-----    333    -----
Dopisi.
Novomesto 27. sept. = Danes zvečer bila je v tukajšnji čitalnici beseda. Predstavljala se je znana igra Miroslava Vilharja „Filozof" po gospojici Idi baronesi
Schweiger-jeviin gospojiciMalici Durini-jevi, in pa gospodih Alojzu Grorencu ia Ivanu D u 1 a r u, kteri vsi so svoje naloge prav izvrstno rešili. Vrh te igre se je tudi deklamovala znana Prešernova poezija „Nova pisarija" in sicer vrlo dobro od zgorej imenovanega gosp. Gorenca in gosp. Jožefa Kutil-a; po besedi bil je ples, in tako je večer prav prijeten bil.
Iz Košanske doline na Notranjskem 18. sept. J. V. — Izvedite, drage „Novice", da naša letošnja letina je veliko slabejša mimo lanske. Sprva je sicer vse prav lepo kazalo, al pozneje nam je nemila suša vse tako stisnila, da smo sena in žita prav malo pridelali. Zelje so nam, kakor v več krajih, grde gosenice, kterih je bilo na milijone po zelnikih, do čistega požrle; krompir pa je bil črv zelo poškodoval, zdaj pa še sila gnjije; sadja je prav malo; grozdje nam je tam pa tam toča potolkla, sicer pa je vendar lepo in že skoraj zrelo. Ni čuda, da so naši kmetje v skrbi, od česa da bodo živeli. — Pa zadosti o tem. Prav veselo je slišati, kako se naša reč slovenska med ljudstvom širi; al pri naši okrajni uradniji moramo žalibog z obupnim srcem reči, da še zmiraj stara trma po starem kopitu vlada, in da nas še vedno z nemškimi „šriftami" pitajo.
Iz Poddrage na Ipavskeni. (Velika beseda in poddraski fantje.) Program poslednje čitalnične besede se je, kakor se reči sme, v veliko zadovoljnost zvrševal. Le pripetila seje ovi večer nevšečnost, ktera je gospodo, ktera je blagovolila počastiti nas s svojo nazočnostjo ta večer, utegnila žaliti, in kako bi tudi ne? Al naj ča-stitim gostom v tolažbo povemo to, da so bili ovi po-redneži le hlapčoni, ki so se dali ali po kaki obljubi ali kakor koli podšuntati, da so kakor divjaki razsajali. Naj prejmejo gotovo plačilo za svojo neotesanost! Drugi poddraški fantje se niso udeležili grde sirovosti, bili so deloma pri besedi nazoči, deloma so mirili omenjenih 9 divjakov. Častite goste, ki so nas v tolikem številu počastiti blagovolili, lepo prosimo, naj pozabijo ono nezgodo in naj se ne strašijo obiskati nas drugo pot Porok smo jim, da se kaj tacega ne bode ponovilo, in da pošteni naši fantje sami bojo skrbeli, da se ne oskrunja čast naši vasi. Zato pa tudi izrekamo srčno željo, da vrli naši mladenči vsi stopijo v čitalnico. Po-dajmo si roke, in omikujmo se drug druzega, da bode svet o nas le dobro govoriti mogel. Sicer pa tudi to priznavamo, da bi se oni še rajši vpisali v naše društvo, ko bi le imeli kakega pevovodja in buditelja do ubranega petja, da ne bi trebalo za vsako veselico od Poncija do Pilata tavati in si — pri tolikih domačih fantih — po tujih vaseh pevcev beračiti. Milo petje požlahnuje srce, zato je po pravici pel slavni nemški pevec: Kjer pesmi slišiš, ondi ostani, — hudobni ljudje ne pojo!
Čitalnični udje.
Iz Planine 2. oktobra. — Dopisun v „Tagbl." od 30. u. m. oglasil se je zopet; al še bolj ko prvikrat naletel je zdaj, kajti reva gotovo ne ume slovensko, ko je tako preobrnil dopis v „Novicah", kakor ciganka žakelj. Mogoče je pa tudi, daje storil to v svojem fanatičnem vnetji, kvasiti laži in dražiti svet. V kratkem mu odgovorim le to, da dopisovalec v „Novicah" ni „Land-kaplan" in da nikdo ni nabiral udov po trgu za čitalnico, da mu bo pa omenjena oseba morebiti jako hvaležna za čast, da jo stavi med prve „Honoratiore." Od prve do zadnje vrstice je tedaj vse laž; celi dopis ni druzega ko iz laži sestavljena sanjarija, ki jo ponuja lačnim nemškutarjem. Ubogi „Tagblatt", ki že zdaj po blatu smrdiš, kmalu bodeš počil laži, ako jih še dalje nabiraš v svojo mavho.                 Prostoslav.
Iz Šmartna pri Cerkljah 28. sept. R—n.  —  V sredo 23. t. m. je razsajal pri nas tako hud vihar, da
------    334------
se spominja le malokdo enacega. Drevje je lomil in sem ter tjč premetaval, da je bilo groza. Vse je bežalo. Ljudje so dobro zapahovali hišna vrata, iskaje varnega zavetja v pohištvu; al tudi tu jih je nadlegovala viharna sila. Ene hiše streho je odnesel vihar in jo raztresel na vse vetre. — Ajda je zelo polegla, na-želo se je bo veliko, samo zrnja bo bolj pičlo.
!i Vipave   3.  okt.  —  „Tagblatt",   kteremu po-glavno načelo je to,  da kakor gad pika po duhovščini kranjski, je prinesel unidan tudi iz našega  kraja dopis, v kterem je le edino to resnica,  da je  Z. otrok umrl, vse drugo pa,  kar se tiče žuganja za plačilo itd., je grda laž.    Iz gotovega  vira morem  povedati,  da ženi ni nihče za plačilo naprej   žugal in da  tudi solda ni  naprej  plačala.    Dva   dni   po  pogrebu je   prinesla njena  hči  70 sold.  plačat,   al gospod denarja  še v roke ni prejel; ker je perica, se jej je dalo iz usmiljenja perilo prati,  in dobivala je še povrh  1 goldinar. To je faktum, ki se bo dal ob svojem času tudi s prisego pritrditi.   Kar se pa tiče „velikega plačila", ni ni-kakoršna skrivnost, da stola znaša duhovnemu 70 soldov, pevcu 35,   cerkovniku 90,   za kadilo 12 soldov,   tedaj vse skupaj   2 gold.  7 soldov.    Mrtvaški list  od  otroka je   prišel   v  farovž  ob   poli osmih zvečer in drugi dan so pokopali otroka.    Bravši nesramno laž v „Tag-blattu" se je vprašala žena, je li morebiti  h komu šla denarne pomoči prosit  za pogrebščino?   Na to je prav plašno odgovorila, da je šla okoli gospode, in je povedala, k j e je bila. Da pa je šla beračit, tega nikakor ni duhovščina kriva, kajti hodila je okoli, predno je še z duhovnim gospodom le besedico o pogrebu govorila.    In   da je  Žontovka  „8   solzami  v očeh" prosila od hiše do hiše, rad verjame vsak, kdor jo pozna, kako zna.   Tudi je lahko mogoče,  da je ad cap-tandam benevolentiam tu  ali  tu ali  tam tudi miloščine prosila, rekši, da drugače otroka ne bodo pokopali.   Je pa vsega tega duhovščina kriva,  ker o tem nič vedela ni,  in zarad pogrebščine pred pogrebom še nikjer besede ni bilo?   Pa kaj je „Tagblatt-u" za to mar, da le kaj „škandala" prinese po  principu  svojem „calum-niare audacter,   semper aliquid haeret."    Mi pa ga za zdaj le prislovice  opominjamo,   ki  se  veli:   „vrč nosi vodo, da se mu uh6 odbije" ali da „Tagblattovci" razumejo: „der Krug geht so lange" itd. itd-----
Iz Ljubljane. (Iz deželnega zbora.) Predno nadaljujemo popis zborovih sej , imamo dodati iz seje 17., da je poslanec Ravnikar prvikrat prišel v zbor in predpisano obljubo storil. V ravno tej seji je bil predlog deželnega odbora, da se na šneperski grajščini na Notranjskem napravi deželna niža gozdnarska šola (glej 40. list „Novic"), enoglasno potrjen.
V 18. seji je dr. Gosta v imenu deželnega odbora poročal o mnogih prenaredbah volilnega reda pri volitvi deželnih poslancev na Kranjskem, ki so bile deželnemu zboru v pretres in sklep predložene v 6 postavah. Na prvi pogled se vidi tem predlogom , da nameravajo 1861. leta odločeni volilni red tako spremeniti, da se volilcem zlajša volitev, — da v njem vlada pravilo prave ustavne svobode, in se vsem velikim posestnikom, kteri brez vojskine priklade od svojega posestva plačujejo leto in dan najmanj 100 gold. zemljiščinega davka, pravica da v skupini velikih posestnikov" voliti, čeravno njih posestvo ni vpisano v „bukve gosposkinih zemljišč" (Landtafel), ampak le v navadne „gruntne bukve". Dr. Gosta, ki je z velikim trudom in temeljito vednostjo izdelal te predloge, je v sporočilu na drobno naštel, da v „gosposke zemljiščine bukve" zapisani posestniki plačujejo skupaj na leto brez priklad 54.000 gold. davka, tedaj le '/l4 del celega zneska (750.000 gold.), ki ga kranjska
dežela plačuje, in vendar število poslancev, ki jih ti gospodje pošiljajo v deželni zbor, znaša skor tretji del vseh poslancev. To ni pravična razmera, zakaj zraven teh 217 v „landtafel" vpisanih posestnikov, je še 66 posestnikov, ki tudi čez 100 gold. zemljiščinega davka plačujejo, pa so vpisani v navadne gruntne bukve. — Za volitev meščanov in tržanov so bile drugačne 3kupine nasvetovane in tudi sprejete, namreč tele: Ljubljana voli za-se, — Idrija za-se, — Postojna, Vrhnika, Lož, Planina, Senožeče in Cerknica volijo skupaj v Postojni, — Kranj, Loka, Tržič, Ra-dohca, Kamnik, Železnike in Kropa volijo skupaj v Kranj i, — Kočevje, Ribnica in Sodrašica volijo skupaj v Kočevji. Kar pa se tiče kmetiških občin, delajo občine vsacega politiškega kantona (okraja) za-se svoj volilni okraj, tacih kantonov je zdaj 11, tedaj naj so volitve za te občine v Ljubljani, Kamniku, Kranji, Radoljci, Postojni, Logacu (Planini), Novomestu, Krškem, Litiji, Kočevji, Črnomlji. — Viharne so bile razprave o teh in še drugih premembah volilnega reda, kterih so se udeležili cesarski namestnik, potem pa baron Apfaltern, pl. Kaltenegger, Kromer, Zavinšek, grof Thurn iz zborove manjščine, iz večine pa dr. T o man, Svetec, dr. Preveč in poročevalec dr. Costa. Najhuja borba od strani manjščine je bila zato, da bi veliki posestniki ostali, kakor so dozdaj bili, sami za-se, — da bi Tržič ostal volilni okraj, kakor je zdaj bil, da so Kamničanje in Radoljčani morali v podnožje Ljubelja potovati, — in da bi se Kočevju ne mešala Sodrašica. Al vsi razlogi, s kterimi sta se borila posebno Apfaltern in Kromer, niso obveljali proti tehtnim dokazom Co-stovim, Tomanovim, SvetčeviminPrevčevim. Sprejeto je bilo vse, kakor je sporočilo nasvetovalo. (Po priliki prineso „Novice" veče govore). — V tej seji je naznanil dr. Costa še to, da nasvet, kterega zahteva c. kr. finančno ministerstvo zarad prenaredbe zemljiščinega in hišnega davka, je že izdelan in da pride kmalu sporočilo v deželni zbor.
V 19. seji je grof Bar bo v imenu finančnega odbora poročal zarad deželnih uradnikov, zdravnikov, muzealnega kustoza itd. in njihove plače. Predlogi so večidel vsi obveljali v tem, da se plača za z d a j ne povikša, sicer pa, da se ustanovi nova služba koncipista (z 800 gld.) in ingrosista (s 500 gld.); namesti diurnistov sme deželni odbor v službo jemati praktikante, ki se v prisego vzamejo in 180 gld. letne plače dobivajo; siužbina leta se jim štejejo. — Dr. Costa poroča potem o ustanovi deželne bla-gajnice in načrtu začasne službine inštrukcije; vse se je sprejelo brez razgovora, — ravno tako se tudi proračuni zemljedelskega zaloga za 1868. in 1869. leto in končni račun zaloga za zemljiščino odvezo od 1867. leta izročijo finančnemu odboru. Dalje zagovarja dr. Costa svoj predlog, kteri meri na to, da se poslanci oprostijo opravilstva zapisnikarskega in da kak deželni uradnik bode zapisnikar v zborovih sejah. (Predlog izročen ustavnemu odboru in po njem odobren, je obveljal tudi v 22. seji zborovi.)
Po vsem tem je prišel vladin predlog o nadzoru šolskem (Schulaufsicht) na vrsto. V imenu odbora šolskega je poročal dr. Toman. Šolski odbor je marsikaj prenaredil v vladiaem načrtu, rekši, da poduk ki ga dobiva mladina v šolah, mora krepčati in blažiti mladini srce, mora bistriti in jasniti njen duh, mora obsegati vse vednosti, ktere narod potrebuje, da se od dne do dne bolj omikuje ter napreduje v gospodarstvu in blagostanju sploh. Zato je potreba, da vsi, kterim je narodova sreča na srcu, imajo nadzorno pravico, da so vsi ti, in sicer cerkev,  učiteljstvo,  narod in
-----    335    -----
država zastopovani v nadzornih svetih, in glede na vse to na posebne okoliščine naše dežele, nasvetoval je odbor v vladinem načrtu nektere spremembe. Najvažnejše nasvetovanih prememb so te-le: Cerkveni zastopniki v krajnem šolskem svetovalstvu (3. §.) so samostojni dušni pastirje ali njihovi namestniki, to je, ne le fajmoštri, ampak tudi njihova vikarji ali kaplani; toraj teh ne bode treba voliti. — Izpustil se je vladin pri-stavek o judovskem zastopniku, ker na Kranjskem ni juda; za prihodnje čase pa, če se vendar kteri vseli, ni treba že zdaj skrbeti. V krajni svet 'pride tudi uče-nik krščanskega nauka (katehet) (4. §.), če ima krajni svet več šol, ima glas najstarejši katehet, drugi so v njem le kot svetovalci. Kazen (6. §.), če kdo ne bi hotel biti ud krajnega sveta, se je od 50—300 gold. znižala na 5—50 gold. Krajni svet se shaja vsake 3 mesece enkrat, ne pa vsaki mesec, kakor je zahtevala vladina predloga. — V okrožni svet (19. §.) naj prideta, ker nimamo drugoverskih šol, dva katoliška duhovna, ktera izvoli knezoškofijski konzistorij, in dva učitelja, ktera izvoli učiteljski zbor. Po vladinem predlogu bi imel biti v Ljubljani mestni župan, drugod pa c. kr. okrajni glavar predsednik okrožnemu svetu; šolski odbor pa je svetoval, da si okrožni svet sam voli predsednika. — Vladin predlog (22. §.) zahteva, da ima vlada potrditi izvoljeni okrožni svet; šolski odbor pa je svetoval, da se ta volitev vladi le naznani. — Vladni
Eredlog (34. §.) je meril na to, da sta dva deželna od-ornika uda deželnega šolskega sveta;  šolski odbor pa je predlagal, da deželni zbor pošlje dva poslanca, tako da mu je na voljo  dano,   ali  ju  pošlje iz svoje srede, ali ktera druga dva.   —   Dva učitelja,   ki  imata biti v deželnem šolskem svetu,   imenuje   cesar  po nasvetu deželnega odbora;  vladni predlog pa je bil, da ju nasvetuje c. k. vlada;  zato se je vladin zastopnik upiral in   deželnemu zboru odrekaval pravico do te spremembe, Češ, da gre vladi najviše nadzorstvo v šoli. — Prvi poprime   poslanec  Dež man  besedo.    On  vidi v odborovih nasvetih   spet  le  in  še  veče gospodstvo duhovnov v šoli;   to   pa   bi   bila  grozna  nesreča šolstvu. Nove verske   postave   so  bile  na  Kranjskem z navdušeno zadovoljnostjo sprejete (smeh); vse je glorijo pelo, ko so bile razbite konkordatove verige (smeh).   Hvalisa se sicer duhovščina, da je bila velika pomočnica šolam; (to je resnica!)  al  s  to hvalo so se duhovni sami kadili po časnikih  (oho!)    Duhovni  so   premalo  podučeni  za šolstvo.   Ko je kranjska dežela luteranska postajala, so stanovi tujce   klicali   v  deželo in šole;   to so bili možaki!   Posvetnjak, deželni svetovalec Edling je moral katekizem   prestavljati  v   kranjski jezik.    V novejšem času  sta   le   šolski   svetovalec Močnik  in  korar Za-vašnik šole  povzdignila.    Duhovščina le strup narodnega sovraštva cepi v mlada srca.   —   In  tako je  bila skor vsaka  beseda v Dežmanovih  ustih strup proti duhovščini. — Poslanec S v e t e c ga prvi zavrača, rekši, da žalostni bodo časi,   ko ne  bode duhovščina skrbela za omiko ljudstva.   (Dobro!)    Vlada je v okrajni šolski svet poklicala duhovne vseh ver; ker pa smo na Kranjskem sami katoličani, tedaj smo djali dva katoliška duhovna v to svetovalstvo.    Dež man pravi,   da duhovščina ni nič prida za šolo storila;  al  on tega ni dokazal. Duhovni niso bili ovira šolskemu napredku, ampak le vlada.   Kdo je postave dajal šolam? Vlada.   Kdo je šole snoval? Vlada.  Vlada je imenovala učitelje; vlada je odločevala šolske bukve.   Ako   so   tedaj  šole slabe, vsega je le  vlada kriva.    Vlada je v prejšnjih časih naše šole le ponemčevala;   za  kaj   druzega jej ni  bila skrb;  nemščino   so   ubozim   otrokom   vbijali   v   glavo, ktere so se  naposled  toliko   navzeli,   da   so slovensko svoje ime čečkali z nemškimi črkami. Dež man pravi,
da duhovščina naša ni sposobna za šolstvo — in vendar je tudi njemu učiteljica bila. Kako da se Dežman na vse kriplje upira duhovščini v šolah, birokraciji pa ne? Temu je uganjka lahka: če uradniki hrbet obrnejo Dežmanovi stranki, pa je ta stranka na suhem. (Smeh.) — Dr. pl. Kaltenegger se boji, da ne bi se po odborovem predlogu ves šolski svet sestavil iz duhovnov; tega pa ni nameraval državni zbor. — Kromer zagovarja v vlado, da ni ona kriva slabega šolskega napredka. Šolske postave so dobre. (Dr. Costa: O, izvrstne!) Le izpeljevale se niso prav. „Neumen kmet, pokoren kmet!" to je bilo geslo mož, ki so jih izpeija-vali. Duhovščina je imela dozdaj vso oblast v rokah; to ne sme dalje tako biti; sodniške preiskave kažejo divja srca in nepotrpnost v verskih in narodnih rečeh. — Dr. Costa pravi, da Dežman sam ne verjame, kar je govoril o posebnem veselji, s kterim so bile verske postave sprejete; marveč je šla od tod na dunajski državni zbor prošnja z obilnimi podpisi za veljavo kon-kordata. Liberalci so sicer oni večer hoteli Ljubljano razsvetliti, al nobena noč ni bila tako temna kakor tista. (Smeh.) Morebiti da Dežman ima kakega pri-jatla med duhovni, težko pa jih ima več kot prstov na roki (jsmeh). Dr. Costa potem Dežmana podučuje, kaj je „socijalna" izreja, kaj pa „človeška"; za to nam gr6 v šolah, a ne za uno. Naša duhovščina je podučena, da ve in zn&, kar vedeti mora. Vlada vsako leto hvali za šolstvo zaslužene duhovne; je li to laž ali hlimba? Dežman ni nič dokazal, le besede je vezal; mi pa imamo žive izglede za šolo zasluženih duhovnov med seboj, kterih prsi so kinčane s častnim križem. (Dobro!) Sol za silo imamo res mnogo; al hvala Bogu, da se duhovščini naši smili z davki preobloženi narod in da ona sama podučuje v šolah, kjer soseske ne morejo plačevati učiteljev. Mi nimamo j udov, luterancev pa premalo, da bi imeli pravico do kraj nega sveta. Skrb za narod naš nas je vodila pri posvetovanji šolskega nadzora. Ako se sprejme naša osnova, dobro bo za šole. — Poslednjo besedo v splošni debati ima še poročevalec dr. To man, ki pobija Dežmanove ugovore in druge. Mi hočemo ravnopravnost v šoli; če Dežman pravi, da je naš predlog zoper državno postavo, naj to dokaže v specijalni razpravi. Mi nočemo, da bi birokracija gospodovala v šoli. Nikar ne žalite duhovščine naše; ona je izgled marsikteri drugi deželi; ona goji vero in omiko doma, pa hodi tudi na tuje vero pridigo vat in človeštvo omikavat. Danes imenujete rodoljubne naše sinove izdajavce domovine, ker se poganjajo za omiko narodovo, tujce nekdanje, ki so prišli za to v deželo, pa hvalisate dobrotnike. (Pravo!) Naš narod je čisto katolišk, in to je velika čast njegova. Pustite mu sveto vero! (Pravo!) Vsa Avstrija bila bi srečna, ko bi imela le eno vero. Oni, ki so v 16. stoletji luteransko vero učili pri nas, skrbeli so za napredek slovenskega slovstva; današnji neverniki pa hočejo narod naš ponemčiti. Centralizem od 1861. leta je škodoval našim šolam. Drugod nimajo prepirov zarad jezika v šolah; pri nas nam vrivate zmiraj kamna spotike. Nemška politika ni avstrijska politika. Deželni zbor ima pravico o postavodaji deželni. — Ko je bila splošna debata končana, pri specijalni debati poprime cesarski namestnik besedo in zagovarja vladin predlog. Ko so v specijalni razpravi govorili še Kromer, Kaltenegger, Dežman in ces. namestnik in jim je odgovarjal dr. Toman, je bila vsa postava o šolskem nadzoru sprejeta po predlogih šolskega odbora in seje konec — popoldne ob 5. uri.
V 20. seji je v imenu šolskega odseka poročal dr. Bleiweis o postavi, kako naj se uresniči ravnopravnost narodna v šolah in uradnijah,  in da
------    336   ------
se osnuje akademija za pravoznanstvo v Ljubljani. V sporočilu je odbor privzel le še §. 19. osnovne postave in s tem zagovarjal načrt svoj, ki zadeva javne šole, ki so take, ktere zdržuje država, dežela ali občina. — V splošni razpravi poprime cesarski namestnik prvi besedo in razklada vladine misli tako, da je narodna večina govor njegov pozdravila z dobro-klicem. —Potem se vzdigne Krom er in na vse kriplje nasprotuje nasvetovani postavi; Kramarič pobija njegove napade in pravi, da on je kmet, in da bolje kot Kromer ve, kaj kmetje hočejo; oni nočejo svoj jezik, a ne ptujega. —Za njim govori dr. T o man in s krepko besedo brani narodne pravice narodom in avstrijsko zavest Slovencev, ki v veliki Nemčiji vidijo pogubo Avstrije. Iz istega stališča kakor Kromer oznanuje tudi Dežman izveličanje slovenskega naroda v nemški kulturi; ves govor njegov je tako napravljen kakor da bi za Slovenca ne smelo biti narodnih pravic! Take čudne razloge je vlekel na svet kakor jih more vleči advokat, ki zagovarja stvar, o kteri je prepričan, da je zgubljena. Ko sta še dr. Kaltenegger in Za-vinšek nasprotovala, vsak po svoje, pa vsi trobili v isti rog, je poprijel poročevalec dr. Bleiweis besedo. Kdor je slišal ravnokar šolski postavi nasprotne, sem ter tje zelo strupene govore — je začel dr. Bleiweis svoj govor — misliti se mora, da ne živimo v ustavni Avstriji, in ker se čujejo taki glasovi iz tako imenovanih „ustavoljubnih" ust, treba, da nekoliko bolj pogledamo v obličje sedanji ustavi, da vidimo, je li ona kriva tacih govorov, ali da se le napčno tolmači. In ker se je sporočilo odborovo vtopilo na §. 19. dec. ustave, nam je dolžnost, da pri tej priliki očitno povemo, kaj da mislimo o sedanji ustavi, in to tem več, ker po §. 19. deželne ustave imamo tudi pravico, pretresati ustavo državno. Ker bojo „Novice" drugi pot prinesle ves ta govor, naj povemo zdaj le to, da je govornik se ozrl v dobo preteklih 20 let, kar si Avstrija ustave dela, kako je delal Schmer ling, kako Beust, a nobeden ni dovršil nič tacega, kar bi bilo po volji vsem narodom avstrijskim. Uni je ustrezal Nemcem, ta Magjarom — obd pa sta merila z napčno mero, ker vAvstriji imajo tudi druga kraljestva zgodovinsko pravo, a ne samo Magjari, in tudi drugi narodi morajo imeti narodno pravo, a ne samo Nemci. Večina narodov avstrijskih je tedaj obsodila d v a-liz em kot nesrečo Avstriji, kajti dvalizem ne krepi Avstrije, ne ugaja večini narodov na tej in uni strani Litave, naklada nam pa velika bremena. Potem je prestopil govornik na pretres decemberske ustave, o kteri ne taji, da ima marsikaj dobrega in svobodnega; al dozdaj ima le lepe principe izrečene, djan-ske izpeljave o svoboščinah pa še ni. Dalje obžaluje, da mnogim homatijam avstrijskim so se dodale še prav po nepotrebno verske, ktere je nemški liberalizem tirjal. Te verske postave imenuje pravo Pandorino puško, iz ktere, kakor nam gnjusno pisani in ilustrirani napadi na katoliško duhovščino in katoliško cerkev v„Figaro", „Kikiriki" in druzih časnikih te baze vsaki dan kažejo, je izletelo velikih hudičev in malih hudičkov toliko na dan, da se jih vlada sama strašiti mora. Konečno prestopi govornik na združenje vseh Slovencev v eno politično celoto, ktera edina je v stanu varovati in zagotoviti narodno ravnopravnost Slovencem. Potrebo tega združenja dokazuje s tem, kako se Slovencem godi na Sta-jarskem, Koroškem, Primorskem; povdarja, — da želja po tem združenju traja že od 1848, — da je v političnih in sodniških zadevah že nekoliko bila v preteklih letih, — da bi Avstriji sami na korist bila itd. O vsem tem in  druzih govorih drugi pot več, ker da-
našnji list ne more popisati vsega, kar se je godilo do V2 4 ure popoldne, ko je bila vsa postava po predlogu odborovem in z dodanim nemškim Bajsen-felsom z veliko večino glasov sprejeta.
Idrijska peticija je bila rešena s tem, da šola rudniškega erara ne spada pod postavo državnih, deželnih ali občinskih šol. Peticija „konstitutionalnega društva" se je dala društvu nazaj, ker nasprotuje §. 19. osnovne postave.
V  21. seji je S vete c poročal o opravilnem poročilu deželnega odbora. Zarad železnic, o kteri seje dr. Tomanu še posebna hvala izrekla za njegove zasluge, je bilo sklenjeno, deputacijo poslati na Dunaj, ki se zahvali za dovoljenje železnice Njih Veličanstvu; voljeni so bili v to poslanstvo dr. Toman, dr. Wurz-bach, Peter Kozler, Fid. Trpinec in dr. Za-vin še k. — V tej seji so bili sprejeti predlogi zarad realke, najdenišnice, naprave velikih občin in občinskega zastopa, in predlog zastran odpisa gruntnega davka (glej današnje „Novice" na 2. strani). Cesarski namestnik je odbijal očitanje finančnih gosp6sk, ki sta ga ponavljala dr. Toman in S ve te c.
V  22. in poslednji seji je bila najvažnejša razprava ta, ki je obravnavala ponudbo c. k. finančnega mini-sterstva, po kteri se ima kranjski deželi vzeto premoženje povrniti s tem, da se jej da 700.000 gold. v novih obligacijah. Zbor je sklenil, naj se sprejme ponudba, čeravno je prepičla.
Ko so bila vsa opravila končana, je sklenil predsednik dr. pl. Wurzbach sejo s kratkim govorom in slava-klicem Njih Veličanstvu, ki ga je zbor navdušeno trikrat ponovil. Cesarski namestnik se poslovi od deželnega zbora se zagotovilom, da z veseljem priznava, da je veliko delal in temeljito zvrševal svoja opravila. Veliki posestniki so s 5 glasovi posl. Dežmana izvolili v deželni odbor,  iz kterega je Kromer stopil.
Po tem prosi dr. Bleiweis še zadnje besede in govori blizo tako-le:
Gospoda! Deželni zbor letošnji je na razhodu. Naj mi je dovoljeno, da v slovesnem tem momentu spregovorim zadnjo besedo v imenu večine zborove.
Le malo časa je bilo odločenega zborovanju našemu, — dobrih mesec dni. Vendar ako se ozremo na pretekli ta čas nazaj, vidi se — kar sta priznala tudi prečastita predgovornika — da smo mnogovrstnih in za domovino našo prevažnih reči mnogo rešili popolnoma , nektere pa dognali tako daleč, da se rešijo v kratkem času. Po takem moremo zadovoljni slovo jemati danes od zbornice deželne, ker nam vest pravi, da smo storili svojo dolžnost.
Res je, daje včasih zelo šumelo, da je hudo šumelo, ko je vsaka stran, stran na levi in desni, iz svojega stališča branila svojo stran, — al gospoda moja na uni strani! vedite, da sveta naloga nam, ki nas je poslal narod slovenski iz kmetov, trgov in mest, bila je nepremakljivo ta, da se borimo za svetinje naroda našega, to je, za svobodo na podlagi narodnosti naše in sv. vere naših očetov.
Konstatirati pa morem resnico, da takrat, kadar je šlo za olajšanje davkovskih bremen, ki tako silno tarejo milo domovino našo, bil je zbor soglasen.
Da je naša stran obravnavala vse reči v domačem — slovenskem — jeziku, ne mislite, gospoda, da smo Vas s tem hoteli žaliti. Ne! Mi smo z besedo domačo v zbornici deželni le v posest vzeli pravice svojega naroda. To je eno, zakaj da smo zmiraj govorili slovenski. Drug namen naš pa je bil ta, da smo Vam djansko pokazali, da je narodni naš jezik zmožen biti parlamentarni jezik kakor Vaš nemški; — s tem pa smo tudi spričati hoteli,   da  ni  ne sanjarija,
------337   ------
ako zahtevamo, da se naš jezik vpelje v šole in urade, kajti pokazali smo Vam djansko, daje zato popolnoma sposoben.
S tem pa da smo osnovali mnogo postav, niso se postave do dobrega gotove; treba jim je Najviše sankcije.
Zato se zalivalo prečastitemu cesarskemu gospodu namestniku, da se je ves čas marljivo vde-leževal naših zborov, združujem prošnjo, naj zagovarja osnovane naše postave pri visoki dunajski vladi tako, da jih potrdi Njegovo Veličanstvo. Recite slavni gospod! c. k. ministerstvu, da te postaje je osnovala večina zborova, ki v resnici tudi namestuje večino dežele, kajti njej je narod naš, ko je zbor bil 1867. leta razpuščen, skazal zaupanje s tem, da jo je zopet volil. Zdaj ima visoka dunajska vlada priliko lepo, da djansko pokaže, ali res spoštuje avtonomijo deželno, to je, tisto avtonomijo, ki more biti glavni fundament Avstriji zadovoljni, in še le po zadovolj-nosti vseh narodov njenih tudi Avstriji močni!
Zahvalujem se pa tudi častitemu gospodu predsedniku našemu, ki je krmilo zborove ladjice tako vodil, daje cela prijadrala do svojega cilja.
Kakor pa je v začetku zbora našega bil prvi klic: slava presvitlemu cesarju! tako naj tudi zdaj, in to tem več, ker ravno jutri obhajamo imen dan Njegov, doni isti navdušeni klic: slava Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu!
In slava-klici so  doneli  po  dvorani  v   slovesnem trenutku,  ko  so poslanci zadnjikrat za letos zborovali.
In tako je v saboto 3. dne t. m. deželni zbor končal svoje delovanje, ktero je začel 22. avg. t. 1. Imel je 22 očitnih sej. Da pa so odbori večidel delati morali na pretrganje, kaže se iz tega, da se je v kratkem tem času rešilo vladnih predlogov 5, predlogov deželnega odbora 60, predlogov posames-nih poslancev 5, peticij (prošenj) 51. In med temi je bilo veliko prav obširnih reči. Drugi pot bomo imenovali vse te predloge, ki jih je rešil letošnji deželni zbor. —
— (Odbor kmetijske družbe) je v poslednji svoji seji med   drugim  sklenil,   da   bode   družbin  občni zbor 24. novembra t. 1.   Ravnokar se razpošiljajo pozivi do poddružnic, da blagovolijo pripraviti, kar mislijo, da  pride  v  obravnavo   občnemu  zboru;   posebno naj take reči,  o  kterih želijo,   da  pridejo  z  imenom  v program občnega zbora,   pošljejo   do  konca  tega meseca odboru v Ljubljano,  vsa druga  sporočila pa naj pošljejo zadnji čas do 15. novembra t. L, to je: krajše nasvete ali predloge svoje ali svojih udov, imena novih udov, imena tacih kmetov in učiteljev,   ki zaslužijo častno sreberno svetinjo za sadje- in mur-vorejo. Posebno pa so gosp. predstojniki poddružnic in  drugi   gospodje  udje  še naprošeni za to, naj ne odlašajo dalje odboru odgovora na pismo od 7. junija t. 1. in naj nasvetujejo, kako naj bi se podružnice na novo osnovale.    Stvar je zelo važna,  in da odbor more prihodnjemu zboru nasvete podati, treba, da vsaj do konca tekočega meseca prejme iz dežele dobrih nasvetov.
—  Gosp. dr. Saje vi c v Celji ne gr6 za advokata v Kranj,  kamor je od ministra pravosodja imenovan.
—  (Naznanilo iz ljubljanske Čitalnice.) Podučevanje v petji za gospodičine bode v čitalnici vsako sredo in saboto ob 4. uri popoldne; začne se ta šola v saboto 10. dne t. m.; — za gospode pa vsak ponde-ljek in četrtek ob 8. uri zvečer; začne se pa ta šola v pondeljek 12. dne t. m.
V imenu si. odbora: Anton Forster, pevovodja.
— Dramatično društvo je od n&rodne večine deželnega zbora v podporo prejelo 200 gold.
— (Koncert) gospoda A. Heidriha, v umetnosti vrednega brata našega čislanega tenorista g. Fr. Gr-bica, se stavlja v eno vrsto koncertom tega. Napravil nam je v nedeljo s pomočjo gospž A. Pesiakove, go-spodičin A. pl. Neugebauer-jeve in E. Mašek-ove, gg. Fr. Grbic-a, Fr. Kuralt-a, V. Valente in moškega zbora čitalničinega res veseli večer. Ugodno je razvijal svoj lepi glas, al tudi vsi drugi omenjeni so vršili izvrstno svoje naloge. V drugem oddelku koncerta se je igrala kratkočasna igra „Crni Peter", pri kterej smo zopet priliko imeli občudovati naše prve diletante.