Čuješ, zapisnikarica pa je bila ga. Pavla Gruden.
Na ta ustanovni sestanek so bili povabljeni tudi rojaki iz drugih mest Avstralije, za katere je znano, da bi bili zainteresirani za tako udejstvovanje, vendar je verjetno velika daljava preprečila, da bi se ga udeležili.
NAŠA PESEM V RIMU
Italijanski predsednik Sandro Pertini je 9.decembra sprejel mladinski zbor šole Glasbene matice iz Trsta, ki je bil na gostovanju v Rimu. Mlade pevce, kijih vodi Stojan Kuret je Pertini zadržal v krajšem sproščenem pogovoru. Obljubil jim je, da se bo zavzel za to, da bi bil čim prej sprejet zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in da bo tudi podprl prizadevanja, da bi Glasbena matica dobila enak status kot italijanski glasbeni konzervatorij.
Iz Slomškovih pridig za otroke je Viktor Smolej izbral in priredil zgodbice Črni maček in druge zgodbe.
Jože Lodrant, župnik iz Mežice, kije strasten hribolazec in popotnik je avtor zanimivega potopisa in opazovanj Pot okoli sveta. Tadej Tozon, je kot dodatek zbirki oblikoval zgibanko, ki vzporeja znane podatke iz zgodovine civilizacij Egipta in Bližnjega vzhoda z biblično zgodovino.
"OUTRIDER"
Ustanoveljen je bil novi literarni magazin pod imenom 'Outrider'. Ustanovitelji so si zadeli v nalogo objavljati li' rama dela etničnih piscev.
Objavljal bo literarno prozo, poezijo in sestavke o etnični literaturi v Avstraliji. Pesmi bodo tiskane v izvirnem jeziku in pa tudi v prevodu na angleščino. Vsi drugi sestavki pa bodo objavljeni samo v angleščini.
'Outrider' bo izšel dvakrat na leto in bo objavljal tudi druga umetniška dela. Financiran bo s pomočjo Australian Council Literature board. Vsi prispevki bodo plačani.
'Outrider' bo neodvisen in nevtralen ter ne bo služil nikomur v propagandne, politične, verske ali rasne namene. Naslov uredništva, kamor se lahko pošljejo prispevki je:
16 Ward Ave., North Caulfield, 3161 ali pa
P.O.Box 210,lndooroopilly, Qld.,4r
SLOVENSKI FILM V FIRENCAH
Na 24. festivalu ljudstev v Firencah, največjem festivalu etnografskega filma na svetu , ki se je vršil lanskega decembra so retrospektivno sekcijo posvetili predvsem slovenskemu etnografskemu filmu.
Slovenski predstavniki so prikazali 27 filmov iz 50-letne zgodovine slovenskega etnografskega filma, vse od Badju-rovih Bloških smučarjev iz leta 1932, do filma Na noge Romi, Filipa Robaija iz letošnjega leta.
Boj za življenje družine,knjiga, ki je izšla izven zbirke obravnava problem alkoholizma na Slovenskem.
V disertaciji Rudija Koncilije, Cankar o družbeni vlogi cerkve na Slovenskem se avtor posveča vprašanju, kako se Cankar spoprijema z vlogo institucionalne cerkve na Slovenskem, kako jo ocenjuje in v imenu kakšnega kriterija jo ocenjuje.
130 LET M
Mohorjeva družba, ki je najstarejša slovenska založnica je pričetkom leta predstavila svojo letošnjo zbirko s tradicionalnim koledarjem in večernicami. Poleg redne zbirke pa so predstavili tudi knjigi Boj za življenje družine, katero je napisal Jože Ramovš in Cankar o družbeni vlogi cerkve na Slovenskem, delo Rudija Koncilije.
Letošnji Mohoijev koledar je s fotografijami na platnicah in uvodnim člankom v znamenju kartuzijanov, ki bodo letos slavili 900 letnico svojega reda. Poleg člankov o verskem in cerkvenem življenju, zapisov o kulturnih dogodkih, razmišljanj o aktualnih vprašanjih, spominskih člankov in poučnih prispevkov, zlasti s področja zdravstva, je koledar v
sklepnem delu tudi zbirka kratke proze različnih avtoijev. Koledar je izšel v 38.000 izvodih, druga dela v zbirki pa v 36.000 izvodih.
Poleg koledarja so v zbirki najbolj tradicionalno literarno delo, Slovenske večernice. Letošnja je že 133., ponatis Pregljeve povesti Peter Pavel Glavar, o komenSkem župniku, ki se je v evropskem merilu zlasti uveljavil s svojimi spisi o čebelarstvu in katerega 200 letnico smrti bomo obhajali letos.
Letošnja knjiga Med Brdi in Jadranom je že šesta v okviru zbirke Naši kraji, s katero družba želi širiti spoznavanje posameznih obrobnih predelov slovenskega etničnega prostora.
OB DNEVU AVSTRALIJE - NEKAJ STATISTIK
PODPIRA UMETNIŠKE DEJAVNOSTI
Australia Council je v Avstraliji istoveten z Ministerstvom za kulturo. Podpira velika in majhna umetniška združenja, kakor tudi poedine umetnike na področju ročnih del, plesov, leposlovja, glasbe, likovne umetnosti in gledališča.
Kot del svojega celotnega programa Council podpira in spodbuja umetniške dejavnosti etničnih skupnosti. Prav tako pomaga umetnikom etničnega porekla, da lahko delujejo, se ipopolnjujejo in postanejo del umetniškega prizorišča Avstralije.
Dejavnosti in umetniki, ki so že prejeli podporo v okviru multikulturnega programa Councila so tudi:
.... Gledališke skupine nastopajoče na italijanskem, grškem, španskem in drugih jezikih.
.... Folklorne plesne skupine raznih narodnosti.
.... Festivali.
.... Koncerti.
.... Razstave (slikarske, kiparske, ročnih del).
.... Rokodelci, skladatelji, plesalci, glasbeniki, gledališki igralci, režiseri, lutkarji, slikaiji, kipaiji, literati - za omogočitevdela, študija ali projektov, važnih za njihov razvoj.
Australia Council deluje preko odborov (Boards), ki so odgovorni za določene oblike umetnosti. Za podatke o podporah, ki so na razpolago za različne veje umetnosti, se obrnite na tajnike za Crafts Board, Theatre Board, Visual Arts Board, na spodaj navedeni naslov. Za splošne informacije pišite ali telefonirajte:
Antigone Kefala, Multicultural Arts Officer, Australia Council, P.O.Box 302 (168 Walker Street), North	Sydney,
Telefon	(02)
NSW, 923
2060., 3355
North Sydney, NSW, 2060., Telefon (02) 923 3355
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
TUDI TO LETO POLET: 6. JUNIJA 1984 MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije:
Iz Melbourna: 6/6/84 ob 09.25 AM
Iz Sydneya : 6/6/84 ob 12.40 (Za udeležence iz S.A:Polet Adelaide/ Melbourne je vključen v ekonomsko ceno potovanja do Ljubljane in nazaj)
Ne pozabite, da je 2e od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
Prihod v Ljubljano: 7/6/84 ob 04.55 zjutraj
Obrnite se pravočasno do nas,
da dobite podrobnejša pojasnila!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Rwad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Captain Cook v Botany Bay

- Dr. France PREŠEREN
Nova ekipa 'Jadranovih' nogometašev. Od leve proti desni stoje: A.Stolfa, V.Valenčič, J.Oliveri, M.Hladun, R.Stolfa, E.Poklar, R.Pizzo, A.Žanetič, B.Stibilj, A.Poklar.. Cepe: S.Marti-
Zabavljivi 8 one t je
Al prav se piše kämaali k à f h a , se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita; kdo njih pa pravo trdi, tó se vpraša.
Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od käfhe k à hi a boljga žita in boljš obdélana in bolj polita, naj se ne piše käfha, ampak k ä ui a.
Ak pa po črki boljša jed ne bode in zä vol j črke ne trpi nič škode, obhäja täka misel nas Slovénce,
da prävdajo se ti možjč znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v slovčči pravdi od oslóve sénce.
Ne bodmo šalobarde! Moskvičanov, Gorénjci moji, knjige mi berimo in, kar nam všeč bo, üzmat se učimo od bógmejev na meji Otomänov!
Iz kotov vseh od Sk jap tro v do šamanov tak kakor srake gnezda vkup nosimo beséde tuje, z njim' obogatimo slovenskih novi jezik ilirjänov!
Če veijamete ali ne, danes prebiva v Avstraliji več ljudi ki so poreklom jugoslovanskih narodov nego je Gikov. Tako vsaj po statistiki, ki jo je objavil dnevnik "The Australian".
Jugoslovenovje okoli 149.300 a Grkov "samo" 146.600.
Številnejši so samo Novozelandčani, katerih je 176.700.
Avstralija ima danes 15,369.000 prebivalcev, kar je za 14,223.000 več kot jih je imela leta 1860.
Vsak peti prebivalec se je rodil izven Avstralije.
Avstralec moškega spola živi povprečno 67.8 let, medtem ko ženske dočakajo povprečno 74.4 leta.
Vsak tretji prebivalec poseduje že izplačano svojo hišo. Druga tre tinja prebivalcev še vedno odplačuje hiše, a vsak peti prebivalec plačuje stanovanjsko najemnino.
Kje pa prebiva 15 odstotkov prebivalstva pa ni ugotovljeno. Morda po dobrodelnih ustanovah, bolnišnicah ali pa morda celo po parkih.
Vino je vedno bolj priljubljena alkoholna pijača. Pred petimi leti je
novic, L.Aspiro, D.Maddison, G.Stolfa, C.!
Prekosili res bomo vse narode, najstarši med jeziki jézik bóde, ki se iz te čobodre bo narćdil,
ker bomo tàk govorili v Emóni, ko žlobodrali so tam v Babilóni, ko bil jim Bog je govorico zmédil.
Apél podóbo na oglèd postavi; ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zi j àio neumno, kaj umétni od nje pravi.
vsak Avstralec popil na leto povprečno 14,21 litra vina. V lanskem letu pa se je ta številka dvignila na 19,11 litrov.
S pivom pa je ravno narobe. Pred petimi leti se je popilo 138,81 litrov, a danes pa "samo" 124,61 litrov na osebo na leto.
Kave se popije več kot čaja, kar je bilo tudi ravno obratno še pred petimi leti.
Tudi zelenjava je postala mnogo boli popularna. Pred petimi leti smo pojedli 38,8 kg zelenjave po osebi na leto, danes pa pojemo kar po 130,8 kilogramov.
Na vsakega prebivalca v Avstraliji pride 8.66 ovac in 1.52 goved, kajti v Avstraliji je živinoreja hrbtenica gospodarstva in celotno število ovac je preko 133,186.000 in goved 22,471.000.
Ni se čuditi, da so mnogi časopisi po svetu ob priliki novega leta imenovali Avstralijo kot najsrečnejšo deželo na celem svetu.
Na razumnem gospodarenju ter spoštovanju svoboščin, kijih tukaj uživamo pa zavisi ako bomo tudi še vnaprej ostali "lucky country"
), M.Šeparovič..
Pred njó s kopiti cévljarcek se ustavi; ker ogledüje smòlec obuvalo, jerménov, mćni, da ima premàio; kar on očita, kòj Apél popravi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namést da bi šel dàlj po svòji poti, ker čevlji so pogodu, mčč se lóti;
zavrne ga obräznik imenitni
in tebe z njim, kdor napčen si očltar, rekoč: „Le čevlje sòdi naj Kopitari"
CULTURAL /MONU/MENTS IN SLOMENM
Lying in the heart of Europe, Slovenia, was called "The Ring of Europe" by the Slovene poet, Valentin Vodnik, at the beginning of the 19th century. Here, on this tiny piece of land three typical European cultural influences meet — the Alpine, the Mediterranean and the Pannonian. Through contrasts, borders and mingling of these three cultural spheres emerge resplendent innumerable cultural reminders scattered throughout the Slovene territory.
The claim that Slovenia is a country of medieval frescoes or a country of indigenous rural architecture or a country of holy signs and crosses or even a country of castles, would not be misleading. Moreover, there are in Slovenia several towns which have preserved a pronounced medieval character up to the present day. It suffices to mention Koper, attuned to Venetian-Gothic and Renaissance; Pi-ran, girded with Byzantine walls; Kranj with its late Gothic atmosphere, Škofja Loka, Novo mesto, Radovljica, Ptuj or the Baroque Ljubljana. There is hardly an older little church in Slovenia without at least remains of picturesque medieval frescoes. There are thousands of Baroque altars. Treasures, witnessing the stormy history of our land from time immemorial to the present day, are housed in fifty museums and included in major collections. Modest parochial chapels sparkle on rises with castles and romantic ruins or traces of ancient forts and keeps abounding in other places.
The Slovene territory saw an extremely lively and fruitful activity as early as prehistoric times. Remains from the Stone, Bronze and Iron Ages rank among the most interesting exhibits in Europe. Here in the antiquity had flourished beautiful towns, such as Emona (Ljubljana), Celeia (Celje), Poe-tovio (Ptuj), Neviodunum (Drnovo near Krško), the river port on the Sava. Near the village of Šempeter in the Savinjska dolina valley a major antique necropolis has been discovered including sculptures belonging to the very pinnacle of the Roman provinicial plastic arts. The largest Old Slav burial ground, brought to light so far, has been excavated in the large square in front of the beautiful late Gothic hall church in Kranj. Similar discoveries have raised the cultural importance of many other localities and regions. As an illustration let us mention the village of Vače of world fame where the remarkable situla of Vače had been discovered in the last century. On the romantic island in the lake of Bled archaeologists have discovered the petrified history of the Slovene sacral architecture. At this spot shrines and various building stages alternate ranging from the 8th century to the present-day Baroque pilgrim church.
During subsequent centuries the main cultural regions developed that are still meaningful today. Seaside towns with their variant of Romanesque architecture differed essentially from the arts and architecture on the mainland. At the extreme eastern tip of Slovenia and
in Styria rose monuments — churches bearing the imprint of patrician culture. On the other hand, central Slovenia, especially its Alpine part, saw the growth of a popular art with distinct national traits. Big architectural monuments, e. g., the Gothic churches on Ptujska gora, at Pleterje and Stična, strike an impressive note in the Arcadian architecture of modest parochial churches and chapels. At the same time at strategic points, often on the places of prehistoric forts, rose majestic castles and later flourishing towns as well. During the 15th and 16th centuries with Slovenia shaken by Turkish inroads and peasant risings and with our people manning the ramparts of European culture, a typical architecture and painting blossomed. Under the humble circumstances, vivid frescoes stood for the majesty of huge stai ned-glass windows of the European cathedrals and conveyed their most typical artistic message. In addition to individual remains of wall painting from the 13th and 14th centuries ushering later artistic activity, notice should be taken of unusually beautiful specimens of stone and wooden sculpture dating from the Romanesque and Gothic periods. The subdued golden sheen of sculpture completed the sparkle of frescoes in churches, such as the Romanesque rotunda at Selo in Prekmurje, the church at Turnišče, the host of small painted buildings in the Littoral, the pilgrim church at Crngrob near Škofja Loka, the romantic parochial chapel of St. John by the lake of Bohinj and the church at Suha. In the 17th century the ancient Gothic altars had been mostly removed and replaced by the brilliance of the early Baroque »golden altars«.
Walking in the silent Gothic cloisters of the monastery at Stična, staring at the majestic shape of the castle overlooking Škofja Loka, admiring the large altar paintings of the master Kremser-Schmidt at Gornji Grad or strolling through the old Baroque quarter of Ljubljana, we are making a wonderful journey into the past. The dominating lie of the Bori Castle atop the rise above the river Drava implies the rigid isolation of the former aristocracy. In the rustic atmosphere of the church at Muljava we can admire the famous fresco by Janez Ljubljanski (1456) and one of the outstanding »golden altars« in Slovenia, carved by the Ljubljana sculptor, Jernej Plumenberger, in 1674. In the fortified church, used as a stronghold against the Turks, at Hrastovlje, we stand in awe before the Dance of Death, painted by master Janez of Kastav in 1480. Throughout Gorenjsko and in many places in the Littoral, and even in Friuli, we encounter warm, homespun frescoes by master Jernej of Loka. Travelling through the Slovene Littoral we are reminded of modest parochial chapels, seemingly carved of one stone, richly ornamented by stonemasons, those hewers of stone of the Karst whose fame spread far and wide in Europe. From their tradition sprang also the art of our greatest Baroque
sculptor, Frančišek Robba, who was commissioned by people from Ljubljana, Celovec, Zagreb and elsewhere. And again we are met with contrasts. Looking at frescoes by Janez Akvila of Radgona in the churches at Martjanci or Turnišče, in Pomurje, we are witnessing a creative fusion of native vigour and influences from Italy and Bohemia. The town of Ptuj surprises us with its happy marriage of antiquity and medieval architecture. In the ancient apothecary's shop at Olimje, adorned with frescoes, we realise that people of all classes, both peasants and the nobility, commissioned good painters during the Baroque period. An even greater surprise is caused by the universality of art in the Baroque period in the Gorenjsko region where the same painters who worked in the churches also adorned the homes of wealthy peasants.
Broadly conceived frescoes, depict-
ing a variety of mythological see nes in the great hall at Brežice Castle, the romantic Bled Castle sitting on the top of a sheer cliff overlooking the lake, the impressive Turjak Castle, Otočec Castle on an island in the middle of the river Krka, the large altar painting in the chapter church at Novo mesto, produced in the workshop of the great master Tintoretto, the generously conceived square in Maribor with its reputed Plague Sign, the Palladian architecture of the Ursuline church in Ljubljana —- are one part of contrasts. The other part are peasant houses and peasant manors in the Gorenjsko region, parochial chapels in the Karst and Carniola regions.
After leaving large parochial church at Kranj, built in mid-15th century with the remains of an older Romanesque architecture, and walking across the square of medieval design with the beautiful
LJUBLJANA
The Slovene capital, known by the name of Emona in Roman times, is dominated by a Renaissance fortress — the Castle. At its base a town has developed, mentioned as far back as eight hundred years ago. Up to the present day many important cultural monuments have been preserved. The ground plan of the old town core is still medieval, while various buildings and fapades in the prominent streets and squares date mostly from the flourishing Baroque period. In addition to numerous churches and outstanding architectures quite a few valuable gallery and museum collections should be mentioned. Special attention should also be paid to the Ljubljana architecture from the period of Secession. One of the most beautiful entities, however, is considered the Square of Revolution, bounded on one side by the imposing facade of the Baroque Ursuline Church, and on the other by the Philharmonia building (founded in 1702), overlooked by the looming bulk of the castle hill with the Castle.
MARIBOR
The Plague Sign in the main square in Maribor, representing a felicitous spatial solution, was erected at the outbreak of plague in 1743. The statue of the Holy Virgin rising above the figurai composition, was executed by the Styrian artist, J. Straub.
ŠKOFJA LOKA
History pervades every corner of this Renaissance town dominated by an impressive castle. The tradition of various guilds is still alive. The castle museum contains a lovely local collection, a gallery and an outdoor museum. Visitors should also inspect the late Gothic hall church, the beautifully designed town square and a number of Renaissance residential houses. Of interest is also the one-arch bridge spanning the river Sora, built in the late 14th century.
DVOR NEAR POLHOV GRADEC
The church at Dvor near Polhov Gradec was built between 1525 and 1561. In 1577 the wooden coffer ceiling was painted with interesting Slovene inscriptions. Three-nave hall church is adorned with excellent details of stonemasons' craft (the portal is the work of master Ruckenstein from 1544). The nave contains "golden altars" from the 17th century, the hanging statue of the "Miraculous Mary", and in the presbytery can be admired a richly carved Baroque altar from the workshop of the Polhov Gradec woodcarver Facij (first half of the 18th century).
Dvor is 6 miles distant from Ljubljana. Asphalt road Ljubljana—Polhov Gradec turning off at Vič in Ljubljana.
BLED — THE CASTLE
At the top of a sheer bluff dominating the Alpine lake a fortified castle had been built, probably soon after 1004, when the territory had come into the ownership of the bishops of Brixen. After World War Two the castle was made over into an excellent inn and a museum colection housed in it. Noteworthy are well preserved datails of stonemasons' work, remains of paintings on the fapades and Baroque frescoes in the castle chapel. From the castle terrace one enjoys a superb view of the Julian Alps, the Karavanke and the broad valley of the river Sava.
ŠMARJE PRI JELŠAH — SVETI ROK
This imposing pilgrim church was built as early as the Gothic period, but the Baroque style was superimposed in the 18th century. The interior is brimming with rich stucco ornaments and fresco technique. Expressive sculpture and heavy gilded decorations as well as many additional decorative elements add up to one of the most beautiful Baroque ensembles in Slovenia. Of interest is also the Way of the Cross — a number of small chapels which externally complete this architecture.
The picturesque township of Šmarje is reached by a good road from Celje. Šmarje pri Jelšah can also be visited on an excursion from the popular spa, Rogaška Slatina.
GORNJI GRAD
An impressive late Baroque architecture in the centre of a pleasant town, situated by the road leading from Ljubljana to the Logarska dolina valley. In the interior there are several altar-pieces by the great Austrian late Baroque painter Johann Kremser-Schmidt dating from 1770— 1775. Worthy of attention is also a large altar painting by the Slovene follower of the Baroque tradition, Leopold Layer from Kranj.
PREDJAMSKI GRAD (CASTLE)
One of the most fascinating Central European castles, clinging to an awe-inspiring sheer face, was erected in the 16th century. Prior to that date, in a Karst cave there had been the stronghold of the robber knight, Erasmus Predjamski, and a few walls of this fortified nest are still standing. Many legends grew round the castle, ail arising from an actual event: — the siege of the castle, defended by the wanton duellist and faithless robber knight, Erasmus Predjamski. Predjama is reached by road after about 6 miles, turning off at Postojna close by the Postojna Cave.
CASTLE ŽUŽEMBERK
The castle, which stands in the centre of the town above the river Krka, is mentioned as early as 1293, but it underwent a radical restoration in the 30s' of the 18th century. Characteristic are especially the mighty corner towers and the strong wall cornice. The castle is in
KROPA
This charming Alpine village has been known since the Middle Ages as the centre of blacksmiths' and wrought iron craft. Here nails and various other iron objects used to be forged and sent to uaiy ònd Germany. The tradition of wrought iron craft has persisted into the present time — it is being carried on by UKO factory and by a few master blacksmiths working in their own smithies.
wn Hall, now housing a museum, we shortly reach Crngrob. Here we can admire the process through which the architecture, painting and even the plastic arts belonging to three great periods of style — the Romanesque, the Gothic, and the Baroque — fused into a whole which, like a diadem, is made of various precious stones. A different story again is told by St. John's church at Bohinj. Here, too, the artistic expressions of all major periods of style have merged into an indivisible whole, but with considerations of intimacy, of almost peasant atmosphere prevailing. The same is true of the majestic Turjak Castle and the nearby Gothic parochial chapel Visoko above Kurešček, painted by Janez Ljubljanski, who also adorned the church at Muljava. Suddenly, from patrician surroundings, we enter the world of peasant folk who had their appreciation of art.
CASTLE TURJAK
The impressive Castle Turjak stands by the main road Ljubljana—Kočevje, about 15 miles from Ljubljana.
The castle is one of the major fortresses dating from the early 16th century in Slovenia. Within its compound many remains from earlier periods are preserved including — as one of the most important — a Romanesque vaulted chapel with frescoes. During World War Two a major action took place for the possession of the castle causing considerable damage to it. Restoration is under way.
ruins since it was damaged during fighting in World War Two.
The castle is situated by the asphalt road following the valley of the river Krka after it turns off the main road at Novo mesto or at Ivanfina Gorica.
BRANIK
Branik Castle (Rihenberk) dominates the valley of the Braniča by the road Sežana—Nova Gorica and is distant about 10 miles from Nova Gorica. The castle is mentioned as far back as 1232. Through centuries it changed many owners and was often thoroughly restored. In the inner bailey stands a high Gothic donjon. The Renaissance wings with beautiful stonemasons' decorations are linked with earlier Gothic details and the greater part of walls. The majority of castle units and wings date from the 16th and 17th centuries. The impression the castle produces is highly picturesque and monumental as it occupies the top of a commanding rise above the valley. During both world wars it was considerably damaged. Restoration is under way.
There are so many cultural monuments in Slovenia that we are unable to mention even a lesser part of them. Every one will find something to suit taste. Those who are interested in the arts and architecture of the European format, will visit Koper and look at Carpac-cio's painting in the Cathedral or at a series of marvellous Renaissance and Baroque palazzi. Others will look for paintings by native and foreign masters of all periods in our galleries and museums and will enjoy distinctive national traits in our as well as the fascinating marriage of European styles which the genius of the Slovene people has effected in regional variants. For lovers of feudal architecture or medieval towns with a romantic air there are: — Bled Castle, Turjak, Otočec, Škofja Loka, Ptuj, Novo mesto. Those who go for the picturesque Mediterranean culture and bustling activity, will enjoy Piran and Koper. Visitors will also
BREŽICE
The paintings in the Knightly Hall of the Renaissance castle, which was thoroughly renovated in the 18th century, are from the first half of this century. They represent a rich variety of lively mythological scenes including a self-portrait of an unknown painter of the Styrian school. This is our largest temporal hall painted with scenes of worldly motifs distinguished by its broad representativess. Count Attems commissioned the artist to celebrate his daughter's wedding. Brežice is accessible by road which turns off the highway Ljubljana—Zagreb at Čateške Toplice.
be able to learn about modern cultural and artistic achievements of the Slovene people by seeing the Modern and National Galleries in Ljubljana as well as the galleries at Škofja Loka, Maribor, Slovenj Gradec, Novo mesto and elsewhere. Beside the reminders of the past are rising modern architectural monuments, which together with painting and the plastic arts, indicate a prolific artistic tradition still bearin its fruits today.
RADOVLJICA
The apiarian museum at Radovljica, a well preserved medieval town, contains a unique collection of painted hive-ends, an exclusively Slovene form of popular art which consists of scenes with amusing and religious motifs painted by popular artists on the front panels of wooden beehives.
CRNGROB
The pilgrim church at Crngrob has reached the present state of preservation through many renovations and additions stretching from the 13th to 19th centuries. Of great interest is especially the tallest belfry in Gorenjsko (194 feet) and the impressive hall presbytery with the large gilded altar, executed in 1652 by the Ljubljana master, Skarnos. To the large presbytery is attached the older and much lower three-nave part which serves as the atrium to the hall. There are well-known frescoes of the Friulian school outside (Passion) and the fresco representing the Holy Sunday from the workshop of Janez Ljubljanski in the 60s' of the 15th century), and the wall paintings in the interior. In addition to the older layer from the 14th century attention should be paid to the scene of Nativity, painted by master Volfgang in 1453, and to the excellent Gothic sculpture in the Baroque altars.
This famous pilgrim church is accessible by a road which at Žabnica turns off the road Škofja Loka—Kranj.
POROKA PLESNIČAR - TURK
Menda bo poroka Milence Turk in Marka Plesničar ostala za vedno v spominu vseh, ki so ji imeli priliko prisostvovati kot ena najlepših in največjih med Slovenci Melbourna.
Milenca je hčerka poznane družine Jožeta Turka iz St. Albansa, Marko pa eden treh bratov Plesničar, ki so s svojim plesnim ansamblom pred leti zabavali Slovence po Melbournu, pa tudi uspešno gostovali po stari domovini.
Cerkveni obredi poroke so bili opravljeni v katedrali sv. Patrika na 14.janu-arja 1984 ob pol tretji uri popoldne. Svatbena slovesnost pa se je pričela ob pol petih z odlično in bogato zakusko v Kew Civic Centre.
V naše vsakdanje življenje se tako pogosto prepletajo niti žalosti in tragedij. Usoda neusmiljeno udriha, brez izbiranja sredstev in po navadi tam kjer najbolj boli.
Tokrat sta v globoki žalosti družini SMRDELJ in LUDVIK ter njihovi sorodniki in prijatelji.
Gospa DANICA SMRDELJ je odšla od nas dne 25. novembra 1983, po nekaj mesecih težke in neozdravljive bolezni, katero je vdano in potrpežljivo prenašala. Doma je bila iz TRNJA PRI PIVKI.
Samo dobre tri tedne zatem je, dne 18. decembra 1983 nepričakovano preminil gospod TONI LUDVIK. Doma je bil iz BACA PRI PIVKI.
Oba sta bila dolgoletna in zvesta člana kluba "Jadran ". Gospod Toni Ludvik je bil treno tno celo podpredsednik kluba. Skrbel je za skupne interese in neutrudno delal in pomagal kjerkoli je bilo potrebno. Ker je bil mirnega in prijetnega značaja, je bil zelo priljubljen med vsemi.
Oba vsi zelo pogrešamo kot prijatelje in člane, ne samo pri delu, ampak tudi kot osebnosti z lepimi karakteristikami.
Naj počivata v miru. Njihovim družinam pa naše sožalje.
Za "Jadran" Tajnica Marija Iskra.
SAMORASTNIKA NA POČITNICAH
Za njen poslednji rojstni dan, ko jih je pokojna Minka učakala 86 let, so ji prijatelji iz upokojenske družine S.D.M. priredili 'surprise party '.
Minka je zato po prvih letih osnovne šole v Kranjski gori morala nadaljevati učenje na nemški šoli v Trbižu, do koder je morala pešačiti po več kot dve uri. Od tam je odšla na ljubljanski licej, z velikimi upi, da ji bo mogoče nadaljevati studije na medicinskem polju.
Studijske možnosti za dekleta pa so bile v tistem času omejene in je le gotovo število bilo pripuščeno na višje šole. Dobre osebne zveze staršev so bile seveda velika vrednost pri izbiri in ker teh ljudje s podeželja navadno niso imeli, je morala Minka, namesto, da nadaljuje s študijami, stopiti v službo na državni pošti.
Službena pot jo je po končani prvi svetovni vojni pripeljala tudi v Borovlje na Koroškem, kjer je imela priliko videti boje in predplebiscitno kampanjo ter tudi spoznati generala Maistra.
Po izgubi Koroške je bila premeščena na Jesenice, kjer se je tudi poročila.
Vzgojena v domoljubnem in družbeno zavednem duhu, se je aktivno udejstvo-vala pri amaterskem gledališkem odru sokolskega društva ter bila soustanoviteljica krajevne organizacije Kola jugoslovanskih sester, aktera se je udejstv-vala na dobrodelnem polju.
Po preselitvi v Ljubljano, peta 1935 je postala članica glavnega odbora te organizacije za Slovenijo, kateremu je tedaj predsedovala Franja Tavčar, soproga pisatelja dr. Ivana Tavčarja.
Druga svetovna vojna je tudi njej^ popolnoma skalila tok življenja. Starejši sin Friderik je bil že spomladi leta 1942 a-
cev na Elthamskem gričku bili v največje razvedrilo in komaj je čakala vsake prve nedelje v mesecu, da se zopet naklepeta in nasmeje.
Bila je trdnega značaja in odkritih besedi, ki niso prikrivale njenega mnenja za lažnim zastorom prijaznosti. Se pred dobrimi dvemi leti, je v 84. letu starosti popolnoma sama odletela po slovo od svoje priljubljene Kranjske gore in sneženih vršakov.
Pogrebni obredi so bili opravljeni ob številni udeležbi prijateljev in znancev v ponedeljek 9.januarja v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew ter na pokopališču v Keilorju.
Dne 10. januarja je zapustil ta svet 46—letni Jožef Lenarčič, rodom iz Dobiča v Prekmurju. V Melbournu je živel od leta 1958. Zapušča soprogo Terezijo in mladoletne sinove Jožefa, Franka in Štefana.
NOVA SLOVENSKA CERKEV
Z nabavo in posvetitvijo cerkvice Vseh svetnikov v Woollongongu, N.S.W., smo Slovenci v Avstraliji dobili svoje četrto božje svetišče.
Cerkev je blagoslovil na 27.novembra 1983 dr. William Murray, škof v Woollongongu. V verskem pogledu bosta svetišče oskrbovala slovenska duhovnika iz Sydneya.
kaj, kje, kdo
SLOVO MINKE PERŠIČEVE
Upokojenska družina S.D.M. je v prvih dneh tega leta izgubila svojo najstarejšo članico in eno njenih ustanoviteljev go. Minko Peršič.
Na 5. januarja je za vedno zatisnila oči in se tako rešila bolečin in telesnih muk, katere je v zadnjih mesecih trpela radi zavratne in neozdravljive bolezni.
Zagledala je luč sveta pod osenčjem skalnatih alpskih vrhov v Kranjski gori, dne 27. junija 1897, kot prvi otrok v družini Alojza in Marije Peterman, rojene Kavalar.
Ob samem rojstvu so ji sojenice verjetno določile naj njena življenska pot ne bo postlana z rožicami, pa tudi ne dolgočasna.
Oče Alojz, čeprav maloposestnik je bil naprednega mišljenja in za tiste čase zelo razgleda, ki se je kot samouk povzpel do načelnika železniške postaje v Kranjski gori, kar je bila v tistih časih kar važna in ugledna pozicija. Zavedal se je, da bo le z zadostnim šolanjem omogočil otrokom boljše življenske pogoje.
retiran ter obtožen komunizma preko devet mesecev presedel po italijanskih za-porih.Kot mnoge matere v tistih časih je tudi pokojnica prestopila veliko število pragov s prošnjo, da ji sina izpuste na svobodo. Ko se je končno obljuba "domani, dopo domani' le uresničila in je sin bil izpuščen so nastopile nove težave. Nenadoma ji je umrl soprog, zadet od možganske kapi, nekaj mesecev za tem pa je dobila vest da je sin Friderik bil ujet v bojih pri Cerknici in " likvidiran" kot domobranski oficir.
Pred koncem vojne je z mlajšim sinom odšla preko meje v Avstrijo in se potem leta 1949 naselila v Avstraliji.
Zaposlila se je v tovarni klobukov kjer je delala vse dokler n dosegla starosti, katera ji je dovolila, da se upokoji.
Tudi v Avstraliji je zvesto spremljala slovensko udejstvovanje ter od časa do časa rada kaj pismeno prispevala za naše tukajšnje publikacije. Pri upokojenski skupini je s svojimi izkušnjami gotovo dosti pomagala pri organizaciji.. V poslednjih letih življenja so ji sestanki upokojen-
Prvič sem se letos s svojo družino odpravil na enotedenske počitnice v Mt.Eliza, kjer že vrsto let skrbi sa to naš pater Bazilij.
Prvi dnevi niso bili najbolj naklonjeni za kopanje, zato pa je bilo več prilike, da smo se vsi med seboj dobro spoznali in postali ena velika družina.
Ko sem se pobliže spoznal z gospo Marcelo Bole, pa ni bilo konca debat o najinih pesmih, ki jih piševa oba. Gospa Marcela je zelo dobro poznana kot pesnica med Slovenci Melbourna in tudi drugimi, jaz pa tu in tam napišem kak verz, zato sem še daleč skrit za gospo Marcelo. Oba sva seveda samouka in kar napiševa je tudi najino, nikomur ne kra-deva besed niti misli. Obema gre po glavi, da se tudi tukaj porodi slovenska pesem in čeprav preprosta.
Težko bi rekel, da kak Slovenec v Melbournu ne pozna gospe Marcele, saj ne gredo zanimivi trenutki mimo nje in brez njene pesmi. Zraven svojih pesmi pa želi pokloniti konček svojega razvedrila slehernemu Slovencu v širnem Melbournu.
Tak občutek sem dobil na počitnicah v Mt. Eliza, pa mislim, da ne samo zato, ker sva se takole poslikala.
Ivan Lapuh.
Marcela Bole in Ivan Lapuh - naša sa-morastniška pesnika na počitnicah. Pokojni Tone Ludvik, na eni svojih poslednjih fotografij.
Večer je bil v prijetnem domačem vzdušju, pa istočasno zadostil vsem formalnostim, ki so običajne ob teh prilikah.
Večerja je bila izvrstna, pripravljena kot je nismo navajeni ob prilikah tako velikega števila gostov, kajti od šefa in celega kuhinjskega osobja je zahtevala izredno dobro organizacijo in mnogo ponatankega dela. Ko smo zvedeli, da je bilo vodstvo kuhinje in hrane v rokah družin Plesničar—Turk samih, nam je bilo jasno, zakaj je bilo vse tako brezhibno.
Večer je ob veselih zvokih plesnega orkestra hitro minil a tudi pokazal kako poznani in priljubljeni sta obe družini med tukajšnjimi rojaki.
Ni dvomiti, da bo novoporočeni par po narodni zavednosti sledil zgledu svojih staršev in da je to bil spet začetek mlade slovenske družine v Avstraliji, ki bo znala obdržati slovenske tradicije in jih tudi prenesti na mlajše rodove.
DROBNE IZ STAREGA KRAJA
MEJNI PROMET
Odlok jugoslovenske vlado o popolni odpravi plaćanja depozita za prehod meje, ki velja za vse prebivalce obmejnega področja pri Avstriji in Italiji je bil sprejet z velikim zadovoljstvom posebno pri narodnostnih manjšinah na obeh straneh meje.
Prehod preko teh dveh meja pa je bil olajšan tudi za ostale državljane Jugoslavije s tem, da bodo imeli dovoljen en prehod na leto brez plačanja depozita.
Ta odlok velja že od 1. januarja letos dalje.Doslej so lastniki propustnic za maloobmejni promet imeli pravico za brezplačni prehod meje le dvanajstkrat na leto..
Prehod meje na Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grško in Albanijo je urejen s posebnimi sporazumi s temi državami.
Potniki, ki se bodo vračali iz tujine domov v Jugoslavijo bodo lahko poleg osebne prtljage vnašali v državo predmete brez plačila carine do skupne vrednosti 350 dinaijev.
Največ olajšav bodo deležni delavci na začasnem delu v tujini. Ob prihodu na letni dopust ali na obisk bodo poslej brez carine lahko prinesli v državo-enkrat na leto — predmete do skupne vrednosti 8500 dinaijev.
Do pričetka prihodnje turistčne sezone bodo dokončali rekonstrukcijo prehoda meje pri Šentilju in to bo omogočilo mnogo hitrejši prestop meje..Prav tako je predlagano, da se na obmejnih prehodih z Avstrijo v sezoni turizma zaposli več carinskih uslužbencev.
DIALOG V TRSTU
V Trstu se je 9.decembra sestal upravni odbor društva slovenskih pisateljev ter tako vzpostavil neposreden dialog s slovenskimi ustvarjalci v Italiji.
Kot je povedal na sestanku predsednik upravnega odbora Tone Partljič, so bili za sestanek v Trstu posebni razlogi. Odbor je hotel po eni strani izpričati odprstost družbe v Sloveniji in prote-
stirati proti depozitu, hkrati pa tudi učvrstiti o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, naj ustvarjajo slovensko literaturo vsi Slovenci ne glede na mejo. Ob predstavitvi pravil društva so sklenili povabiti v društvo tudi zamejske ustvarjalce, od katerih jih je 13 že včlanjenih v njem.
KRIZA V LJUBLJANSKI OPERI
Ljubljanska opera je v zadnjem času največji problem slovenske kulture, je bilo mnenje, katero je izjavil na Odboru za kulturne skupnosti Slovenije delegat dirigent Igor Švara.
Operna hiša ni dobila dovolj denarja za statutne spremembe honorarnih sodelavcev v orkestru, s čimer bi izpolnila orkester. Tako se dogaja, da orkester nastopa večkrat brez pomembnih inštru-
mentov ali zelo okrnjen v zasedbi.
Vprašljiv je tudi program za jesenski del sezone in so "odvisni" od odločitev ene same sopranistke ali bo neko delo na programu ali ne.
Ljubljanska opera, kakršna je zdaj menda ni zmožna uresničiti niti enega projekta na velikem odru Cankarjevega doma.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠTVO
V Mariboru so pričetkom lanskega de-^mbra proslavili 40 let obstoja Oddelka
- bolezni ušes, nosu in grla pri državni splošni bolnišnici. Dolgoletni predstojnik tega oddelka, dr. France Cundrič pa je istočasno slavil slavil svojo 75-letnico.
Komisija tradicionalne akcije Večernjih novosti, ki izbira najbolj plemenito dejanje leta je namenila posebno plaketo skupini mikrokirurgov iz Ljubljane, kije operirala malega Dušana Valentinčiča
IZBOR PESMI ZA 15. TABOR
Jubilejni petnajsti tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo 16. in 17. junija.
Za skupni program tabora so izbrali pesmi iz vseh slovenskih pokrajin..
Moški zbori bodo zapeli pesmi: Cirila Preglja Štajerski fantič, Blaža Potočnika Dolenjska, Franceta Marolta Bar-čica in Zdravka Švikaršiča V Šmihelu 'no kajžco 'mam.
Ženski zbori bodo zapeli tri pesmi: Stanka Pirnata Na Gorenjskem je fletno, Radovana Gobca Mar, Mari, Marika in Ubalda Vrabca Oj,božime.
INFORMACIJE V ANGLEŠČINI
Republiški odbor za informacije SR Slovenije je pričel z inicijativo za izdajan-nje revij za izseljence na angleškem jeziku.
Na seji odbora so bili mnenja, da je vse manj pripadnikov najmlajših generacij slovenskih izseljencev, ki znajo slovensko.. Zaradi tega bi bilo treba tiskati nekatere revije, ki sedaj izhajajo posebej za izseljence na takem jeziku, da bi ga tudi najmlajši lahko razumeli.
V PREŠERNOVI ROJSTNI HIŠI
V rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi so v nedeljo 29. januarja v novem razstavnem prostoru odprli razstavo Pridobitve Prešernovega spominskega muzeja 1973-83, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja.
Letos mineva 45 let od ureditve spominske hiše na Vrbi ter 20 let Prešernovega spominskega muzeja v Kranju.
PRVA ŽRTEV UMETNEGA MRKA
Po odklapljanju elektrike, ki so ga uvedli v Ljubljani pričetkom decembra je 44-letna Vekoslava Šantelj veijetno postala prva žrtev tega ukrepa, ko je med električnim mrkom okoli 20.45 zvečer prišla domov ter padla po stopnicah. Umrla je že med prevozom v bolnišnico.
VISOKE DAVČNE KAZNI
Do 31. januaija so morah Slovenci v stari domovini na davčnih napovedih prikazati svoj lanski zaslužek. Letos bo-» do uprave za družbene prihodke poostreno nadzorovale če ljudje pravočasno in pravilno izpolnjujejo davčne obveznosti
Letos so morah tudi šušmarji prijaviti svoj lanski dohodek in plačati davek. Kdor tega ne bo storil, tvega kazen do treh let zapora. Do deset let sedenja za zapahi pa čaka tudi obrtnike, ki bi utajili višje vsote davkov..
AVSTRALSKA SOPRANISTKA V LJUBLJANI
V četrtek 28. januaija je v ljubljanski operi z uspehom gostovala v naslovni vlogi Donizettijeve opere "Lucija Lammermoorska" mlada avstralska so-pramstka Angela Denning.
Kritik Kristijan Ukmar se je v "Delu" takole izjasnil o njej:
'... Njen glas še ni zelo obsežen, zato pa izredno lep, tako po naravni barvi kot po umetnem oblikovanju. Skoraj v celotnem obsegu ima polnost, ki je sicer pri koluraturnih sopranistkah nismo vajeni."
SMRT TERORISTOV
Vrhovno sodišče Hrvaške je potrdilo smrtno obsodbo 35 Letnega Jurija Fran-china iz Dinjiške na Pagu, ki je bil od sodišča na Reki obsojen na smrt zaradi terorističnih dejanj.
Obtoženi je v letu 1982 prinesel iz Nemčije šest plastičnih min z veliko eksplozivno močjo. Povzročil je potem tri eksplozije: na Pagu, na Reki in v Zadru. Četrto mi no pa so odkrili v Zagrebu še predno je eksplodirala. Pri eksplozijah je bilo ranjenih sedem oseb.
Ko sta videla, da je vsak nadaljni odpor proti varnostnim organom brezuspešen sta obkoljena v neki hiši v Prištini, iredentista , 23 letni Nuhi Beriša in 33-letni Redžep Malja izvršila samomor.
Gonja za to dvojico je trajala preko dveh let. Beriša je bivši student prava v Prištini a Malja pa bivši politični jetnik.
V isti hiši so aretirali tretjega člana te neprijateljske organizacije, ki je v Jugoslavijo prinašala orožje, eksplozivo in propagandni materijal.
SLOVENSKO GOSPODARSTVO
Slovenska industrija je leta 1983 izdelala za 3.7 % več kot leto prej. To je največje povečanje v zadnjih štirih letih.
V primeijavi z letom 1982 je lani največja slovenska industrijska dejavnost, namreč elektroindustrija izdelala za 9.3 % več. Druga po velikosti, kovinskoprede-lovalna industrija je izdelala za 0.1 % manj. Pohištvena za 1.2 % več, strojna za 8.7 % več, kemična predelovalna za 3.9 % več, elektrogospodarstvo pa za 9 več, predilnice in tkalnice za 6.4 več, živilski izdelki za 3.7 več itd.
Največji odstotek povečanja proizvodnje so v Sloveniji dosegli leta 1969 in sicer 14.1 %, najmanj pa leta 1981, ko so dosegli komaj 1.9 odstotka.
Tovarna gospodinjskih naprav v Gorenju je lani povečala proizvodnjo za 15 odstotkov.
Izdelali so več kot en milijon in pol velikih in 940.ooo malih gospodinjskih naprav. Za izvoz so naredili 15% več, od tega najbolj štedilnikov, zmrzovalnikov, hladilnikov itd.
ANEKDOTA
Slikarja Pirnata je postaren zakonski par v kavarni Emona neprijetno opazoval. Pirnatu je bilo tega dovolj, vzel je ski-cirko in začel risati, pri tem pa ves čas pogledoval ženo nadležnega opazovalca, kot bi jo risal. Nazadnje je bilo možu tega dovolj, stopil je h karikaturistu in mu rekel:
"Oprpstite, toda ne morem dovoliti, da bi risali mojo ženo!"
"Tako?" je rekel Pirnat, "ali je to vaša žena?"
In pokazal je možaku narisano veliko debelo gos.
NI ANEKDOTA
Tole 'bodico' iz Večernjega lista je priobčilo ljubljansko 'Delo' in tako zelo nazorno pokazalo mentali te to , ki je tako značilna za južne dele Jugoslavije:
Na jadranski obali in otokih je bilo poleti več požarov kot kdaj prej. Na Hrvaškem so sicer zabeležili 562 požarov "na planem", od česar so v 429 primerih goreli gozdovi na skupni površini 21.483 hektarov.
Pri gašenju požarov so velikokrat sodelovali tudi slučajni mimoidoči, turisti, občani... V razbesnelem ognju je pri takih intervencijah umrlo 13 ljudi, 43 pa se jih je poškodovalo. Zanimico je, da so v nekaterih jadranskih krajih prav turisti - domači in tuji -prvi začeli gasiti požar, domačini so si dogajanje bolj ogledovali od strani.
Kako si pojasniti tako vedenje? Na nedavnem posvetu tajnikov turističnih zvez in društev Hrvaške smo na vprašanje slišali svojevrsten odgovor predstavnika nekega dalmatinskega mesta. Dejal je nekako takole:
" Naj kar turisti gasijo, saj nismo mi zažgali!"
Pri takem modrovanju so seveda pozabili na to, da si v resnici sekajo vejo na kateri sedijo. Saj vsi vemo, da brez zelenja, brez drevja, brez gozdov tudi ni pravega turizma, končuje svoje razmišljanje Z.Franjič.
V	Sloveniji je zaposleno približno 800.000 ljudi, medtem ko se število nezaposlenih vrti okoli 16.000. To pomeni, da je samo 2 odstotka brezposlenih, tako da je Slovenija v tem pogledu na vrhu evropske lestvice.
Letos bodo poiskusili to stanje še zboljšati s tem, da bodo usmerili večjo mobilizacijo vseh dejavnikov za čimprejšnjo rekonstrukcijo v poljedelstvu.
V	radgonskem Gorenje-Elradu so izdelali sprejemni sistem satelitske TV.
Ta sistem je prvi v Jugoslaviji in v redkih državah v svetu, ki omogoča sprejem televizijskih in radijskih sporedov prek telekomunikacijskih satelitov.
Pot do te zahtevne naloge so si utrli z dolgoletnim načrtnim raziskovalnim delom, katerega izhodišče je bila proizvodnja velikih skupinskih antenskih naprav, nato osvojitev programa kabelske televizije in sedaj naprav za sprejemanje TV sporedov prek satelitov.
RAZSTAVA NAŠIH SLIKARJEV V SYDNEYU
Slovenska slikarska razstava pod naslovom "Bog je ustvaril svet v barvah", kaj tera je bila prirejena v novi cerkveni dvorani cerkve sv. Rafaela, od 27.novembra do 4.decembra 1983 je zelo dobro u-spela.
Zbrali so dela Slovencev iz raznih krajev Avstralije. Štirideset slikarjev je razstavilo 119 del.
Iz Melbourna so se udeležili: Vasja Čuk, Romana—Favier Zorzut, Draga Gelt, Ivan Jene, Jože Koder, John Kodrič, Jane Nemec, Relja Plavšak—Piar, Darko Požar—Burger, Kaja Prpič, Irena Škofič— Birsa in Anne Zemlič.
Iz ostalih mest pa- so bili sledeči: Lydia Angeli, Wodonga, Eugene Braidot, Sydney; Susan Codby, Sydney; Werner Filipič,Sydney'JVIatilda Gilford, Brisbane; Zvonka Horvat, Warwick,Qld.;Stephanie Jakovac, Wodonga-JVIarija Jurševič,Brisbane Peter Kokal, Sydney; Herman Koželj, SydneyJVlarija Kromar, Wodonga; Mira Lajovic, Sydney; Tomo Leš, Adelaide; Agata Logar, Sydney; Cveto Mejač, Woombye, Qld.; Danila Pirjevec,Sydney; Susan Purič, Leura,N.S.W.;Stariislav Ro-potec, Sydney; Christa Robnik, Sydney; Angela Rožanc, Sydney ^Michelle Samsa, Sydney; Heda Stankovič, Sydney; Valter Šubej, Woollongong, Tanja Topolovec, Sydney, Štefica Vrankar, Noojee, Vie.; Brigitta Žnidaršič, Mittagong, N.S.W..
Razstavo je odprl g. Harry Maley, župan mesta Holroy d, v prisotnosti misijonskega škofa Ignacija Doggett. O razstavi je zvedela tudi splošna javnost preko poročil v avstralskem tisku.
Razstavljena dela je ocenil naš svetovno poznani slikar g Stanislav Ropotec med drugim s sledečimi besedami:
"....Tolikšno število slikarjev med razmeroma tako malim številom Slovencev v Avstraliji ! In med njimi jih je cela vrsta, ki dosegajo že kat zadovoljive nivoje. Nekaj del pa vsebuje kvalitete in odkriva talente, ki odpirajo pot upanju, da bomo imeli prav v kratkem opravek z resnimi umetniki...."
Organizacija razstave je bila v rokah patra Cirila iz Sydneya in Božota Lončarja iz Melbourna in je v vsem izvrstno uspela.
Skrita vsota
Pet delcev razporedite po praznih poljih tako, da bo vsota številk, ki pridejo na pikčasta polja, znašala 20.
	7						8	
5!	1						5	
6	r						4	1
7 5 9								3
								
	R	1		6		8 2	I6	3
5		j 8	2	19		4 7		1
Oš Grm, Novo mesto.
Pri matematiki je tov. Plantano-va razlagala podobnost trikotnikov. Takrat je zazvonil telefon, vendar se tovarišica ni zmenila zanj, češ: »Eh, šaj zvoni že ves dan.«
»Slušalko je treba vzdigniti, pa ne bo več!« jo je poučil učenec Božo.
ŽIC Jesenice.
Med uro samoupravljanja so je učenoc, ki je ponavljal razred, ves čas pritoževal, da to že vse v o Prol Smoleju je bilo nazadnje dovolj in je predlagal učencu, naj se nauči le zadnjih dvajset strani knjige. Učenec se je razveselil, toda profesor še ni povedal zadnjo besede
■'Samo, da se razumeva, zadnjih dvanajst strani je kazalo1«
OŠ Rihai d Jakopič v Ljubljani.
Ko je tov Vesenjakova razlagala novo zeml|<:>pisno snov, so otroci vseskozi klepetali Tovarišica je zgubila potrpljenje in zampila -Vsi ste pokvarjeni!«
»Žakaj nas pa niste dali v hladil nik?« se je ujezil eden od kramlja čev.
Gimnazija Ivana Cankarja v Ljub
Ijani.
Prof Kettejeva pri uri zgodovine razloži: »Kralj SHS je imel vso možno oblast, bil je nedotakljiv
"Kaj ni imel žene?« se oglasi iz razreda.
RECEPTI ZA TISTE, KI (NE)RADI KUHAJO
Riž z radičem
Za 4 osebe potrebujemo:
250 g riža, 2 večji glavici rdečega radiča, 2 jušni kocki, poI kozarca belega vina, 60 g masla ali margarine, 2 žlici olivnega olja, pol čebule, pol kozarca sladke smetane, nastrgan parmezan, sol, poper. Očistimo radič, operemo ga in narežemo, če so listi preveliki. V kozici se-grejemo olje in 30 g masla, na maščobi popraži-mo drobno sesekljano čebulo. Ko rahlo zarumeni, dodamo očiščeni radič. Premešamo, prepra-žimo, dodamo še riž, premešamo, nato pa zalijemo z vinom. Solimo in popramo. Ko vino povre, zalijemo rižoto z juho, ki smo jo pripravili iz jušne kocke. Počasi kuhamo in postopoma prilivamo toliko juhe, kot je potrebno. Ko je riž do polovice kuhan, mu primešamo maslo in nastrgani sir. Potem kuhamo riž do mehkega, biti mora precej sočen. Rižoto odstavimo s štedilnika, rižu primešamo še malo masla in sira, pa tudi smetano. Okrasimo s svežimi listi radiča, popramo in ponudimo z radičem v solati.
Polnjene paprike
Za 4 osebe potrebujemo:
4 jajca, 4 paprike (lahko 2 rdeči in 2 rumeni), 150 g riža, 1 čebulo, 50 g masla ali margarine, sol, poper, paradižnikovo omako. V kozici zavremo obilico vode in jo solimo. V vodi kuhamo riž, da se skoraj zmehča. Ko je na sredini še rahlo trd, ga odcedimo. V drugi kozici zavremo vodo, v vodi kuhamo paprike 10 minut. Odcedimo jih in počakamo, da se malo ohladijo. Potem jim odrežemo pokrovčke. Odstranimo se-menje in bele kožice. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Na maščo-
Nasveti, ki jih preberemo, preden začnemo peči piškote
•	Preden zamesimo testo, natančno preberemo recept, in si pripravimo vse sestavine.
•	Krhko testo ali testo za medenjake je boljše, če nekaj časa počiva. Lahko ga pustimo počivati tudi čez noč, testo torej pripravimo že prejšnji dan.
e Oblikovane piškote čimprej spečemo, kajti če predolgo stojijo, se razlezejo in izgubijo lepo obliko.
•	Pekač pripravimo še preden zamesimo testo. Ali ga namastimo ali pa obložimo s pergamentnim papirjem. Dobro je, da imamo dva pekača. Medtem ko pečemo eno peko piškotov, lahko zlagamo drugo peko na drugi pekač. Če nimamo pekača: rešetko iz pečice obložimo z dvojno ali trojno plastjo aluminijeve folije.
•	Pečene piškote pustimo minuto ali dve na pekaču, da se malo ohladijo. Če jih prezgodaj poberemo s pekača, so mehki in se lomijo. Najlaže jih pobiramo s širokim nožem ali z lopatko.
•	Piškoti se najhitreje ohladijo na rešetki, kajti zrak prihaja do peciva s spodnje strani.
e Maslene piškote in poljubčke preložimo čimprej v tesno zaprto škatlo, da ostanejo krhki. Medenjake in pecivo iz mandljev in lešnikov pa naj stoji nekaj časa na zraku, da se navzame vlage in je mehkejše. Potem damo tudi to pecivo v tesno zaprto škatlo, zraven pa položimo še jabolčni krhelj. Pecivo zložimo v škatlo tako, da ločimo plasti z aluminijevo folijo ali pergamentnim papirjem. S tem dosežemo, da se okraski ne poškodujejo.
Medene kocke
Potrebujemo: 250 g medu, 125 g sladkorja, 125 g masla ali margarine, 1 žlico kakava, pol žličke cimeta, pol žličke janeža (zdrobimo ga v možnarju), poI žličke mletih nageljnovih žbic, ščepec muškatnega oreška, 250
g moke, 1 žličko pecilnega praška, 250 g mletih mandljev, 2 jajci; za glazuro: 1 beljak, 5 žlic sladkorja v prahu.
V kozico damo med, sladkor, maslo, kakav in dišave. Kozico postavimo v vodno kopel (v večjo kozico, v katero nalijemo vročo vodo). Počasi segrevamo in mešamo, da se sladkor popolnoma raztopi. Odstavimo s štedilnika in počakamo, da se zmes ohladi. Moko zmešamo s pecilnim praškom, zamešamo jo v medeno zmes. Dodamo tudi
mlete rnandlje in razžvrkljani jajci. Dobro premešamo in zamesimo v gladko testo. Testo pustimo stati čez noč (ne pokrijemo ga). Naslednji dan razvaljamo testo na debelino 2 cm. Narežemo ga na 3 cm velike kvadrate. Pekač obložimo z naoljenim pergamentnim papirjem. Na papir zložimo kvadrate. Pečemo jih pri 200 stopinjah dobrih 15 minut. Ko se piškoti ohladijo, jih okrasimo z glazuro: mešamo beljak in sladkor v prahu, da dobimo gosto zmes. Iz pergamentnega papirja naredimo trikotno vrečko, vrečki odrežemo konico. Tako dobimo brizgalko, napolnomo jo z glazuro in nabrizgamo na piškote različne okraske. Mede-njaki so rjavi, glazura pa bela, zato se okraski lepo vidijo.
Riž s paradižnikom
Za 4 osebe potrebujemo.
400 g riža, strok česna, 2 stebli zelene (ali nekaj vejic in del gomolja zelene), 5 do 6 zrelih paradižnikov, sol, juho ä kocke, 80 g masla ali margarine, nastrgan
parmezan. Očistimo zeleno in jo narežemo na 3 cm dolge
OCVRTA JABOLKA
Potrebujemo: 1 veliko jabolko (200 g), limonin sok ali okisano vodo, 1 beljak, maščobo za cvre-nje, 30 g moke, 3 žlice sladkorja, 1/2 žličke cimeta. Jabolko olupimo. Z ostrim nožkom izrežemo peščišče. Jabolko narežemo na kolobarje, debele po 1 centimeter. Takoj jih pokafjljamo z limoninim sokom ali okisano vodo, dane porjavijo. Iz beljaka stepe-mo trd sneg. Vzamemo testo za palačinke, ki nam je ostalo od fritatov. Dodamo mu moko in sneg iz beljaka. Premešamo. Jabolčne kolobarje pomakamo v testo, nato jih ocvremo na vroči maščobi, da se zlato zapečejo z obeh strani.
sto in ga razdelimo na kroglice. Iz njih oblikujemo Stručke in jih položimo na nama-ščen pekač. Spečemo jih v srednje vroči pečici. Med tem si pripravimo preliv. Sladkor raztopimo v toliko vode, kolikor jo popije in dodamo limonin sok. Vse skupaj zavremo. Ko so Stručke pečene, jih takoj prelijemo s toplim sirupom. Počakamo, da se popolnoma ohladijo in postrežemo.
S töne ünÄ®
Potrebujemo: 25 dkg margarine, ali surovega masla, eno jajce, en rumenjak, zavitek vamli jevega sladkorja, limonine luplnice, en del belega vina, 50 dkg moke, 75 dkg sladkorja, limonin sok po okusu, maščobo za pekač.
Margarino penasto zmešamo, potem vanjo zmešamo še jajce, rumenjak, vanilijev sladkor, limonino lupinico, vino in moko. Naredimo te-
Rižota iz llgnjev
Potrebujemo: 50 dkg lignjev, 8 žlic olja, pol čebule, tri stroke česna, malo zelenega peteršilja, sol, poper, 2 žlici kisa, 40 dkg riža.
Lignje očistimo in operemo. Iz sredine izločimo prozorno kost in okostenele delčke, ki so po sredi lovk. Previdno odstranimo tudi mehurček s črnilom. Trup in lovke zrežemo na koščke. V posodo damo 5 žlic olja in na njem zarumenimo sesekljano čebulo. Primešamo sesekljan česen in pe-teršilj, sol in poper. Dodamo lignje in prilijemo kis. Ko vse skupaj malo zarumeni, prilijemo malo vode in dušimo do mehkega. Nato dodamo opran riž, dobro premešamo, nato pa po malem zalivamo s toplo vodo in dušimo. Kuhano rižito odstavimo in jo pustimo počivati 10 minut, da je okusnejša. Zraven ponudimo zeleno solato in kozarec dobrega črnega vina.
Vaniljevi piškoti
Potrebujemo: 200g moke, 200g otupljenih in mletih mandljev, 100 g sladkorja, vaniijino aromo aH 3 vrečke i vanii ji nega i sladkorja, ščepec soli, 3 rumenjake, 200 g masla ali margarine, 1 beljak. Za glazuro: 1 žlico limoninega soka, 80 g sladkorja v prahu.
Iz moke, mandljev, sladkorja, vaniljinega sladkorja, soli, rumenjakov, beljaka in na koščke narezanega masla zamesimo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, zavijemo ga v polivinilasto vrečko in pustimo počivati na hladnem pol ure. Testo razvaljamo na pomokani površini na debelino pol centimetra. Narežemo ga na pravokotnike, široke 2 cm in dolge 8 cm. Pravokotnike nato na sredini enkrat zavijemo, da dobimo nekakšne pentlje. Piškote položimo na pekč, obložen z naoljenim pergamentnim papirjem. Med piškoti naj bo nekaj razmika, ker se med pečenjem razlezejo. Pečemo jih pri 170 stopinjah 10 minut, toliko, da na robovih rahlo porjavijo. Iz limoninega soka in sladkorja v prahu zmešamo gladko glazuro, s katero tanko premažemo še vroče piškote.
Osnovno testo za preproste piškote
Potrebujemo: 200 g masla ali
margarine, 125 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 350 g moke.
Maslo penasto razmešamo s sladkorjem, dodamo razžvrklja-no jajce in presejano moko in zamesimo gladko testo. Testo oblikujemo v kepo, pokrijemo ga in postavimo na hladno, da počiva najmanj pol ure. Potem ga razvaljamo na debelino pol centimetra in narežemo v različne oblike. Piškote pečemo pri 180 stopinjah 15 minut.
V testo lahko po želji zamesimo razne sestavine, s tem sprf minjamo okus in barvo piškotov Testu dodamo ali kakav, ali pomarančno ali limonino aromo, ali sesekljano suho sadje ali mlete orehe, lešnike in mandlje (kolikor mletih mandljev, toliko manj moke), ali pa kokosovo moko.
SLADICA IZ SKUTE
Potrebujemo: 500 g skute, 100 g sladke smetane, 500 g rdečega grozdja, 2 jajci, 4 žlice sladkorja, 1 vaniljin sladkor, sok 1 limone, 6 žlic marmelade, 2 žlici ruma, 2 kosa prepečenca, 50 g čokolade v prahu. Grozdne jagode prepolovimo, peške odstranimo. Skuto gladko razmešamo z rumenjakom, z 2 žlicama sladkorja, z limoninim sokom in z vaniljinim sladkorjem. Stepemo sladko smetano, jo sladkamo z 2 žlicama sladkorja in zamešamo med skuto. Najprej zamešamo ne1 žlic smetane, da se skuta zrah . nato previdno primešamo še preostalo smetano. V kozarce damo polovico skute. Na skuto naložimo marmelado, razmešamo z rumom in grozdne jagode. Prekrijemo z drugo polovico skute. Čokolado v prahu zmešano z zdrobljenim prepečencem ali s piškotnimi drobtinami. Po-tresemo na skuto v kozarcih in ponudimo.
MALO ŠPORTA
Na 3. svetovnih zimskih športnih igrah invalidov v Innsbrucku je osvojil bron v kombinaciji - Prireditev obiskali najvišji predstavniki
iniviliut r»......... .. _____
nih disciplinah. Slalom je bil naša najuspešnejša zvrst. Za smuk naši niso imeli priložnosti vaditi. Proga za smuk (štart: 1180 m, cili., 930 m) z višinsko
ogp
LJUBLJANA - Z razglasitvijo najboljših, slovesnost je opravila svedska kraljica Silvia, so se pred dnevi končale 3. zimske svetovne športne igre invalidov v alpskem smučanju, smučarskih tekih, sankanju m icepickingu. Na igrah, ki so trajale sedem dni, je sodelovalo 457 športnikov in športnic iz 21 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Največ uspehov so imeli domačini, ki so imeli tudi najštevilnejšo zastopstvo: Avstrijci so dobili 32 zlatih kolajn, 18 srebrnih in 17 bronastih, na 2. mestu so Finci in na tretjem Norvežani, lepe uspehe pa so diosegli tudi' Jugoslovani.
Tekmovanje je pokazalo, da invalidski šport predvsem še zimski, od leta do leta pridobiva na pomenu. Slavnostnega začetka so se udeležile tudi ugledne osebnosti, med njimi predsednik avstrijske republike Rudolf Kirchschläger, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Spanec Antonio Samaranch (MOK je bil pokrovitelj tega tekmovanja) in predsednik mednarodne invalidske organizacije ISOD Guillermo Ca-beza.
Jugoslovansko zastopstvo na tem tekmovanju je bilo majhno: sodelovali so štirje slepi tekači in šest alpskih smučarjev.
Tekači so nastopili na 10 in 20 km in v štafetnem teku 4x10 km, alpski smučarji pa v smuku, veleslalomu in slalomu. V nordijskih disciplinah, v katerih so prednjačili Skandinavci, so
naši tekmovalci dosegli lepe rezultate. V kategori B 1 (popolnoma slepih) na 20 km je bil Štefan Hudolin 19. in Janko Rupnik 20., v B 2 (med tekmovalci z ostankom vida) je bil Franc Vodenik 12., Nace Kane pa 20. Rupnik; B 2: 15. Vodenik, 24. Kane. Štafeta Rupnik, Kane, Hudolin in Vodenik je v izjemno hudi konkurenci devetih zastopstev zasedla 7. mesto.
V alpskih disciplinah so primat obdržali Švicarji, Avstrijci in zastopniki ZRN, vendar so kvalitetne razlike med tekmovalci čedalje manjše. Naši so se uvrstili na precej boljša mesta kot na dosedanjih igrah. Franc Komar iz Mežica je osvojil bronasto kolajno v kombinaciji, kar je doslej edina kolajna jugoslovanskih smučarjev invalidov na svetovnih zimskih igrah. Naši so se v nekaterih disciplinah uvrstiliV na opazna mesta, predvsem v teluiič-
ftWI
nrnrf
III. WELTWINTERSP1ELE • FÜR KÖRPERBEHINDERTE INNSBRUCK 1984 AUSTRIA
14.1. — 20.1.1984
razliko 250 m in 22 vrati je prinesla najlepši uspeh Cirilu Bokalu, ki je v kategoriji invalidov z dvojno pod-kolensko amputacijo zasedel 6. mesto, v razredu z nadkolensko amputa-
Mežičan Franc Komar Avstrije in MOK
cijo je bil Rajko Stržinar 32., v skupi ni tekmovalcev z amputiranimi rokami pa so naši zasedli tale mesta: 17. Komar, 18. Kos, 19. Ahačič.
Rezultati slaloma (štart 1740 m, cilj 1610 m, višinska razlika., 130 m, 37 vratic): 26. Stržinar, 4. Bokal in Komar, 5. Štefan Ahačič, 11. Kos.
Rezultati veleslaloma (štart: 1180 m, cilj 930 m, višinska razlika 250 m, 28 vrat): 11. Janez Furlan, 20. Stržinar, Bokal proge ni izpeljal do konca, 8. Kos, 11. Komar, 17. Ahačič. V kombinaciji je naša reprezentanca dosegla izjemen uspeh s Komarjevim 3. mestom, Kosovim 9., Ahačičevim 10. in Stržinarjevim 19. mestom.
Organizacija iger je bila dobra, čeprav je primanjkovalo snega, kar je oviralo zlasti tekače. Sneg so morali dovažati na tekaške proge, alpske tekme pa so izvedli na višjih rezervnih progah.
30 najboljših tekmovalcev iz Inns-brucka, v alpskih disciplinah, bo veleslalom invalidov pokazalo tudi na bližnjih 14. ZOI v Sarajevu, in sicer 11. februarja po tekmovanju v ženskem smuku. Na Jahorini bodo nastopili tudi štir je naši reprezentanti.
JANEZ FURLAN
Strel
KRANJSKA GORA - »Premagati Bojaša Križaja, Tomaža O kovnika in vrsto mlajših obetavnih tekmovalcev je kar prijetno « zadovoljen dejal Boris Strel
NAJBOLJŠI MED ČLANI - Boris Strel.
slovenski Športni almanah
Tenis
SVETOVNO PRVENSTVO 1983
Moške ekipe (Davisov pokal) - finale (26.-28. 12., Melbume): Avstralija : Švedska 3:2. Jugoslavija je osvojila prvo mesto v evropski coni B in se uvrstila med 16 najboljših ekip na svetu. Rezultati Jugoslavije: Tunizija 3:0 Španija 3:2, Bolgarija 5:0, Madžarska 5:0.
Ženske ekipe (Pokal Federation) - turnir (18.-24. 7., Zürich) Finale - ČSSR : ZRN 2:1, Jugoslavija se je uvrstila v četrtfinale.
Rezultati Jugoslavije - Južna Koreja 2:1, Kitajska 3:0, ZDA 1:2.
^kipe mladincev (Pokal Galea) - finalni tur--'125 -27. 7., Vichy): 1. Francija, 2. Španija,
3.	CSSÄ, 4. Jugoslavija. EVROPSKO PRVENSTVO 1983 ^Moške ekipe (Pokal ševedskega kralja): 1.
Posamezno: moški - Mecir (ČSSR), ženske -Savčenko (SZ), moške dvojice - Borisov-Puga-jev (SZ), ženske dvojice - Romanov-Romanov (Rom).
BALKANSKO PRVENSTVO 1083
(29. 9,-2.10., Haskovo) Moški: 1. Romunija, 2. Grčija, 3. Bolgarija,
4.	Jugoslavija, 5. Turčija.
Ženske: 1. Bolgarija, 2. Romunija, 3. Jugoslavija, 4. Grčija, 5. Turčija NAJPOMEMBNEJŠI TURNIRJI 1983
Wimbledon, moški: 1. McEnroe (ZDA) 2. Lewis (NZ); ženske: 1. Navratilova, 2. Jaeger (obe ZDA), Flushing Meadow, moški: 1. Connors (ZDA), 2. Lei idi (ČSSR), ženske: 1. Navratilova, 2. Evert Lloyd (ZDA), Pariz, moški: 1. Noah (Fr), 2. VVilander (Šved), ženske- 1 Even - Lloyd (ZDA), 2. Jaušovec (Jug).
Nagrade in priznanja
ajdkove nagrade 1983
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (Trst), TVD Partizan (Mozirje), Smučarski klub Snežinka (Ljubljana), Šolski center za telesno vzgojo (Ljubljana), Janez Aljančič (Ljubljana), Marjan Lenarčič (Ljubljana), Draga Mi-slej (Novo mesto), Janez Pavčič (Ljubljana) Bojan Polak-Stjenka (Ljubljana).
najboljše krajevne skupnosti 1982
Vaške skupnosti - Škale (Titovo Velenje) Ba-kovci (Murska Sobota), Gorje (Radovljica) mestne skupnosti - Prebold, Medvode Poli-cane.
najboljši Sportniki sveta 1983
(po anketi Internationale Sport-Korrespondenz, ZRN)
Moški - Carl Lewis (ZDA) - atletika, 2. Edwin Moses (ZDA) - atletika, 3. Michael Gross (ZRN) - plavanje, ženske - 1. Martina Navratilova (ZDA) - tenis, 2. Jarmila Kratochvilova (ČSSR) - atletika, 3. Mary Decker (ZDA) -atletika.
najboljši športniki sredozemlja 1983
(po anketi agencije Tanjug) 1. Alberto Cova (Italija) - atletika, 2. Said Auita (Maroko) - atletika, 3. Fignon (Francija) - kolesarstvo, 11. b. Petrič - plavanje.
SLALOM FIS
Slovenke so se dobro odrezale na na tekmovanju Slalom FIS v Radstatu.
Od 94 smučark je Nuša Tome zasedla prvo mest. Med prvih deset so se uvrstile še Mateja Svet na 6.mesto,Leskov-škova na 8. mesto, B. Koprol na 9. mesto in Bokalova na lO.mesto
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE JUGOSLAVIJE 1983
(po anketi Sportskih novosti Zagreb) Moški - 1. Dragutin Šurbek - namizni tenis, 2. Dragan Zdravkovič - atletika, 3. Borut Petrič -plavanje, ženske - 1. Mirjana Jovovič - streljanje, 2. Renata Šašak - tenis, 3. Marica Mršič -atletika, moške ekipe - 1. Šurbek - Kalinič -namizni tenis, 2. Ljubek - Nišovič- kajak, 3. namiznoteniška reprezentanca Jugoslavije, ženske ekipe - 1. rokometni klub Radnički Beograd, 2. strelska reprezentanca Jugoslavije, 3. karate reprezentanca Jugoslavije NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE SLOVENIJE 1983
(po anketi Društva športnih novinarjev, Slovenije)
Moški - 1. Borut Petrič - plavanje, 2. Bojan Križaj - smučanje, 3. Primož Ulaga - smučanje, ženske - 1. Lidija Lapajne - atletika, 2. Mima Jaušovec - tenis, 3. Anja Zavadlav - smučanje, ekipe - 1. kolesarska reprezentanca, 2. kajakaška in kanuistična reprezentanca, 3. odboj karice Paloma-Branik Maribor, tiskovne službe - 1. finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica, 2. svetovni pokal v alpskem smučanju Kranjska gora, 3. svetovni pokal v alpskem smučanju ženske Maribor.
ŠPORTNE NA KRATKO
V	veleslalomu na turneji "nor Am" pričetkom decembra je zmagala Slovenka Mateja Svet, drugo mesto pa sta si podelile Veronika Šareč in Američanka Rosse.
V	drugem slalomu na isti turneji je zmagal Japonec Naomine Ivaja, medtem ko je bil od Slovencev najboljši Tomaž
Cerkovnik, ki se je uvrstil na šesto mesto ★ ★*
Jugoslovanski smučar Jure Franko je osvojil prvo mesto na "božičnem paralelnem slalomu". Ta je bil prirejen za poskušnjo prvikrat na umetni stezi v Milanu. Sodelovalo je 16 tekmovalcev.
Slovenec, Primož Ulaga je v nedeljo, 17. decembra v Lake Placid, USA osvojil prvo mesto v smuških skokih na drugem tekmovanju za svetovni pokal.
V	drugi seriji skokov je preskočil 91 m s 70 metrske skakalnice. V prvi seriji pa je skočil 85.5 m.
Drugi Jugoslovan, Miro Tepeš se je plasiral na osmo mesto.
★ ★★
Skupina alpinistov iz društva 'Domžale' se je povzpela na goro Fitzroy, na skrajnem jugu Argentine, preko doslej še ne preplezane stene, visoke preko 1000 metrov. Gora Fitzroy je visoka 3375 m m je najvišji vrh v pokrajini Patagonija.
Vodja ekspedicije g. Stane Klemene je povedal, da so plezanje otežkočali stalni snežni viharji. Na sam vrh so se povzpeli Franček Knez, Janez Jegelič in Silvo Karo..
★ ★★
V	prvi tekmi v polufinalni skupini v Helsinkih je je jugoslovanska mladinska rokometna reprezentanca premagala Finsko s 30:20
MLINČEK JE VSE ZMLEL
Mladi mariborski nogometaši so zmagali v tekmovanju v malem nogometu "Kutija Šibica 83", ki sta ga priredila zagrebški Večernji list in ZTKO občine Trešnjevka.
Nastopalo je 514 klubov iz vse Jugoslavije. Igrali so v izločilnem sistemu.
JUGOSLOVANKA PETA
Sanda Dubravčič, doslej najboljša jugoslovanska umetnostna drsalka je na evropskih prvenstvih dosegla peto mesto.
Te tekme so se vršile 13. januarja v Budimpešti. Prvo mesto je odnesla Katarina Witt iz Vzhodne Nemčije. Druga najboljša Jugoslovanka Lisak pa je zasedla 19. mesto.
Dubravčičeva bo po končanih igrah v Sarajevu zapustila šport in se posvetila studiju medicine.
SMUŠKI SKOKI
V peti tekmi sezone za svetovni pokal smučarskih skakalcev koncem decembra v Oberstdorfu se Slovenci niso preveč dobro izkazali, le dva sta se uvrstila v finale petdesetih skakalcev. Tepeš je prišel na 34, mesto, Baje pa na 35. mesto, medtem ko se je Primožu Ulagi prvi skok ponesrečil, tako, da je ostal na 92. mestu. Prvo mesto je zasedel vzhodni Nemec Klaus Ostwald.
MED NAJBOUŠIMIV BUDIMPEŠTI - Naša Sanda Dubravčič (levo) je bila na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Budimpešti peta, Zahodnonemka Manuela Ruben pa je osvojila srebrno kolajno. (Telefoto: UPI)	1
PRVA MEDALJA IUGOSLAVIA
Prvo medaljo Jugoslavije v Olimpijskih igrah je uspel dobiti Jure Franko.
Zasijalo je srebro za našega Slovenca na XIV. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Jure Franko je dosegel največji uspeh v jugoslovanskem smučanju. Postal je heroj, čeprav je skromen mladenič, kateri je na smučeh od svojega tretjega leta
Na prelepi Bjelašnici je v torek 14. februarja bilo tekmovanje v veleslalomu, najtežji in najvišje cenjeni disciplini na zimskih olimpijskih igrah. Vsi so pričakovali veliko od Bojana Križaja za prvo zimsko medaljo. Bojan ni izpolnil pričakovanja, čeprav se je visoko plasiral. A zato je Jure Franko prišel drugi in dobil srebrno medaljo, čeprav je zlato izgubil le za nekaj stotink sekunde. Ta večer je zadonela jugoslovanska himna iz zastava je zaplapolala proti nebu.
Jure Franko, študent, star 22 let je odrasel v planinah pri Novi Gorici. Prvič je stopil na smuči ko je imel 3 leta. Njegov oče je tudi bil smučar in skakalec ter tudi član jugoslovanske reprezentance in ima polno zaslug za uspeh svojega sina.
Jure je na prejšnji olimpijadi v Lake Placid izmed najboljših smučarjev bil na dvanajstem mestu. Temnih las in oči, na-
OLIMPIJSKE KOLAJNE
Nebojša Mitrič, uveljavljeni beograjski kipar je zasnoval olimpijske kolajne, ki so se delile v Sarajevu.
Odločil se je za svobodno, neformalno obliko v obliki lista. Kolajne so podelili zmagovalcem in pa tudi akreditiranim udeležencem.
Na kolajnah za zmagovalce, to je na zlati, srebrni in bronasti, katerih je vse skupaj bilo 255, je na eni strani vtisnejn reliefni pečat s stiliziranim likom olimpijskega zmagovalca. Druga stran kolajne pa je posvečena dogodku in je tako v plitki relief vtisnjen simbol sarajevskih olimpijskih iger.
Zlate kolajne so prevlečene s šestimi grami zlata, srebrne so iz sestave 925/ 1000, bronaste pa so iz čistega brona.
smejan, z belim jopičem in klobukom spominja na filmskega igralca.
Jugoslavija slavi svojo prvo medaljo in jo je tudi zaslužila. S trudom priprav je Jugoslavija uspela storiti to o čemer sanjajo mnoge evropske dežele.
Na cilju so se najboljši plasirali v sledečem redu:
1.	Maks Jumen (Švica)
2.	Jure Franko (Jug)
3.	Andras Wencel (Austrija)
5. Boris Strel (Jug)
9. Boris Križaj (Jug).
V vsakem slučaju so vsi Jugoslovani lahko ponosni na Slovence za njih uspehe na športnem področju. Saj so se prav Slovenci prebili do prvih medalj na olimpijskih igrah. Prvo je dobil v gimnastiki Leon Stukelj na olimpijadi leta 1924 v Parizu, sedaj pa spet Slovenec, Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu.
JUGOSLOVANSKA EKIPA
Jugoslovanska elimpijska ekipa je na 14.zimski olimpijadi v Sarajevu štela 119 članov, 74 moških in 45 žensk. Od teh je bilo tekmovalcev in tekmovalk 72. In sicer:
Križaj, Strel. Franko, Kuralt, Cerkovnik, Benedik, Pleteršek, Jemc, Zavadla-vova, Tometova, Leskovškova, Svetova in Šarčeva (alpsko smučanje), Tepeš, Ulaga, Globočnik, Baje, Dolar (skoki), Carman, Kršinar, Djuričič, Klemenčič, Grajf, Mlakarjeva, Smrekaijeva, Smolnikaijeva in Munihova (teki), Kaštrun in Vidic (nordijska kombinacija), Velepec. Vidmar, Lanišek, Lakovec, Lopatič in Čosič (biatlon), Begovič in Dubravčičeva (umetnostno drsanje), Žvanut, Merdovič, Vukušičeva in Kerla (hitrostno drsanje), Radjenovič, Prodanovič, Tubič, Franjič, Vujadinovič, Korica, Sokolović (bob), D. in S. Karajica in Dragojevič (sankanje) ter 20 hokejistov.
Vsak po svojem . Medtem ko so se v Sarajevu borili za kolainne so naši člani lovske družine zadovoljni pospravili svojo trofejo: nekaj debelih divjih pujskov._
JOŽE URBANCIČ	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA:
kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopaln.c, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating cali on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
■)J
Uspešni so bili tudi jugoslovanski hokejisti na ledu, ki so se odlepili iz zadnjega mesta v 'A' skupini, ker so premagali Italijo z visokim rezultatom 5:1.
Strelci so bili: Bešič 2, Sekelj 2 in Hiti 1 .
■j m
M
JiazoMumik
U:
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postreženi boste v domačem jeziku
25. Hanzej je z vso svojo težo in močjo padel na kurnik, ki je stal zadaj na vrtu. Brez zavesti je obležal na njem. Trnek pa je zletel baš v sredo vode. Gospa Mrcinova in gospa Tre-sorepčeva sta se spogledali. Ziniti pa nista mogli niti besedice. Kaj tako čudnega res še nista videli.
26. Tedaj je nezavestnega Hanzej a zdramilo močno potrgovanje za trnek. Kot izkušen ribič je takoj potegnil.... In glej! Na trnku je visela tako velika ščuka, da bi se je ustrašili, če bi jo videli.
27. Ponosen je zlezel Hanzej s kuraika. S to ribo je popravljena in pozabljena nesreča vsega dneva. "Oh, oh, oh!" je vzkliknila gospa Mrcinova, "morski som! In kako lepe zobe ima!" Nagnila se je h ščuki, da bi jo bolje videla.
28. "Ham!" je šavsnila ščuka in obvisela na nosu gospe Mrcinove. Gospa se je seveda drla kakor na ražnju. Hanzej je potegoval na vse pre-tege. Toda gladka žival mu ni in ni hotela ostati v rokah.