3<«n:nmnmnmnttiiiinmmnnnum0000-000<00^000000000000000c Ljubosumnost je povsem naravna OC^rOOO^oOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOO kom nekaj narobe. Zato je bolje, da se starši pravilno spoprimejo z otrokovo ljubosumnostjo, namesto da jo skušajo preprečiti. Kako torej pomagati prvorojencu, da bo kos jezi in ljubosumju ob prvem srečanju z bratcem ali sestrico? Nikar ne zahtevajte od njega, naj ga (jo) takoj vzljubi! Za ljubezen potrebuje veliko časa in dojenček se mu sprva zdi sicer zanimiv, a včasih precej utrujajoč. Velikokrat bo rekel: ..Odnesite ga, no, stran!" Ali pa: ,Ne maram ga!" V takem primeru ga ne smemo na hitro odpraviti, morda celo z jezo. Pojasnimo mu, da je dojenček res-da preglasen, da pa bo kar-kmalu zaspal in potem se boste lahko v miru igrali s prvorojencem. Tako se bo otrok počutil varnejšega. Vaš dnevni red naj bo tak, da vam bo ostalo dovolj časa tudi za prvorojenca. Tudi on potrebuje urico ali dve pogovora in igre z vami, ne da bi vas pri tem moti! novorojenček. Morda vam bo vzelo več časa, a za otroka bo nadvse koristno: nikar ju ne hranite skupaj! Potem ko ste nahranili dojenčka, ga popestovali, se posvetite prvorojencu. Nikar se ne ujemite v past s tem, da vzamete dojenčka v svojo spalnico, ker hočete tako prvorojencu zagotoviti mirno spanje. Bolje je, če sta že od vsega začetka skupaj v sobi. Drugače se starejši otrok čuti izločenega iz varnega kroga mama-dojenček-očka. Več možnosti je, da ne bo mogel spati, če bo sam v sobi. Vsekakor dovolite starejšemu otroku, da kdaj popestuje dojenčka, ga nahrani ali se z njim poigra. Če boste preveč pazili na dojenčka, se bo starejši otrok čutil zapostavljenega. Posadite si prvorojenca na kolena, dojenčka pa pestujte v njegovem naročju. Tako bosta oba na varnem, starejši se bo hitreje privadil bratcu ali sestrici. Bolj ko se bosta dotikala drug drugega, hitreje bo med njima vzklila ljubezen. Nikar ne pokažite jeze, če bo prvorojenec v navalu jeze uščipnil dojenčka. Vedite se, kot bi vi po nesreči ranili starejšega. Naučite ga poljubiti dojenčka, ga pobožati in se na ta način odkupiti za ščipanje. Kljub temu mu jasno povejte, da dojenčka ne smemo raniti, tako kot ne smemo njega, prvorojenca. In naj vam bo jasno: če radi telesno kaznujete prvorojenca, mu boste zelo teško dopovedali, da on ne sme ravnati z dojenčkom tako, kot vi ravnate z njim. Bodite pripravljeni, da bo prvorojenec ob rojstvu dojenčka sprva nazadoval. Če se je pred Zakaj nas boli glava? Glavobol je vsakdanja tegoba, ki jo nekateri preganjajo s kavo, drugi s počitkom in hladnimi obkladki, tretji pa s tableto. Le redko se vprašamo, zakaj nas je začela boleti glava, čeprav pa je zelo pomembno, da do-ženemo vzrok glavobola. Le tako bomo namreč lahko premagali bolečino in se izognili trpljenju. Glavobol je lahko posledica organskega obolenja, lahko se pojavi zaradi strahu, lahko pa je tudi dobrodošel izgovor, ki pomaga, da se izognemo neprijetnostim. Kdo bi vede), koliko ljudi daje glavobol -če samo pomislimo, koliko različnih praškov in tablet proti glavobolu prodajo dan za dnem v lekarnah, nam mora biti jasno, da je ta tegoba zelo razširjena. Glavobol ni smrtno nevaren kot, na primer, zvišan krvni pritisk. Prizadetemu pa vzame voljo do življenja, onesposobi ga za delo in celo za počitek. Pogosto je glavobol le prehodna tegoba: loti se nas, ker smo preutrujeni, ker smo ponočevali, ker se spreminja vreme, ali zato, ker smo se razburili in si naložili preveč skrbi. Kadar je glavobol te vrste, ga preženemo z nekajurnim počitkom, ali s kavo in z aspirinom. KADAR JE GLAVOBOL OPOZORILO Drugače je, kadar trpimo za pogostimi napadi glavobola. Bodisi da se glavobol ponavlja v presledkih ati pa traja brez prestanka dalj časa, prizadeti človek se ne more zbrati k delu, nobena stvar ga ne veseli. Skoraj nikoli se ne počuti dobro, sčasoma se začne umikati družbi in se zapirati vase. Ker je nenehno slabe volje, se ga tudi okolica izogiba. Ljudje vedo, zakaj je slabe volje in nerazpoložen, vendar mu ne morejo in ne znajo pomagati, zato se mu raje umaknejo. Dolgotrajen glavobol je pogosto posledica telesnega obolenja. Lahko ga povzročijo spremembe in izrastline na vratnih vretencih v hrbtenici, lahko tudi možganski tumor, najpogosteje pa so krive bolezni oči, ušes, zobna in čeljustna obolenja. Glavobol je v takšnem primeru svarilno rojstvom bratca ali sestrice že sam hranil, bil čist in neodvisen, se po rojstvu dojenčka prav lahko zgodi, da bo marsikaj .pozabil." Treba ga bo hraniti, tako kot hranite dojenčka, preoblačiti tako kot dojenčka. Storite to brez veliko govorjenja. Ce se boste jezili in mu očitali, da je otročji, bo le še bolj .pozabil" vse, kar je prej že znal. Treba je namreč vedeti, da tega ne počenja nalašč. Prav zares je na vse pozabil zaradi pritiska, da bi se privadil novemu družinskemu članu. Nikar ne bodite nepotrpežljivi. Za odraščanje je potrebno veliko časa. Vredno je naučiti otroka, da zna živeti z ljubosumjem. In vedeli boste, da mu je uspelo, ko se bo nekega dne zgodilo nekaj čudovitega: prvorojenec, že malo večji, in dojenček, že tudi sam kratkohlačnik, bosta skovala prvo skupno zaroto proti vam. znamenje, ki ga ne smemo prezreti. Vsakdo, kogar dalj časa boli glava, bi mora) po nasvet k zdravniku. Le zdravnik mu bo lahko povedal, kaj mu povzroča neznosne in nenehne bolečine. Glavobol lahko nastopi tudi zaradi duševnih vzrokov. V tem primeru splošni zdravnik ne bo mogel ugotoviti izvora bolečine. Potrebna bo pomoč specialista, h kateremu pa nas bo z napotnico poslal splošni zdravnik. Človek, ki ga pogosto muči glavobol, pa zdravniške preiskave niso pokazale vzroka bolečin, se mora zamisliti nad svojim življenjem. Poskusi naj dognati, kaj ni v redu, kaj lahko pri njem sproži glavobol. Vprašanja, ki so nam pri tem ugotavljanju v pomoč: - Kdaj se pojavlja glavobol? — Se pogosto znajdem v položaju, za katerega se mi zdi, da mu nisem kos? — Se bojim, da bom pri delu pokazal premalo zmožnosti? Da bom doživel neuspeh pri delu? Ali pa: — Živim v zvezi, zaradi katere — nemara tudi podzavestno — trpim in v kateri ne najdem več nobenega upanja za zboljšanje? — Se stežka prilagajam nenadnim spremembam? — Se silovito bojim, da ne bom izpolnil pričakovanj, da bom razkril svojo nemoč? Vprašamo se tudi: — Ali sem preveč vesten in se preveč oklepam dolžnosti? Si zaradi te vestnosti ne dovolim nobene napake, nobene slabosti? — Mogoče pa ne znam govoriti o sebi in o svojih čustvih? Če odgovorimo na večino teh vprašanj pritrdilno, potem nam ni treba več iskati vzroka glavobola. Živimo v nenehnem strahu in napetosti. Vprašati se moramo poleg tega še nekaj: — Česa si zaradi svojega nenehnega glavobola ne morem več privoščiti, česa ne morem več doživeti in delati? Vedeti je namreč treba, da so lahko bolečine v glavi tudi dobrodošel izgovor, beg pred resničnostjo in dolžnostmi. Človek, ki ni kos življenju, življenjskim težavam, si bo nemara omislil glavobol, da bi se izognil porazu. Lahko bo, na primer, rekel: „Danes, žal, ne morem priti, spet me boli glava." In glava ga tudi zares boli, le da je glavobol nastal kot posledica notranje stiske, strahu pred preizkušnjo. KAKO PREŽENEMO GLAVOBOL? Kot smo že zapisali, glavobol lahko preženemo na več načinov. Najobičajnejša sta počitek in tableta, zdravniki pa zdravijo trdo-vratnejše glavobole tudi z akupunkturo, jogo, priporočajo meditacije in razne diete. Te metode bodo zalegle, če ne gre za glavobol duševnega izvora. Telo in duša sta povezana bolj, kot si mislimo. Kadar nas mučijo težave, nas boli glava. Pri tovrstnem glavobolu pomaga, na primer, avtogeni trening. O njem se lahko poučimo iz knjig in priročnikov: zdravniki so prepričani, da je to najboljša metoda za zdravljenje in sproščanje, kadar trpi bolnik za boleznijo duševnega Tzvortt. Ati ste prijatetj zetene sotate? S PRIPRAVO SOLATE RES N! MNOGO DELA, TODA ČE HOČEMO, DA BO TAKO OKUSNA. KAKOR JE TREBA, JO MORAMO NAREDITI ZELO SKRBNO. # Posamezne solatne liste pustimo cele ali jih samo razpolovimo. Med njimi naj ne manjka zelenih, saj vsebujejo le-ti največ vitaminov. Solato operemo pod tekočo vodo, jo nato odcedimo na cedilu ali pa narahlo osušimo v čisti krpi ter predenemo v pripravljeno skledo. Sladokusci vedo tudi, da najbolj tekne solata, pripravljena v leseni skledi, katere notranje stene so nadrgnjene s česnom. # Marsikatera gospodinja ne ve, da je treba na solato najprej vliti olja in jo pustiti nekaj časa ..vleči", kakor pravimo. Tako se bo temeljito prepojila z maščobo in dobila plemenitejši okus. Čez nekaj časa dodamo kisa, soli, popra in zdrobljenega česna. Solata bo okusnejša, če namesto kila uporabimo limonin sok. Začinimo jo lahko še z rdečo papriko, s sesekljanim drobnjakom, koprom (dil), peteršiljem, meto ali sesekljano krebuljico. Uporabimo lahko samo eno od teh zelišč ali mešanico vseh. # Da jo je treba pripraviti tik pred serviranjem, menda ni treba posebej omenjati. Ponekod v hotelih jo pripravijajo šele na mizi pred gosti, le-tem pa je celo dovoljeno jesti solato s prsti. VAŽNO PRAVILO: TEKOČINE V SOLATI NAJ BO LE TOLIKO, DA OSTANE VSA NA LISTIH. NA DNU POSODE NAJ NE BO NITI KAPLJICE. # Dobra je tudi solata, prelita s kislo smetano ali s polovico smetane in polovico jogurta, kar je cenejše. V tem primeru zmešamo česen, zelišča, kolikor nam prijajo, sol, olje, kis in poper v smetano, le-to prelijemo prek solate. Olje pri tako pripravljeni solati ni nujno potrebno, vendar ni odveč; vsekakor ga uporabimo v manjših količinah. Tudi česen lahko pa okusu izpustimo. ++++***+*+**++*++***********+++++++++***************+*****+++ sace, naj ga počijo. Pa bo pot do nje prosta. Saj je v redu baba! Repetzka je bila od zadnjega večera, ko se je nehote znašla pri Rjavku, kjer je pomagata sadje pobirati, z Domnovimi. Mazerja, si je mislila, so to fantje! Nekje ji je laskalo, da jo je Domen celo nagovoril. Prijazen je bil z njo. Kar je povedal, je bilo že politika (po njenem ozkem nemčurskem mnenju), a ne vse. Nekaj reči je dejal, ki so ji bile všeč. Da mora biti mir na svetu, da naj vsi ljudje v svobodi in sreči živijo! Jassnigg je bil danes navsezgodaj že tudi pri Leskov-niku, kamor hodi Antonko tolažit. Za ponoči mu je bita dobra! se je izmikal pred samim seboj. Repetzka je malce preveč navdušeno govoričila vpričo svojega moža o partizanskem srečanju. To mu je bilo dovolj! Takoj je letel javit. Jassnigg je uščipnil v babjo zadnjico. Ko že vse tako teče ko po olju, naj bi... Tisto jutro je bit tudi komandir kurirske postaje TV 32 zarana pokonci. Slabo je spal, kolikor je spal. V glavnem je lebdeval med polbdenjem in polspanjem. Mučno stanje. Nemirno premetavanje utesnjenega telesa na trdem ležišču. Skoraj vsako uro je vstal in se scijazil k dežurnemu v kašto. Vse je bilo v redu. Noč je bila čudovita. Katera oktobrska noč ni? Četudi brnijo v presledkih izvidniška letala skozi ozračje. Tudi letala so človekovo delo, iznajdba človekovega duha. Žal, da v zdajšnjem primeru letala nosijo smrt s sabo! četudi v letalih sedijo samo ljudje. Ljudje kot ti in jaz, ki imajo doma svojce, ljudje, ki bi raje bili doma in delali in skrbeli za družine... ali pa se z letali vozit po svetu in obiskoval ljudi... Ali bo kaj takega res kdaj na svetu? Da bo mir? Mir bo že. Ampak kako dolgo? Ali se bodo sporazumeli tisti veliki, ki svetu vladajo? To mi je sploh nerazumljivo, kako je mogoče, da Rusi kot komunisti in Američani kot kapitalisti morejo skupaj biti? Bosta morda samo tako dolgo, dokler ne uženeta Hitlerja... Ko se je izza pohorske strani prikotalilo rdeče jesensko sonce, je Domen vendarle zadremuckal, da so ga ostali prebudili, četudi so se namerno rahlo kretali v tesnem prostoru. „Lep dan se obeta!" Kapelški Johi je bil spočit irt je potegoval svoj teporasli mladostni život. „Da bi te lepo minul!" Domnov glas je bil odsoten. Kamor se je Domen podal, povsod se je zamotaval v nove negotovosti: Nisem sposoben za tako nalogo. Povedal sem že komisarju, da nimam vpogleda, kod so kurirji, v koliko so meni podrejeni, če se zadržujejo na TV 32. Po mojem se zanašamo samo na naključje. Vsak korak mu je bi) očitek: Nekaj ukreni, da se ne bo nahajalo tako število kurirjev na enem mestu. In na takem terenu! Od vsake strani lahko pričakuješ presenečenje. Razporedit je krog poslopja več straž. Negotovost je odjenjala. Na varnem mestu se je potapljal ponovno v letošnje pretresljive dogodke v kapelških doleh ... ^ Vrh Osenčnikovega ograda je zapovedal Domen. „Treba se bo malo založiti. Pot je dolga in nič se ne bova oglašala pri hišah, ki jih tako vedno nadlegujemo. Danes poskusimo pri Osenčniku. Prvič." Tega ni povedal, da so hišo šteli za neopredeljeno. Črnjana je poslal naprej. Vedno se je dobro izkazal v predhodnici. Imel je lovski nos, da niso zlepa zabredli v švabsko zasedo. Prešerno je zavzdihnil Pavel, ko se je zleknil v mlado travo: „Kaj rečeš, ali bodo Angloameričani začeli z novo fronto na zapadu? Po mojem bo to vsak čas. Napredovanje sovjetskih armad jih sili k temu. Drugače bodo Rusi sneli vso Nemčijo ..." Domen je dodal: „Moj oče prerokuje, da bo hudič, če se bo vojna na jesen končata. Stradovija bo! Tako kot osemnajstega leta!" Sedela sta v mladi vigredni travi. Sto je na pozno popoldne. Nad Košuto levo ob Obirju je izžarevala barvita zarja. Od Sončarjevega soseda je bila videti vedno lepa zarja. Tako je poznal že izza otroških nog. Pavel je priskočil z novo mislijo: „Si že kdaj o tem premišljeval, zakaj se je Cerkev vtikala v znanstvene reči? Če je Zemlja krogla, je tako. Zakaj bi se zaradi tega razhudoval? Bral sem, da je Cerkev prisilila učenjaka Galileja, naj svojo trditev o kroženju Zemlje prekliče." Taki pogovori so bili za Domna bolj španska vas. Nerodno mu je bilo, da ravno njemu vedno kaj zamotanega pripoveduje Pavel, ki je bil kaj bistre glave. Za vsako reč se je zanimal, povsod je vrtal in stikal in iskal. Sam je dejal, da je treba najti resnico. Ali vsaj priti v njeno bližino. Vsaj pot najti, pot, ki popelje do resnice. Četudi je pot še dolga, samo da je smer pravilna. To je po Pavlovem že veliko. „Pa si kdaj o svojem svetem Pavlu že premišljeval?" se je hotel pošaliti Domen. Za ogovorjenega pa niti ne-Tako je izgledalo. „Brez njega bi krščanstvo šlo po gobe!" Šo!stvo in izobrazba giavna tema ku!turne revije Začetek juiija je izšia 11. števiika kuitume revije „Die Brucke ", ki jo izdaja kuiturni referat koroške dežeine viade. Giavni dei te eks-kiuzivne kuitume revije je posvečen vprašanjem šoistva in izobrazbe "a Koroškem. Ta števiika revije je predzadnja v obstoječi obiiki, saj se bo po zamisii pristojnih ijudi v dežeini viadi revija od nasiednjega teta naprej moraia posvetiti botj aktuainemu kuiturnemu dogajanju v dežeii. Ati bo revija s to spremembo kaj pridobita, bo pokazaia šeie prihodnost. Vsekakor ob dosedanjih revijah iahko trdimo, da je v primerjavi z drugimi uradnimi pubiikacijami Koroške še najboij upoštevata koroško stvarnost, saj je urednica dr. Miriam Reggam-Lindquist pri vsaki števiiki vabiia k sodeiovanju tudi koroške Siovence. Zanimivo Pa bo tudi, kdo bo njen nasiednik in a!i bo pri spremijanju aktuainega kuiturnega dogajanja na Koroškem upošteva) tudi bogato kuiturno prosvetno dejavnost koroških Siovencev, posebno še, ker je dežeini giavar Wagner izjavi), da se bo morata revija baviti z „background-poročanjem" (poročanje o okotiščinah, o ozadju itd.). O širnem pomenu pojma šolstva m izobrazbe pišejo v reviji profesorica dr. Helga Hieden in univerzitetni profesorji dr. VValter Scho-!er, dr. Karl Dinklage in dr. Norbert Schausberger. Ugotavljajo, da se današnja izobrazba ne more več vršiti izključno v šoli, temveč jo motamo razumeti kot izobrazbo v družini, na delovnem mestu, v društvih in strankah, izobrazbo prek medijev in vsakdanjega dela, pa tudi kot izobrazbo odraslih. Obravnavajo tudi dostop modernih družbenih ved do izobrazbe in zgodovino izobraževanja ljudstva na Koroškem. Drugi avtorji se v sliki in besedi posvetijo gradbeni dejavnosti na področju obveznih in zveznih šol, posebno od leta 1970 naprej. Poslevodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta Karl Kircher obravnava vzroke za novo srednjo šolo, dr. Scherbantin pa splošne izobrazbene cilje splošnih višjih šol. Deželni šolski nadzornik Hans Lach raziskuje najvažnejša obdobja obveznih šol in šolskih oblasti na Koroškem. Njegov opis seže nazaj do prvih začetkov šol na Koroškem v 11. stoletju in konča pri šolskih poskusih 70-ih let našega stoletja. Zanimivo je, da glede 19. stoletja omenja neob-bodno potrebo znanja slovenskega jezika pri učiteljih na šolah v južnih predelih Koroške, pri opisu obdobja po drugi svetovni vojni, pa ne zgleda, da bi na istem področju obstajala v veliki meri še ista potreba po slovenskih učiteljih. Za to obdobje najdemo v glavnem le še datume sklepanja šolskih zakonov 'n nekaj statističnih podatkov, ne omenja pa, da manjšina vidi v ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva korak, ki je močno prizadel korenine slovenske manjšine na Koroškem. ga upoštevanja pripadnikov slovenske manjšine. Položaju slovenske manjšine na področju šolstva in izobraževanja so posvečeni štirje članki, katerih avtorji so pripadniki slovenske manjšine. Vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu vladni svetnik Rudi Vouk obravnava manjšinsko obvezno šolstvo. Bralcu predstavi zakonske podlage sedanje ureditve ter razvoj pouka slovenščine oz. dvojezičnega pouka na ljudskih in glavnih šolah dvojezičnega področja. Vrhu te- Domisiice # Največ nerod se izgovarja na stabo orodje. # Žena, ki se iočuje, se boji samo tega, da bi s tem naredita svojemu možu prevetiko vesetje. # Končni ciij znanosti je resnica, končni ciij umetnosti je uživanje. # Sreča ijudi mnogokrat prej ztomi kot ne:reča. # Marsikatera pot je zaradi smerokaza. # Propadti se včasih izdajajo za padie. # Ljudje ne deiijo ničesar tako radodarno kakor dobre nasvete. # Možu, ki resnično ijubi svojo ženo, je žena za-kiad in ne breme. $ Kdor pieše s težkim križem na rami, je junak usode. # Zakonski mož je čiovek, ki pričakuje, da je njegova žena brez napake in da razume, zakaj on ni. # Beseda je senca dejanja. „Die Brucke" ga opiše tudi možnosti izobraževanja učiteljev v metodiki in didaktiki dvojezičnega pouka. Strokovni nadzornik dvorni svetni dr. Valentin Inzko obravnava možnosti slovenske narodne skupnosti na področju višjega in srednjega šolstva, pri tem pa med drugim ugotavlja, da pogoji za obstoj Slovencev na Koroškem le do gotove mere zavisijo od njih samih. Avtor navaja program slavistično-pedago-ških seminarjev, ki od leta 1976 potekajo vsako leto v sodelovanju z deželnim šolskim svetom pod vodstvom pristojnega nadzornika. Med drugim pa najdemo kratek vpogled v število obiskovalcev pouka slovenščine na koroških višjih in srednjih šotah. Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik obravnava v svojem članku ..vzgojna prizadevanja v slovenski narodni skupnosti z ozirom na sodobni delovni svet" med drugim kulturnopolitični pomen Zvezne gimnazije za Slovence in opozarja na nevarnosti, ki se utegnejo razviti iz uvedbe nove srednje šole za Zvezno gimnazijo za Slovence, če zakonodajalec tukaj ne bo vgradil posebnih ukrepov. Saj bi večina učencev pod novimi pogoji obiskovala zaradi prevelike oddaljenosti sedanje gimnazije od naselitvenega prostora dijakov verjetno v veliki meri nove srednje šole, ki jih bodo verjetno namestili na področju sedanjih glavnih šol. Opozarja pa tudi na novo študijo, ki ugotavlja, da je odselitev visokokvalificiranih moči iz gospodarsko slabše razvitih področij še večja kot drugod. Dvorni svetnik dr. Pavle Zablat-nik razlaga bralcu višjo izobrazbo kot pot manjšine do duhovne emancipacije. Kot važne mejnike na tem področju ocenjuje bolj razgibano ustvarjanje mlajših koroških slovenskih literatov, znanstvena prizadevanja manjšine, ki se izražajo npr. v Koroških kulturnih dneh, Znanstvenem inštitutu ter informacijskih dejavnostih slovenskih organizacij. Ob koncu pa ugotavlja potrebo po neke vrste ljudski visoki šoli, ki jo pri Slovencih posredujeta v prvi vrsti obe osrednji kulturni organizaciji. Razni drugi avtorji obravnavajo še številna specialna področja, kot npr. univerzitetni profesor dr. van Trotsenburg, ki obravnava znanstveno delovanje v Celovcu v obdobju 1500-1850. Iz revije je razvidno, da obstoja v Celovcu že tri leta Center za izobraževanje odraslih, ki se naj bi intenzivno posvečal tem problemom. Tudi iz koncepta te ustanove, ki je bila ustanovljena s podporo dežele, ni razvidno, da se bi vsaj v eni točki bavila s problemom izobrazbe odraslih, ki so pripadniki slovenske manjšine. Po začetnih težavah se bo ta center od letos naprej trudil pogosteje nastopati v raznih okrajih dežele. Med drugim hoče s svojimi akcijami osvetliti in obravnavati tudi kulturno zgodovino Koroške ter novejša znanstvena spoznanja na tem področju. Upajmo, da ne bodo tudi na tem področju spregledali prispevke, ki so sad delovanja pripadnikov naše narodne skupnosti. Nova sodobna etektrična tokomotiva Industrijsko podjetje električnih proizvodov „Rade Končar" v Zagrebu bo v prihodnjem letu izgradilo novo domačo električno lokomotivo, ki bo zgrajena po najnovejših izsledkih tehnike na tem področju. Nova lokomotiva se bo gradila v kooperaciji s številnimi drugimi tovarnami v Jugoslaviji. Ti kooperanti so zgradili tudi prvo domačo jugoslovansko električno lokomotivo, ki ima 3400 kilovatov in ki vozi z brzino od 120 do 140 kilometrov na uro. Nova električna lokomotiva, bo imela, kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov tovarne Rade Končar 4400 kilovatov moči in bo vozila s 160 kilometrov brzine. Lokomotiva bo Sposobna za univerzalno vleko, to se pravi, da bo vlekla tako tovorne kakor tudi osebne vagone. Ker se vedno izpopolnjujejo železniške proge, ki tako dovoljujejo večje brzine — tu naj omenimo progo Zagreb — Beograd — se je bilo treba odločiti za izgradnjo temu primernih električnih lokomotiv. Pionir na tem področju je tovarna „Rade Končar", ki je v desetletnem sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi tovarnami, kot so to MIN iz Niša, „Minel" iz Beograda, „Djuro Djakovič" iz Slavonskega Broda, „Janko Gredelj" iz Zagreba in „Energoinvest" iz Sarajeva, nabrala toliko izkušenj, da ima danes sloves preko meja. Naj še povemo, ,da je „Rade Končar" s kooperanti do sedaj izdelal 320 domačih električnih lokomotiv, od katerih je bila polovica izročena jugoslovanskim železnicam, ostalo pa so izvozili. Razni avtorji obravnavajo šolske Poskuse, npr. v glavni šoli Ober-vellach, v muzični realni gimnaziji y Vetrinju, na gimnaziji v Velikovcu 'n druga vprašanja, ki so tesno povezana s sodobnim poučevanjem, ^ed te probleme spadajo npr. avdio vizualna sredstva. Prerez tega delovanja na področju šolskih poskusov je zelo zanimiv 'n prikaže, kakšne obširne možnosti še obstajajo na področju posredovanju znanja mladi generaciji. Ob tem prerezu pa ne moremo [nimo dejstva, da v Avstriji še ni šolskih poskusov oz. znanstvenih raziskav, ki bi raziskovale probleme na področju dvojezičnega obveznega šolstva. Tudi pri raznih Piscih, ki obravnavajo splošna Vprašanja, nastane vtis, da se vzgojni izobrazbeni in drugi šolski Problemi mladine, ki dorašča ali v slovenskem ali v dvojezičnem okolju, rešujejo sami od sebe. Saj se skoraj nobenemu pedagogu ne zdi vredno obravnavati ta vprašanja. Veliko je sicer govora o vzgoji do partnerstva v seh vzgojnih odnosih, vendar pa nikjer ne obravnavajo, kako naj učitelji vzgajajo mladino na okoli 80-ih šolah dvojezičnega ozemlja v smislu 9lobljega razumevanja in aktivne- ,.Posebno dosledna dvojezičnost nas je prijetno presenetila .. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista je bil v Prekmurju spet tradicionalni mladinski raziskovani tabor, pri katerem so kakor v zadnjih letih spet sodelovali tudi naši dijaki. Ena izmed udeleženk tabora nam je svoje vtise takole opisala: Že devetič je priredi) )etos tnšfitut za geografijo tjubijanske univerze Edvard Kardeij mtadinski sociat-no-geografski tabor v Prekmurju. Namen teh taborov je raziskovanje in spoznanje tega narodnostno mešanega ozemija. Letos se je tabor z mednarodno udeiežbo nastani) v Genterovcih na Prekmurskem, ki je )e nekaj sto metrov oddaijen od madžarske meje. Med tri desetimi udeieženci iz vse Siovenije nas je bito poteg treh tržaških dijakinj tudi šest dijakov stovenske gimnazije v Ceiovcu. Deto ietošnjega tabora, ki je bi) od 27. junija do 8. jutija, je temetjito na anketiranju pre-bivatcev dveh prekmurskih vasi — dvojezičnega Mostja in siovenske Mate Potane. Posebej naj poudarim gostoijubnost ijudi, ki so nas prijazno sprejeti in tudi pogostiti, izvedene ankete smo potem obde-)ova)i po sociatni in ekonomski strukturi. Rezuttati so nam stužiti za risanje kart, grafikonov in diagramov. Tako smo se seznaniti z raziskovatnim terenskim de-tom pri proučevanju sociatnih in geografskih vprašanj, ki so značitna za narodnostno mešana območja. Nas zamejske Stovence je še prav posebno prijetno presenetita dostedna dvojezičnost, ki se izva- ja na vseh področjih družbenega živtjenja. Leta 1963 je Stovenija v ustavi zajamčita pripadnikom madžarske narodnosti v Stoveniji uporabo njihovega jezika na vseh živtjenjskih področjih. Te pravice se izpot-njujejo tudi v praksi. Tako so dvojezični krajevni napisi in napisi na vseh javnih ustanovah prav tako samoumevni kakor financiranje kutturne dejavnosti manjšinske narodnosti. Posebej zanimiv je pojav dvo-ztčnosti na področju osnovnošotskega pouka: šotarji madžarske materinščine se učijo siovenskega jezika prav tako kot tudi obratno. Skratka, dvojezičnost funkcionira na vseh področjih družbenega živtjenja, tako je tudi sodetovanje in odnos med večinskim in manjšinskim narodom v redu. Prav za nas koroške Stovence je bito prijetno presenečenje, saj se tudi mi že več desettetij borimo za pravice, ki so nam zakonito zajamčene, pa nimamo niti najosnovnejše enakopravnosti — dvojezičnih krajevnih napisov. Ob koncu tabora smo na osnovi raziskovanega materiata v referatih prikazati rezuttat našega deta. To gradivo pa bo uporabno tudi za razne znanstvene ustanove. Brez dvoma je bit tabor poučno in informativno žeto koristen, saj smo se podrobneje seznaniti z živ-tjenjem tega manj znanega območja Siovenije, s po-tožajem narodnosti in sistemom samoupravnega de-tovanja. Vrhu tega pa smo med seboj navezati še vrsto prijatetjskih stikov. A V S T R t J A 1 PETEK. 18. 7.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.30 instruk-cija: angieščina— 9.45 in-strukcija: iatinščina — 10.00 TV kuhinja — 10.25 Kiub seniorjev — 11.05 Lopovi z Boii-varja — 14.45 Ziata mavrica — 17.00 Za ptedšoiske otroke — 17.25 Vprašaj — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Muppet show — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Zgodbe za konec tedna — 22.20 Re-kiama in šport — 22.30 Vest besed — Ei?as Canetti k 75. rojstnemu dnevu. SOBOTA, 19. 7.: 15.20 Najemnik Uii — 17.00 Kdo rokodeiči z nami? — 17.30 Bi) je nekoč . . . čiovek — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Mr. Cartis in njegove pustoiovske zgodbe — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki in šport — 20.15 Ljubica, ieiim se točiti — 21.50 šport — 22.10 Zabava v ameriški TV — 23.10 Poročiia. NEDEUA, 20. 7.: 11.00 Ura tiska — 1535 Cirkus — 16.45BurreBussevpravijičnide-ieii — 17.05 Pes in mačka — 17.15 Luna, iuna, tuna — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Kiub seniorjev — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Srečanje s čiovekom in iivaijo — 19.00 Stike iz Avstrije — )9.30 Čas v siiki in šport — 20.15 Sončni zahod — 22.35 Poročiia — 22.40 Oiimpijske igre 1980. PONEDEUEK, 21. 7.: 9 00 Za predšoiske otroke — 9.30 instrukcija: angieščina — 9.45 instrukcija: iatinščina — 10.00 Cirkus — 15.00 Lotte v Weimarju — 17.00 Za pred-šoiske otroke — 17.25 Wombeti — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 živaii pod vročim soncem — 18.23 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Ponedeijski šport — 21.05 Detektiv Rock-ford: kiic zadostuje — 21.50 Oiimpijske igre 1980. TOREK, 22. 7.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 instrukcija: angieščina — 9.45 instrukcija: iatinščina — 10.00 Ljubavna komedija — 15.00 Marie Antoinette — 16.35 ..Odstranite brado" — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Moj konf Taffdi — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Bonampak — 21.00 Vainocha kuhar — 22.10 Oiimpijske igre 1980. SREDA, 23. 7.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Deieiainijudje — 10.00 Novi testament z židovskega vidika — 11.00 če bo september — 15.00 Kot po notah — 16.00 Od Uraia do Ussurija — 15.45 O iu-žeikah giasbenikih — 17.00 Zgubijeni gias — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otro* kom za iahko noč — 18.00 Fiambardi — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in TuineTiroiske — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Vetika ijubezen gospodične Caroiine — 21.55 Oiimpijske igre 1980. ČETRTEK, 24. 7.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 instrukcija: angieščina — 9.45 instrukcija: francoščina — 10.00 Oče deta kariero — 15.00 Marie Antoinette — 16.35 Vesetje ob giasbi — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pustoiovščine pod vetrom — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Gospodarica Veiiaca — 21.10 Žene v armiji — 21.55 Oiimpijske igre 1980. H AVSTRiJA 2 t PETEK, 18. 7.: 17.55 Pregied sporeda — 18.00 instrukcija: angieščina — 18.15 instrukcija: iatinščina — 18.30 Orientacija — 18.50 Beseda k sabatu — 19.00 Vi žeiite — mi zaigramo — 19.30 čas v siiki — 20.15 Bre-genške siavnostne igre — 21.20 Hiša ima premiero — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ziati močerad. SOBOTA, 19. 7.: 13.50 Oiimpijske igre 1980 — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Primer za ijud-skega odvetnika? — 20.15 Kabaret k štirim ietnim časom — 21.55 še ne visim. NEDEUA, 20. 7.: 14.05 Pregied sporeda — 14.10 Zgodba pastirjevega psa — 15.00 Oiimpijske igre 1980 — 19.50 Tedenski pre-gted — 20.15 Ljubezenska komedija — 21155 Borneo — 22.40 čisto normaina biaznost. PONEDEUEK, 21. 7.: 9.55 Pregied sporeda — 10.00 Oiimpijske igre 1980 — 14.30 instrukcija: angieščina — 14.45 instrukcija: iatinščina — 15.00 Oiimpijske igre 1980 — 20.15 Dnevnik pastirjevega psa — 21.05 Zdravje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sodnik in moriiec. TOREK, 22. 7.: 9.55 Pregied sporeda — 10.00 Oiimpijske igre 1980 — 15.00 Oiimpijske igre — 16.00 Oiimpijske igre 1980 — 20.15 Kaj sodite . . .? — 21.03 Margret Dun-ser predstavijo prominenco — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2. SREDA, 25. 7.: 9.55 Pregied sporeda — 1C.00 Oiimpijske igre 1980 — 14.30 instrukcija: angieščina — 14.45 instrukcija: ia- tinščina — 15.00 Oiimpijske igre 1980 — 16.00 Oiimpijske igre 1980 — 20.15 Kuttura v sredo — 21.00 šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.00 Bob in Caroiine ter Ted in Aiice. ČETRTEK, 24. 7.: 9.55 Pregied sporeda — 10.00 Oiimpijske igre 1980 — 14.30 instrukcija: angieščina — 14.45 instrukcija: ia- tinščina — 15.00 Oiimpijske igre 1980 — 16.00 Oiimpijske igre 1980 — 20.15 Daiii, daiii — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2. Kulturni večer SPD ,,Bilka" v Bilčovsu Predsednik SPD ..Bitka " Ogris Martič Gašper predaja pred:edniku KUD Svoboda iz Žatca, Janezu Krofiiču spominski krožnik CLueHe gradi v Ceiovcu Znano trgovsko podjetje „Quet-)e" gradi na trgu Heiiigengeistptatz v Cetovcu veiiko trgovsko postopje. Prvo iopato so zasaditi 19. maja. Predvidoma bo zgradba dokončana teta 1982. Stroški bodo znašati okrog 170 miiijonov šii. hkrati pa bo v zvezi z gradnjo zasiguranih na-datjnjih 170 deiovnih mest. Hkrati s posiopjem bodo zgraditi tudi podzemno garažo, v kateri bo prostora za 300 avtomobiiov, kar bo tudi vetika pridobitev za mesto, ki zeio trpi na pomanjkanju parkirišč. Trgovina bo imeta več nadstropij. Na razpoiago bo šest tekočih stopnic, dvigata ter moderne naprave za zračenje. Zgornji nadstropji pa je odkupita zdravniška zbornica. Ktjub temu bo 80 odstotkov površine iast Ouette. Mešani pevski zbor ..Bitke" pod vodstvom Joška Boštjančiča V načrtu je 5.500 m^ prodajne površine, ki vsebuje supermarket in restavracijo. Z izgradnjo tega novega trgovskega posiopja, ki bo največje v Avstriji, ne bo dosežena samo vetika gospodarska pridobitev za Ce-iovec in okoiico, temveč se bo spremenito tudi iice tega deta mesta, ki je trenutno vse prej kot za-vidtjivo. Novo trgovsko posiopje „Que!te" bo za obiskovaice-nakupovatce izredno ugodno, saj bo dostop do posiopja oziroma do trgovine urejen tako, da bo še pri največji frekvenci dovoij prostora za avto-mobite kupcev. RAD!0 — TELEV!ZiJA SLOVENSKE ODDAJE RADfA CELOVEC PETEK, 18. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Melodije za uho in srce — Spominjamo se. SOBOTA, 1?. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 20. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 21. 7.: 14.10 Koroški obzornik— Iz ljudstva za ljudstvo. TOREK, 22. 7.: 9.50 Land an der Drau — Dežela ob Dravi (v svetu vraž In ljudskih verovanj) — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Mlada grla. SREDA, 25. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Iz zakladnice ljudske modrosti — prgišče klenih, zrelih misli, napotkov in pobud. ČETRTEK, 24. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri. JUGOSLAVUA H PETEK. 18. 7.: 17.40 Poročila — 17.45 Mi smo smešna družina — 18.00 Ptičje strašilo — 18.50 Obzornik — 18.40 čez tri gore: Pevski tabor 80 — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Jadranska srečanja — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Bratje Sackett — 22.15 V znamenju — 22.50 Nočni kino: ostani iačen, ameriški film. SOBOTA, 19. 7.: 15.55 Propagandna oddaja — 15.59 Moskva: Olimpijske igre, prenos otvoritve — 16.50 Propagandna oddaja — 17.00 Poročita — 17.05 Na startu je delfin, češkoslovaški film — 18.50 Naš kraj 18.45 Robinovo gnezdo — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zgodba o Lini, TV nadaljevanka — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Muppets Show — 21.25 Iskalci, angleško-avstralski film — 25.25 Kažipot — 25.25 Poročila. Menjava denarja Stanje v četrtek 17. juiija 1980 Za 100 din dobite 43.— šii. Za 100 din piačate 48 — ši!. Za 100 tir dobite 1.46 ši). Za 100 Mr plačate 1.55 šii. Za 100 mark dobite 700.50 ši). Za 100 mark piačate 716.80 šii. ):da]atel],ialoinik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavn) urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec / Klagenfurt, Gasometergasse 10, te). 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje NEDEUA, Ž0. 7.: 8 25 Poročila — 8.50 Viking Viki, otroška nadaljevanka — 8.45 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka — 9.10 Ansambel Lojzeta Slaka — 9.40 Odpisani, TV nadaljevanka — 10.50 Kažipot — 10.50 Propagandna oddaja — 10.55 ev. Vaterpolo Jugoslavija : Kuba, prenos — 11.45 O! — boks — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 15.00 Ol — boks — 15.50 Poročila — 18.40 Poročila — 14.45 Potopljena mesta: Cissa— 17.50 Senjane, tunizijski film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Učitelj, 1. del drame TV Skopje — 21.10 Propa- SLOVENSKiATLETSKiKLUB prosi šoiarje, rojene 1. 8.1966 in miajše, ki imajo žeijo igrati za naš kiub, da se javijo pri Biažu Kordesch Padjuna/Jaunstein 4 tet. (0 42 36) 2$ $$18 gandna oddaja — 21.15 Kosovske razvojne zagate — 21.45 V znamenju — 22.00 Portreti: Marjana Deržaj. PONEDELJEK, 21. 7.: 17.50 Poročila — 17.55 Vrtec na obisku: — 17.50 Propagandna oddaja — 17.55 O! — rokomet (ženske) Jugoslavija : Madžarska, prenos — 18.50 Obzornik — 18.40 Ol — rokomet 2. polčas — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Rižarna, predstava Siovenskega stainega gtedatišča Trst — 21.40 Mozaik kratkega filma: Plan-šarji, Mlinski kamen, slovenska etnografska tiima— 22.10 V znamenju. TOREK, 22. 7.: 8.45 Poročila — 8.50 Propagandna oddaja — 8.55 Ol — košarka (ženske) Jugoslavija Kuba, prenos — 10.50 Pihalni orkester Idrija — 11.00 Ha, lutkovna predstava — 11.40 Pevski tabor 80 — 12.10 O! — boks, kvalifikacije — 15.50 Poročila — 15.15 Colargol, lutkovna serija — 15.50 Dokumentarni film o olim-piadi v MOnchnu — 17.15 Napad na vlak, oddaja iz cikla čas, ki živi — 17.50 Propagandna oddaja — 17.55 Ol — rokomet (moški) Jugoslavija : Švica, prenos — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Radopolje, jugoslovanski film — 21.50 Emile Zola, nadaljevanje in konec — 22.50 Poročila. SREDA, 25. 7.: 14.50 Propagandna oddaja — 14.55 Ol — gimnastika (ženske), prenos — 17.05 Poročita — 17.10 Mednarodno tekmovanje dirigentov Hans Swarowsky na Dunaju, 2. del — 17.40 Ne prezrite — 17.55 Obzornik — 18.05 Propagandna oddaja — 18.10 Ol — košarka (moški) Jugoslavija : Španija, prenos — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 19.55 Zrno do zrna — 20.00 Dnevnik — 20.25 Propagandna oddaja — 20.50 Film tedna: Panika na uticah, ameriški fiim — 22.05 V znamenju — 22.20 Karei Gott v Luzernu. ČETRTEK, 24. 7.: 15.55 Poročita — 15.40 Tehtnica za 'natančno tehtanje, otroška serija — 16.10 Propagandna oddaja — 16.15 O) — attetika, finale, prenos — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Svet Imam v rokah — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Posnetki z olimplade — 22.00 V znamenju. 10 LET SAK - 10 LET SAK - 10 LET SAK - 10 LET SAK Siovenski atietski kiub vabi na nogometni turnir (v spomin Hermanu Veiiku) na nogometnem igrišču v Dobrii vasi. Sodelujejo nogometna moštva: Dobria vas, Sinča vas, šmihe), DSG Klopinj, Globasnica Sobota, 26. juiija 13.00 začetek turnirja 18.00 BORAC Banja Luka (1. div.) - SCA St. Veit (2. div.) 21.00 pies pri Soštarju v Giobasnic! igra vokaino inštrumentaini ansambe) iz Ceija Nedeija, 27. juiija 12.30 začetek turnirja 18.00 OLiMPiJA Ljubij. (1div.) - AC GALLUS Wo!fsberg (2.div.) 20.00 pies pri Soštarju — igra Kvintet Obir Prrsnrno vaN/fM: Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kapii vabi na mednarodno foikiorno srečanje v nedeijo 27. juiija 1980 v Žeiezni Kapii Spored: 13.30 godba na pihata (koncert na zbiraiišču pred Giavno šoio) 14.00 povorka sodeiujočih skupin iz Avstrije, itaiije in Jugosia-vije do hoteia Obir, kjer bodo foikiorni nastopi. Siedi pies na prostem. Za jedačo in pijačo je preskrbijeno. Gostje (n pnsrčno Menjava denarja na že!ezniških postajah Od 1. juiija naprej je možno menjati denar tudi pri koiodvorskih biagajnah Avstrijskih zveznih že-ieznic in to tudi ob sobotah, ne-deijah in praznikih, ko so banke zaprte. Ta nova uvedba bo veiika pridobitev ne samo za potnike z žeieznico, temveč tudi za vse osta-!e ijudi. Menja se po istih pogojih kot menjajo banke. Na območju Koroške in Vzhodne Tiroiske menjajo denar na sie-dečih žeiezniških postajah: Ceio-vec (gi. koiodvor), Poreče, Vrba, Beijak (gi. koiodvor), Podkiošter, Spitta! in Lienz. OBVESTiLO Pisarna Zveze koroških partizanov v Spitaigasse 12 bo začasno odprta vsak po-nedeijek in četrtek od 8. do 12. ure, kjer dobite potrebne informacije. V nujnih primerih se iahko obrnete na pisarno Zveze siovenskih organizacij v Ceiovcu, Gasometergasse 10 Oc%or Na poti iz Kranjske gore proti Vršiču se je zgubita FOTO-KAMERA. Če jo je kdo naše! naj to sporoči na teiefonsko števiiko 03064-60471 — Koritnik, med 8. in 20. uro. Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na POLETNO NOČ v soboto 26. juiija 1980 s pričetkom ob 20. uri v šotoru v Šentjakobu v R. igra znani ansambe!: „FANTJE TREH DOLiN " Prisrčno vabljeni! SKD v Giobasnici vabi na igro KJE JE MEJA (Jo:ip Ogrinec — Marjan Beiina) v nedeijo 20. juiija 1980 ob 20.30 uri pri Soštarju v Giobasnici. Nastopajo igraici domačega kuiturne-ga društva. Režija: Peter Miiitarav Opozarjamo v:e ijubitetje s!o-venske knjige, da ši iahko BREZPLAČNO iZPOSOJATE KNJtGE v Siovenski študijski knjižnic). SSK ima svoje pro:tore v dijaškem domu Siovenskega šoiske-ga društva, Tarviser Strahe 16, tei. 82 9 68. Knjižnica posiuje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sre-do, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure. SSK dobiva nekako od i. 1974/ 7S ve: obvezni izvod SRS. Poteg tega zbiramo tudi t. i. av-:trij:ko siovenico. Knjige :o zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimate. VESELtMO SE VAŠEGA OBtSKA! Siovensko študijska knjižnica Tarvi:erStraf)e16 9020 Ceiovec KRATEK tZBOR KNJtlNtH NOVOST) SLOVENSKE STUDUSKE KNJtZNtCE W KIDNER John: GRtMALDt, MORtLEC PO NAROČtLU, resnična zgodba Grimaldija, plačanega morilca v chica-škem podzemlju, 360 str. #LAGUMAAIex:VMEGL)OB tZTEKU POLETJA, roman apartheida v Južnoatriški republiki ob koncu šestdesetih let, 223 str. * MAJDAK Zvonimir: TtHA GROZA, pustolovščine nekega fanta in njegovega strica, 40) str. $ VARDJAN France: VRTNO ZELENJADARSTVO, priročnik, 293 str., ilustr. * ETEROVIC Ivo: NJUNI DNE-Vt, monografija o predsedniku Titu in Jovanki Broz, 167 str., ilustr. * ŠKRABA Jože: PRV) KORA-Kt, priročnik o judu, 99 str., ilustr. KNJtGE ZA NAJMLAJSE: * ZEBRE Zdenka: JERNEJČEK V DALJNt DEŽEL), zgodba o Jernejčkovem potovanju v Afriko, 87 str., ilustr. $ JAWORCZAKOWA Mira: VES KAJ, MARJETtCA, zgodbe za otroke, 149 str., ilustr. * KOVIČ Kajetan: ZLATA LADJA, otroške pesmi, 78 str., ilustr. Navedene knjige tahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni .NASA KNJiGA" Ceiovec, Paviičeva S—7 Nogometni turnir v Biobasnici Zo konec tedna igra Siovenski atietski kiub turnir v Giobasniti. tgra se dva krat po 30 minut. SAK ima svojo prvo tekmo v soboto, 19. 7. ob 18.30 uri, furnir se nadaijuje v nedeijo zjutraj. SAK igra ob 10.4$ proti Piiberku. Po-potdne siedija tinaine tekme. S turnirjem v Giobasnici se začne za Siovenski atietski ktub spet nova sezona. Teden navrh prireja SAK svoj turnir [v Dobrii vasi), nato pa gre na priprave.