—~< 84 >¦—
s% t^                            Pridni delavci.
'^pilo je zjutraj po zajutreku, ko je velela raati svojim otrokom: jkfaž       ,,Oblači se, otroci; še dopoludne bodemo dobili dežja.   A naša drvca, ki ste je včeraj pripeljali,  še vsa so . . .  na prostem  in nerazpravljena. Požurite se, da je znesete še za časa v kraj!  Sicer bode zopet križ:  mokro po-leno ne gori rado. — Martin, ti bodeš hitel žagati in eepiti, Marijea in Jožek bota pa odnašala razsekana drva pod kozolec. Pa urno, urno se obrnite, če hočete, da vas ue prehite oblaki ter da zaslužite vsak svoj biebeek ob prihodnjej peki." Molče so ubogali pokorni otroei.
Martin je vzel v roke sekiro in žago, Marijca je oprtala stari naramni koš, a najmanjši bratec Jožek, zavihal si je rokavce ter šel bos in razoglav z onima vred ua delo.   Pridno so                                                                           ni mogel kaj, da
vršili naši delavci            ,ptn ¦r-^i,J/^^> [^^»7^,.          bi ue bil tu pa
povelje materino.       .V^ |"' p—^^^v^-^Mifj ^^^-|Ih f1-   tam tudi nekoliko lvidrim   jb   cepn         i j 11| ^''^-l^T^E^dS /mt^i    7 Jmj   •'•^fflE1 ?J       poiiagdjdi.     ijoij in žagal,  da je       ]<!/¦'*A    wM^^/M^<'   '-hM&^r^j   '  '   ^0  Sa Je  svaril vse vprek letelo,     jtn^SJL ^^K^^    r^šg@*L^\\$h ~T- |i    Martin, naj ne Marijea nakla-     /1^^,^^~~^jfYW^m^ ^       h°di preblizu dala ia nosila      V i "^Bb^T-^>>.>^ ~- ~Wf\ -f / vi^9P^^."i;     nJeSa> ^a mu ne pod  streho,  da     !\ fl^^Efe^^^^////L|li(| ^^sl^Mk-   odleti kaka iver
na čelo, in tudi rT^^fe^^^^^^fe^^SE^J^^K 3 rfl proti njemu, Jožek je vrlo po- -/ ^-^W l^^^i^^^V^&^^f ^B kadar se mu je magal pri delu. f/j^g^^^^Oji^^p^^^^^^^-S^Jpp ravno zdelo. Ma-Vender si slednji            ~"~"               *°                                 ~            rijci pa je jedeu-
krat, ko ga je prosila, naj jej pomaga zadeti in oprtati koš-naramnik, celo toliko časa nagajal, da je prekucnila koš in stresla vže naložena drva po tleli. To je vender od sile. da so taki ti otroei! Vedno bi se le igrali in šalili. —
Vender so, kakor reeeno, prav pridno delali tistega dopoludne vsi trije naši znanei, tudi Jožek, tako da so srečno pospravili pod streho vsa drva, predno so padle prve kaplje dežja. In pristaviti moram, da naših delavcev ni juuačil pri delu jedino ]e obljubljeni hlebček. marveč delali so pridno, ker so ljubili delo. Ljubezen do dela pa so jim vcepili starisi vže v zgodnjej mladosti, učeč je vedno: ,,Brez dela ni jela" . . .
In taka je tudi. Kdor ne dela, ta ne je. Mnogo je ljudij na svetu, otroci moji, a sledujemu je usojena, da mora trpeti in truditi se, če hoče pošteno živeti. Bodi si priprosti kmetič, bodi si. imeniten gospod: vsak svoje skrbi. vsak svoje opravke, vsak svoje— delo imata. Zatorej, otroci ljubi, ako hočete dospeti kedaj do sreče in blagostanja v življenji, bodite tudi vi, kakor zgoraj opisani Martin, Marijca ter Jožek vže v mladosti vsegdar in povsodi — pridni delavci.
M. P—i.