Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA
ENOTNOST
izgraditev Mladinske proge dokazuje, da je naša mladina tiuž v miru, v času obnove in izgradnje prav tako borbena in požrtvovalna kot je bila v dobi osvobodilne vojne. Mladina je s tem dokazala, da je razumela veliko prisego borcev, ki so padali v naših hribih in dolinah,	Maša Pijade
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto H., štev. 46
Ljubljana, 15. novembra 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
BRATSTVO IN ENOTNOST - JAMSTVO NASIN USPEHOV
IZ GOVORA MARŠALA TITA NA PREDVOLILNIH ZBOROVANJIH V ZAGREBU IN BEOGRADU
Delavski razred in graditev slovenske državnosti
Prvo zasedanje Ustavodajne skup--ščine LRS, ki se bo začelo 15. t. m., predstavlja krono slovenske državnosti. S tem aktom bo dokončana borba za izgradnjo slovenske državnosti, za katero se je naš narod boril že stoletja. Ta težnja, ki je dobila svojo konkretno obliko v splošni ljudski vstaji proti okupatorju in se nadaljevala ves čas narodno osvobodilne borbe, je dobila najmočnejši izraz pri volitvah v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. V olivni rezultati nam dokazujejo pravilno razumevanje najširših množic našega ljudstva, ki je s tako številno udeležbo na volitvah ponovno dalo izraza za ustvaritev slovenske državnosti, katera je omogočena edino v novi ljudski republiki Jugoslaviji Z najširšo udeležbo na volitvah je ljudstvo Slovenije utrdilo enotnost Osvobodilne fronte ter s tem manifestiralo strnjenost in moč svoje vseljudske politične organizacije in potrdilo pravilnost njene politike od vsenarodnega upora do danes.
Z volitvami se je ponovno pokazala ljubezen do Komunistične partije, katera je dala borbi za našo osvoboditev pravo smer in katera je s pravilno družbeno politično analizo modro vodila razvoj slovenskega narodno osvobodilnega gibanja. Prav tako tudi danes vodi razvoj naše ljudske republike v izgradnji naše državnosti. Doslednost v borbi za socialno osvoboditev izpod domačih in tujih izkoriščevalcev pa je privedla do ogromnih gospodarskih uspehov, ki so omogočili najbolj siromašnim in zatiranim delovnim množicam delovnegS človeka vredno življenje in mu v tem kažejo jasno perspektivo za bodočnost. Prav tako je tudi odkrita politika nove Jugoslavije veliko pripomogla k utrditvi zaupanja Komunistični partiji, Osvobodilni fronti in naši ljudski oblasti. Pravilno razumevanje ljudskih množic, katere so s svojim glasovanjem dale zaupanje kandidatom iz ljudstva, ki so odkrito, brez demagogije prikazali naš položaj, naše uspehe in težave na poti našega gospodarskega razvoja, nam je garancija, da se sedanji ljudski poslanci ne bodo izrodili v drobne advokatske zagovornike malih lokal patriotskih teženj, s katerimi bi si hoteli zasigurati ceneno popularnost in pozicije med ljudstvom. To pravilno razumevanje je prineslo nov način gledanja na reševanje vseh drobnih vprašanj in zavest, da je za njihovo reševanje potrebna enotnost in trdna skupnost ljudske republike Slovenije, da si te naše slovenske skupnost ne moremo zamisliti brez močne in enotne Jugoslavije. Težnje slovenskega naroda, katere je poleg ostalih slovenskih duhovnih velikanov posebno izrazil največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki je dejal, »da je slovenski narod dokazal, da je vreden svobodnega življenja in srečne prihodnosti,« kakor tudi njegovo prepričanje, »da bo prišlo do političnega združenja jugoslovanskih narodov in da se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakovredni in enakopravni narodi«, je dobilo svojo stvarnost v naši štiriletni borbi in 'bo s sprejemom prve slovenske ustave do kraja uresničeno.
Delavski razred s svojo avantgardo Komunistično partijo je bil vedno vztrajen prvoboritelj za socialno osvo-.boditev in s tem tudi za nacionalno osvoboditev slovenskega naroda, katera ne bi bila mogoča, ako ne bi bi'. v narodno osvobodilni borbi zrušen stari protiljudski kapitalistični red. Delavski razred se je boril proti kapitalističnemu izkoriščanju na ta način, da se je boril proti velikosrbski čar-šiji, ki je bila glavni steber nacionalnih zatiranj jugoslovanskih narodov. Prav zaradi tega je delavski razred že v bivši Jugoslaviji vodil borbo proti izkoriščanju in s tem postavil pogoje za ustvaritev enotne fronte delovnega ljudstva, iz katere je v času narodne vstaje nastala Osvobodilna fronta, ki je z delavskim razredom in njegovo avantgardo Komunistično partijo na čelu izbojevala zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci. S sodelovanjem delavskega razreda v narodno osvobodilni borbi se je delavski razred boril proti vsakršnemu imperializmu in na ta način ogromno doprinesel, da je danes Jugoslavija svobodna in neodvisna od vseh zunanjih vplivov. S tem je slovenski narod prav tako kot ostali jugoslovanski narodi dosegel svojo nacionalno svobodo in neodvisnost. Rezultat tega je ljudska drža Va, ki jo delavski razred opravičeno Priznava za svojo, kar dokazuje z vso
Veličastna, zmaga Ljudske fronte v vseh ljudskih republikah naše Zvezne države je pokazala vsemu svetu, da je ljudstvo Jugoslavije tudi po vojni, v času mirne izgradnje, ko daj,e vse sile za ustvaritev svoje lepše bodočnosti, enotno, kot je bilo v času junaške borbe prot; okupatorju in njegovim pomagačem.
Zmaga Ljudske fronte pomeni priznanje in potrdilo veličastnih uspehov, ki smo jih dosegli v obnovi in izgradnji naše države, volitve so dale širokim delovnim množicam jiasen pogled v bodeče naloge in delo, so pa bile obenem hud, neizbrisen udarec vsej domači in svetovni reakciji, ki skuša zavirati napredek naše ljudske republike. Veličastna zmaga Ljudske fronte je obenem najzgovornejši dokaz enotnosti narodov Jugoslavije in vsakega naroda posebej.
O tem je govoril tovariš Tito na svojih predvolivnih govorih v Zagrebu in Beogradu.
Naše pridobitve
1.	Imamo veliko zgodovinsko pridobitev — našo zvezno ustavo, ki je za ustavo Sovjetske zveze najboljša in najmodernejša na svetu. Ona jamči polno suverenost vsaki ljudski republiki, vsakemu državljanu njegove pravice in daje ogromne možnosti za zgraditev naše skupne domovine.
2.	V novi družbeni ureditvi je rešeno narodno vprašanje. Vsi narodi in vše narodne manjšine so rešeni narodnega zatiranja in imajo vse pogoje za svoj gospodarski in kulturni razvoj.
3.	V novi družbeni ureditvi je rešeno ekonomsko vprašanje. Vse bogastvo naše dežele je v ljudskih rokah in služi v korist ljudstva, ne pa posameznikom.
4.	V novi Jugoslaviji je rešeno delavsko vprašanje.
»Delavec je bil v stari Jugoslaviji predmet najbolj brezobzirnega izkoriščanja in izrabljanja, v novi Jugoslaviji pa je pridobil vse pravice. Te njegove pravice ščitijo v celoti vsi zakoni. Danes ima delavec v«e pogoje za popoln razvoj in je samo vprašanje ekonomskega proč,vita vsega našega gospodarstva, da se ti pogoji Izboljšajo, hkrati s standardom delavskega življenja. V novi Jugoslaviji ima torej delavski! razred sijajno bodočnost. V novi Jugoslaviji so za delavce ustvarjeni vsi pogoji, za katere so se nekoč potegovali in za katere so prelivali kri ali pa morali v ječe.«
5.	Kmetje imajo v novi Jugoslaviji vse pogoje za popoln razvoj. Rešeni so izkoriščanja od strani raznih špekulantov, čeprav morda danes še ne vidijo vseh pogojev boljšega življenja. Toda ni več daleč čas, ko bodo mogli ugotoviti, da jim nova Jugoslavija daje te pogoje. Že zdaj, ko komaj obnavljamo našo industrijo, kmetu lahko že mnogo damo.
6.	V novi Jugoslaviji je rešeno vprašanje kulturnega razvoja naših narodov. Ustanavljajo se šole in razne kulturne ustanove, vodi ' se skrb o zdravstvenem stanju ljudstva. Dani so vsi pogoji za uspešen kulturni razvoj..
Bodoče naloge
Ob vseh teh pridobitvah pa je tovariš Tito pokazal na bodoče naloge, ki nas čakajo. Dozdaj smo šele začeli graditi našo državo, obnavljati, kar je porušenega. To pa ni dovolj. »Ustvariti moramo nove tovarne, nove šole, nova vseučilišča, nove znanstvene ustanove in zavode, nove ceste in nove asfaltirane ceste, vse. kar je potrebno in kar najbolj ustreza potrebam ljudstva. Zgraditi moramo nove železnice in zgradili jih bomo. Ustvariti moramo vse, kar je pogoj za še večji in neoviran gospodarski razvoj.
Pomislite, kakšna bo naša bližnja Bodočnost, ko bom« zgradili v naši. deželi veleindustrijo, ko bomo imeli v Jugoslaviji toliko železa, kolikor ga potrebujemo, ko bomo izdelovali v Jugoslaviji razne stroje, ki so potrebni kmetu, ko bodo v Jugoslaviji namesto slabih ravne in asfaltirane ceste, ko bodo vsi naši kraji medsebojno povezani s cestami in železnicami, ko bo srce naše zemlje odprto In bo bogastvo, ld je v njem, služilo dviganju življenjske ravni naših narodov.
Zamislite si to življenje. Id ne čaka
požrtvovalnostjo in delovanjem v obnovi, prav tako pa s kompaktno ude ležbo na volitvah. Delavski razred se ob prvem zasedanju Ustavodajne skupščine LRS dobro zaveda, da s tem njegova naloga ni končana, 'pač pa da je s tem dosežena osnova za nadaljevanje borbe za popolno gospodarsko osamosvojitev in boljše življenjske pogoje. Delavski razred ima bridke izkušnje iz preteklosti, kakor' tudi svarilni' vzgled v državah, kjer še vlada sistem izkoriščanja, zato se zaradi doseženih uspehov ne bo uspaval pač pa bo budno pazil na vse poizkuse tujih imperialistov in njihovih doma čih agentov, ki bi ga hoteli ogoljufati za njegove pravice. S tem pa bo delavski razred še nadalje v resnici steber ljudske oblasti in garancija za uspešen, miren razvoj in neodvisnost naše domovine.	L R.
morda šele naše bodoče generacije, ampak že nas same.«
Maršal Tito je poudaril, da nas čakajo nove težave, da imamo še ogromne m težke naloge, ki jih moramo izvršiti. Izvršili jih bomo, ker imamo enotnost in bratstvo vseh narodov Jugoslavije. »To je gonilna sila, ki nam omogoča, da obvladujemo nemogoče stvari.«
Tovariš Tito je ob prikazovanju težav zagotovil, da bo naša dežela kljub suši imela dovolj kruha in d|i nihče ne bo umrl od lakote. Z načrtnim razdeljevanjem bomo zaslgurali našo preskrbo.
Naši sovražniki
Težave, s katerimi se borimo, ko z vsemi napori dvigamo gospodarsko moč naše ljudske republike, skušajo izkoristiti naši notranji jn zunanji sovražniki. Maršal Tito je odločno pokazal nanje in do golega razkrinkal njihovo protiljudsko početje. Proti vsem se moramo odločno boriti, kot nas uči tovariš Tito: »To so najtežji zgovodinski dnevi ,n minula vojna ter sedanje obvladovanje težkoč, ki jih imamo, so najtežji razlogi, kakor tudi najtežji dnevi naših narodov. Zato bo vsak ptgmejec, ki se ho postavil ljudstvu čez pot, poteptan kot črv.«
Maršal Tito je označil kot glavnega nosilca gonje v tujini proti Jugoslaviji — Mačka. Njemu in njegovi družbi v inozemstvu ne ugaja nova Jugoslavija, njen nagli razvoij in hitra izgradnja. Okrog njega se je zbralo vse, kar je reakcionarnega in sovražno razpoloženega proti naši državi. Njihovo delo v tujini in delo njihovih domačih pomagačev dokazuje, da so se izrodili jz politične skupine v navadne tolpfe teroristov in s kot takšnimi se moramo boriti.
Pomočniki zunanje reakcije so tudi vsi tisti domači elementi, ki skušajo kaliti in razbijati bratstvo in enotnost naših narodov, in vsa protiljudska duhovščina, ki dela v tujo korist. Zunaj kričijo, da je v * Jugoslaviji cerkev preganjana. Tov. Tito pa je odločno pribil: »Ni res, da prega. njavno cerkev... Ne bomo pa dovolili, da bi se v naši cerkvi ustvarjale agenture tujcev in sovražnikov naše države. Duhovniki naj bodo ljudski duhovniki, cerkev naj bo ljudska f«
Sovražniki nove Jugoslavije eo tudi reakcionarni in vodilni Ujudje nekih držav, ki pozabljajo naše žrtve v vojni, nočejo videti naših ruševin in skušajo oškodovati našo državo na vsakem koraku. S temi državami naši odnosi niso dobri, toda od mjeh je odvisno, da se tl odnosi izboljšajo. Niso dovolj lepe besede in vljudne fraze, potrebna so dejstva. Dejanja Amerikan-cev, ki zadržujejo 200 naših rečnih ladij, ki so nam jih ugrabili Nemci, niso prijateljska dejanja. Prav tako ni prijateljsko dejanrje to, da maši zapadnj zavezniki organizirajo m oborožujejo po taboriščih Avstrije in Italije narodne izrodke, ustaše in četnike, ki so krivi neštetih zločinov. Ni prijateljsko dejanje delovanje reakcionarnih krogov Amerike, ki Jugoslavijo klevetajo in si prizadevajo, da bi se ukinila pomoč UNRRA-e, ki nam je potrebna in do katere imamo pravico.
To delajo reakcionarni voditelji Amerike, dočim med ljudstvom Amerike in Jugoslavije ni nesoglasij. »Imamo krvne vezi z Ameriko, ljubimo ljudstvo Amerike. Vemo, da nam ameriško ljudstvo želi najboljše.«
Maršal Tito je prvič javno razkrinkal vlogo gospoda Churchilla v taboru svetovnih reakcionarjev. Označi] ga je za -»zastavonošo vojnih hujskačev«. Churchill, ki ima kot eden glavnih ljudi za Stalinom In Rooseveltom velike zasluge v osvobodilni vojni, ki pa izginjajo zaradi njegovega reakcionarnega stališča, očita Jugoslovanom nehvaležnost. Tov. Tito mu je od-1 govoril, da mu ljudstvo Jugoslavije nima biti za kaj hvaležno, kajtj dve leti in pol naše borbe je poznal samo Mihajlovič#, ko pa je izprevidel, da je naše narodnoosvobodilno gibanje neuničljivo, je spremenil svojo politiko. Njegova pomoč — ki smo jo radi sprejeli — pa ni bila velika in bi bila lahko desetkrat večja.
Vojne ne bo!
Ob razkrinkavanju vojnohujskaške vloge gospoda Churchilla, je maršal Tito odločno povedal, da vojne ne bo, kajti ljudske množice so za mir, noben narod noče vojne, le reakcionarna imperialistična klika si želi vojne. Narodi Anglije, Amerike In noben narod noče vojne. »Vojne ni mogoče voditi brez ljudstv,!. Orožje mora biti v rokah ljudstva. Toda to ljudstvo, ki ima orožje v rokah, mora vedeti, proti komu gre s tem orožjem in zakaj! Danes ni več tako, kot je bilo nekdaj. Danes ne gre več za to, da bi se postavila ena dežela po robu drugi, ampak demokratične sile proti reakciji.«
Naši prijatelji
Nova Jugoslavija ima v svetu mnogo iskrenih zaveznikov. Maršal Tito je povedal, da naša zveza s slovanskim] državami z veliko Sovjetsko zvezo na čelu ni samo začasna zveza. »To je zveza s slovanskimi brati, krvna zveza, zveza jugoslovanskih narodov z narodi Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške in prijateljstvo z našo bratsko Bolgarijo. To našo prijateljstvo,
to naše bratstvo m sam« fraza, ampak stvarnost, trajna stvarnost.«
S sosednimi državami Madžarsko m Rumunijo imamo diplomatske in ekonomske odnošaje. Z bratsko Albanijo pa so naši odnešaji najboljši.
Vse demokratične države so naše zaveznice in »... demokratične države z veliko Sovjetsko zvezo na čelu so dosti močnejše kot tisti reakcionarji, ki imajo proti sebi v svojih deželah ogromno večino lastnega ljudstva.«
čuvati bratstvo in enotnost — glavna naloga
Ko gremo po veličastni manifestaciji naše enotnosti, ki so jo pokazale volitve v Uatavotvome skupščine posameznih ljudskih republik, novim nalogam nasproti, nas morajo vodit] besede tovariša Tita: »Najbolj važno, najbolj osnovno v našem državnem življenju, v vsakem narodu posamič in v vsej državi, med vsemi narodi skupaj je: čuvati bratstvo in enotnost... Naša država je že dosegla ogromen uspeh skoraj na vseh področjih našega državnega življenja. Naša bodočnost je Svetla in izvršili bomo vse naloge, ki so pred nami, če bomo tako složni in enotni kakor smo sedaj... Bratstvo in enotnost sta famstvo naših uspehov.«
Enotnost naših narodov je vsebovana v veličastni organizaciji — Ljudski fronti, M jei po besedah maršala Tita nerazrušlji-
Kakor je bilo objavljeno, se bo sestal v dneh 16. do 18. novembra širši plenum Glavnega odbora Enotnih sndikatov Jugoslavije, katerega se bodo udeležili poleg članov plenuma tudi predstavnik] posameznih strokovnih zvez in močnejš h krajevnih medstnokovnih svetov na področju Jugoslavije. Ta plenum, kakor vsi ostali plenumi, konference in kongresi višjih forumov Enotn h sindikatov, bo obravnaval .vprašanja, ki niso bistvene važnosti samo za delavski razred, temveč za celoten razvoj narodov Jugoslavije, kajti v naši novi državi Igrajo s ndtkati — o tem smo imel] že dovolj prilike prepričat] se ■— prvenstveno vlogo v gospodarskih, socialnih, pol tičnih in kulturnih vprašanjih, z eno besedo, v celotnem življenju naših narodov.
Pr; prvi točki dnevnega, reda se bodo obravnavale
Naloge sindikatov v prvem letu gospodarskega načrta
Vse do prevzema oblasti po ljudstvu, ljudstvo na splošno o kakem gospodarskem načrtu, o katerem v predvojni Jugoslaviji nikoli ni bilo govora, ni imelo pojma. Domači kapitalist] so poznali le vsak svoj načrt, ki je koristil in služil le njihovim interesom. V kol kor pa se je izvajal nekakšen širši gospodarski načrt, je bil dirigiran od tujcev, od inozemskih velekapitalistov, katerim so bili takratni naši oblastniki docela poslušni.
V kratki debi po osvoboditvi je ljudska oblast že v juniju letošnjega leta izdala zakon o gospodarskem načrtu. Spričo do-sedanj h naporov, ki so bili izvršeni predvsem pri obnovi in spričo pogleda v bodočnost, je bilo lahko ugotoviti, da mora biti vse naše nadaljnje prizadevanje, posebno na področju gospodarstva, le načrtno, če si želimo resničnega hapredka. V zvez1 s tem je prišlo do razdelitve gospodarskih podjetij na zvezna, republiška okrožna im krajevna področja. Naše nadaljnje stremljenje pa gre za tem, da ne samo obnovimo, temveč ha novo izgradi, mo nove tovarne, da nadaljujemo z elektrifikacijo, dvignemo kmetijstvo, skrbimo za gradnjo stanovanj, zdravstvenih domov itd. V zvezi s tem je važno tudi vprašanje pravilne uporabe materiala, pravilne razmestitve delovne sile itd., kar vse predstavlja eno od 'prvenstveno važnih strani splošnega načrtnega gospodarstva..
Nemogoče je, da bi pri tako vel kem delu, ki ni samo izraz pravilnega stremljenja ljudske oblasti, temveč je obenem tudi dokaz pravilnost] ljudske politike, osatali s ndikati nezainteresirani. Nasprotno, zavedajoč se važnosti vseh teh vprašanj, bo plenum vse to temeljito obravnaval, zaključke pa bo treba izvesti z vso doslednostjo, samozavestjo in intenzivnostjo. Vse to ne bo nič manj važno, kakor je važno tekmovanje, udarništvo in 'ostalo, pomembno delo sindikatov.
Druga točka obravnava
Kulturno delo sindikatov
V tem pogledu je bilo doslej še premalo storjenega, dia bi mogli bit] zadovoljni z dosedanjim delom. Pri tem gre predvsem za množično kulturno delo čla. nov Enotnih sindikatov. Tu je treba ponovno poudarit1, da je kulturno udejstvovanje slehernega posameznika pogoj njegovega in celotnega napredka. Dokler bo kulturno prosvetno delo životarilo v predvojnem duhu, dokler ne bo dovolj skrbi za pravo vsebino kulUiroo-prosvetnega la-
va zveza delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov naše države in predstavlja združitev naših na-rodov za izpolnitev veličastnih nalog.
»Ljudska fronta je tisti činitelj, kfj je omogočil izvršitev tako veličastnih del kot je obnova naših tovarn. Ljudska fronta obnavlja naša razrušena mesta, Ljudska fronta gradi naše razrušene vasi, Ljudska fronta gradi nove proge s pomočjo svoje slavne mladine, Ljudska fronta gradi in ustvarja novo in srečnejšo bodočnost našim narodom.«
Narodi Jugoslavije so šli v borbo s trdno vero v zmago. Z nič manjšo vero ae »1 delovno ljudstvo Jugoslavije vrglo po vojni na delo za izgradnjo naše domovine. Maršal Tito nam je podkrepil to vero ▼ naše uspehe:
»Uspeli bomo v naših zan**8h, nspelt bomo v izpolnitvi naših načrtov. Uspeli bomo zato, ker je naše ljudstvo tako. Uspeli bomo zato, ker imamo tako mladino, kakršno ima redko kateri narod v svetu, uspeli bomo zato, ker imamo naše kmete, ki so že danes visoko politično zavedni, uspeli bomo zato, ker imamo udarniško delavstvo, Id vsak dan daje dokaze o vedno novih primerih heroizma v izgradnji in delu v tovarnah, uspeli bomo zato, ker imamo tako Ljudsko fronto, ker imamo tako čudovito ljudstvo, na katerega je lahko ponosen vsak državljan pred vsem svetom.«
žlvljanja v podružnicah, tako dolgo bomo imeli člane sind katov, ki ne b?do mogil pravilno razumeti niti najosnovnejše naloge, kaj šele, da b] znali ceniti in razumeti n. pr. načrtno gospodarstvo. Pa tu-d: samo kulturno prosvetno delo bo brez našega krepkega prizadevanja, kar ae nanaša predvsem na odgovorne funkcionarje, ostalo klavrno, plehko, pa bodisi na odru ali kjer koli. To vprašanje je tem težavnejše, ker so še vkoreninjeni sledovi stare, ljudstvu nevarne ».prosvete«, katere namen je vedno bil prikazovati ljudstvu manjvredne, plehke »kulturne« ustvaritve, da tako ne bo v delo svojih življenjskih nalog, ki temeljijo v ljudski demokraciji ter v političnem udejstvovanju ljudstva. Prav zaradi tega mora biti tem večja naša skrb, da čim preje uresničimo vse načrte in navodila višjih forumov tudi v pogledu kulturno prosvetnega dela.
Tudi prizadevanje širšega plenuma Glavnega odbora bo šlo za tem, da uvede v sindikalne organizacije in razvija v njih krepkejše, bogatejše in širše kulturno prosvetno 'delovanje, ki naj ma za cilj prevzgojo slehernega pripadnika, delavskega razreda, kar je bistvetie važnosti za ves naš nadaljnji razvoj.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je nove smernice že nakazal z okrožnico z dne 4. oktobra t. 1. V svrho kulturnega, 'n političnega dviga svojih članov predvideva pri vseh federalnih odborih kulturno prosvetne oddelke z odseki za vzgojo, agitacije in tisk ter ža kulturno umetniško udejstvovanje. Oddelki naj imajo tudi referente za zgradnjo delav. skih klubov in rdečih kotičkov kakor tudi za vzgojo mladine. Tudi Osrednji odbori zvez, krajevni medstrokovni svet , krajevni in podružnični odbori naj uvedejo sektor kulturno prosvetnega dela. Za uspešnejše delo’ bodo na posameznih področjih ustanovljene prosvetno kulturne komisije. Vse to se je ponekod deloma že uveljavil a. Saj je pri marsikaterem odboru postavljen vsaj referent za kulturno prosvetno delo, vendar bo po navedeni reorganizaciji moralo priti do bolj razgibanega in pravilnega kulturno prosvetnega udejstvovanja.
V Sloveniji bo množično kulturno delovanje mnogo pr dobilo tudi z ustanovitvijo republiškega prosvetnega sveta, katerega delo bo šlo tudi za tem, da bo vse kulturno udejstvovanje čim enotnejše m koordinirano, kar vse smo doslej močno pogrešali. Prosvetni svet bo imel tudj nad. zor nad celotnim udejstvovanjem in bo skrbel za zalogo potrebne literature.
Organizacijski problemi sindikatov
Pod to točko bo plenum obravnaval reorganizacijo sindikatov.
Z razvojem industrije je postala pereča tudi reorganizacija sindikatov, zlasti še z ozirom na nadaljnje perspektive v industriji. Razumlj vo je, da ob ustanovitvi sindikatov ni bilo mogoče postaviti takega sestava, k] ne bi bil pozneje potreben nikakršne korekture. V tem pogledu je bilo treba čakati na razvoj naše celotne notranje ureditve, ki daje šele osnovo za pravilen organizacijski sestav Enotnih sindikatov. Glede reorganizacije bodo sprejeti znač lni sklepi, s katerim] se bo vsaj pri nekaterih zvezah, odnosno strokah bistveno izpremenil današnji sestav.
Gre predvsem za ukinitev Splošne zveze delavcev in nameščencev, namesto nje pa se predvideva ustanovitev nove Zveze delavcev in nameščencev male industrije in obrtništva. Nova Zveza bo zajela vse (Dalje na 2. strani)
Važnost plenuma Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije
PO OBISKU SEKRETARJA KP ITALIJE PALMIRA TOGLIATTIJA
Komentar „Borbe" ob priliki njegove izjave
Ob priliki izjave Palmira Togliattija je ves beograjski tisk objavil komentar »Borbe«, ki se glasi:
Danes je za vsakogar očividno in jasno, da so angleški in ameriški vladajoči krogi ob priliki diskusije o Trstu in Julijski krajini n asestankih Sveta ministrov, posebno pa na nedavni mirovni konferenci v Parizu skušali z vsemi silami vsiliti takšno rešitev, ki bi bila naperjena proti upravičenim zahtevam Jugoslavije, proti resničnim interesom Italije in proti življenjskim interesom mesta Trsta. oPd geslom »Obrambe pravic Italije« so zavzeli stališče internacionalizacije Trsta in njegove okolice. Vsebino in smisel te »internacionalizacije« so odkrili mnogi tolmači anglo ameriške politike, kot na primer »New York Times«, ki je ponovno poudaril, da naj postane »internacionalna cona Trsta« ena izmed »obramb-hin stebrov« »zahodne Evrope«, Tudi gospod Churchill je v svojih vojno hujskaških načrtih poudaril, da je treba ustvariti »obrambno« črto od Stettina do Trsta.
Ta smisel »internacionalizacije« Trsta se je posebno jasno pokazal ob priliki debate o Statutu tako imenovanega svobodnega področja Trsta na mirovni konferenci v Parizu. Delegati ZDA in Anglije so ob uslužni pomoči Francije predlagali, naj bo »Trst svoboden i od Jugoslavije i od Italije« ter so izglasovali s pomočjo svojega glasovalnega stroja takšen statut, ki bi napravil iz Trsta njihovo gubernijo, a svobodoljubno in borbeno tržaško prebivalstvo izenačuje z državljani katere koli angleške kolonije.
V čem obstajajo namere tega stališča angleških in ameriških krogov ?
Prvič, iz Trsta želijo ustvariti svoj plače d’arm-e, naperjen proti novi Jugoslaviji, proti balkanskim in srednjeevropskim državam, ki se gradijo na načelih ljudske demokracije, na načelih medsebojnih miroljubnih odnosov in popolne neodvisnosti. Po anglo-amBriškem načrtu naj bi Trst ppstal eno izmed najbolj važnih oporišč v »cordon sa-nitaire«. ki ga poizkušajo ustvariti okrog novih demokracij v Evropi in proti njim. Z neprestanim nalaganjem svojih kapitalov v tržaško industrijo in luške naprave, da bi tako ustvarili iz Trsta svoja ekonomska oporišča, nameravajo angleški > in ameriški monopolisti prodreti na Balkan in v srednjo Evropo ter preko svojih ekonomskih položajev ogrožati neodvisnost in svoboden po ležaj balkanskih in srednjeevropskih narodov. Kakor je znano, obstoji druga točka tega. načrta v tako imenovani internacionalizaciji Donave.
Drugič, okupacija Trsta v obliki tako imenovane internacionalizacije naj bi bila ena izmed najbolj važnih točk pri ustvar janju železne zavese med Balkanom in srednjo Evropo na eni in zahodno Evropo na drugi strani, med ljudskimi demokracijami na vzhodu in demokratičnimi silami Italije ter dragih zahodnoevropskih držav. Cilj ustvaritve te zavese obstoji v tem, da prekine normalno in naravno življenje Evrope in da okrepi pozicije reakcionarnih krogci v Italiji in vsej zahodni Evropi.
Tretjič, Trst kot anglo ameriško oporišče
ima poseben pomen za demokratični in narodni preporod Italije in za njeno vlogo v Evropi, Takšen Trst bi bil oporišče proti neodvisnosti Italije in proti razvoju njenih demokratičnih sil.
S temi načrti nam je bil povzročen težak udarec pred svetovno javnostjo na mirovni konferenci v Parizu. Delegacija SZ in delegacija Jugoslavije sta razkrinkali s pomočjo drugih demokratičnih držav anglo-ameriške namere v zvezi s Trstom.
Jugoslovanska delegacija je šla do skrajnih mej, da bi našla čim boljšo rešitev trža škega problema, in je ves čas vztrajala pri sporazumu ter je napravila za ta cilj celo vrsto odstopov. Pristala je tudi na nekatere neuradne razgovore s predstavniki italijanske vlade. Ti razgovori pa niso privedli do nobenega uspeha, ker so bili ti stiki zaradi anglo-ameriškega vpliva na določene kroge v Italiji z italijanske strani neiskreni. Njihov glavni cilj je obstajal v onemogočanju stvarnih razgovorov, t. j. onemogočanju rešitve, ki bi odgovarjala tako interesom nove Jugoslavije kakor interesom italijanskega naroda.
Obisk tovariša Togliattija, generalnega sekretarja Komunistične partije Italije, neuradni razgovori, ki jih je vodil v Beogradu, kakor tudi njegova izjava, ki jo je dal po vrnitvi' v Rim, dokazujejo še enkrat ves trud nove Jugoslavije, da se onemogoči, da bi postal Trst oporišče proti Jugoslaviji, proti, narodnemu in demokratičnemu preporodu Italije in proti miru v tem delu Evrope. Možnost rešitve tržaškega vprašanja — kakor je bilo bo obrazloženo v izjavi Togliattija, na temelju avtonomije Trsta pod suverenostjo Italije in na temelju resničnega tržaškega statuta, ki. bi bil zajamčen ne samo z enostransko izjavo Italije, temveč tudi izjavo Jugoslavije, predstavlja težak udarec mračnim načrtom reakcionarnih krogov proti Jugoslaviji in proti neodvisnosti Italije. Možnost takšne rešitve bi imela poseben pomen za zavarovanje demokratičnega življenja tržaškega prebivalstva, za zavarovanje gospodarskega in kulturnega razvoja mesta Trsta. Jugoslavija je v svoji politiki pri tržaškem vprašanju vedno upoštevala tako svoje nacionalne pravice kakor tudi demokratične težnje tržaškega prebivalstva. Danes skuša omogočiti čim več demokratičnih svoboščin, čim boljše življenjske pogoje tržaškemu prebivalstvu, gospodarski razvoj Trsta, čimbolj normalne in boljše odnose med Trstom in Jugoslavijo in napraviti vse, da ne bi postal Trst kamen spotike na jugoslovansko-italijanski meji, temveč most, ki bi povezal našo ljudsko republiko z demokratičnimi silami italijanskega naroda.
Ni se še posušilo črnilo na izjavi tovariša Togliattija in že so pričeli reakcionarji kampanjo proti sporazumevanju med Jugoslavijo in Italijo, za katerega se zavzema tovariš Togliatti v svoji izjavi. Ta kampa-. n ja in te intrige še enkrat dokazujejo, da skušajo reakcionarni krogi onemogočiti vsako rešitev tržaškega vprašanja, do katere bi prišlo brez njih in proti njihovim kolonialnim načrtom.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Važnost plenuma Glavneca odbora ESZDNJ
obrtno delavstvo In tudi one delavce in nameščence, ki -delajo v majhnih in industrijskih podjetjih. Zveza bo mela v sestavu sindikatov velik pomen, saj bo obstojala v vsakem količkaj pomembnem kraju. Z ustanovitvijo te zveze bo prišlo do sprememb tudi pri nekaterih močnejših zvezah, ki so doslej vključevale v svoj sestav tudi podružnice z majhnim številom članov. Na podlagi dosedanjih izkušenj smo mogli priti do prepričanja, da so te, čeprav vključene v svoji zveži, več al' manj samevale in zato njihovo delo ni bilo dovolj uspešno. V to novo zvem bodo nadalje vključeni tudi brivci ter ostali nameščenci te stroke, id so imeli doslej svojo zvezo, Id pa je imela v juliju 1946 v vseh republikah Jugoslavije le 80 podružnic s 3485 člani. Ti delavci bodo imeli v nov Zvezi svoj odsek, v katerem se bodo mogli udejstvovati tudi s strokovnega vidika.
V vrsto reorganizacije spada tudi predlog o združitvi Zveze gopodarsko upravnih ter Zveze pravosodnih uslužbencev v novo Zvezo državne administracije. Potrebo po recrgs nizati ji so najbolj občutil; uslužbenci okrožnih in okrajnih ljudskih odborov, kjer so obstojale doslej po tri ali celo več podružn' c, V novi Zvezi bodo vsi ti uslužbenci vključeni, prav tako pa tudi uslužbenci ministrstev, sodišč, javnega tcžilstv-a itd.
Obstoja, tud predlog za ustanovitev Zveze delavcev in nameščencev črne m barvne metalurgije. V to Zvezo bodo prišli deJavci in nameščenci rudnikov železa, mangana, svinca in cinka ter raznih dragih rud, izvzemši premogovnikov, prav tako pa bodo vključen} v to novo Zvezo tudi delavci topilnic in valjarn. Ti delavci delajo vsi v zveznih državnih podjetjih, ki so pod vodstvom uprav Zveznega mnistr-stva za rude. Tako bodo ti delavci prevedeni iz dosedanje Zvez« rudarjev, v kateri bodo odslej ostali le delavci in nameščenci premogokopov. Tudi iz Zveze kovinarjev bodo izpadi, oni delavci, ki go zaposleni v stroki, ki jo predvideva novoustanovljena. Zveza.
Tudi glede reorganizacije Zveze komunalni uslužbencev je bilo doslej večkrat govora. Gre za predlog, po katerem bodo t sta podjetja, ki so last ljudskih odborov a za nje obstojajo strokovne zveze, prešla v sestav teh zvez. S tem bi v glavnem bilo urejeno vprašanje sestava Zveze ob črnskih uslužbencev. V manjših krajih kjer ne bo dovolj uslužbencev, se bodo ti mogli organizirati v Zvezi uslužbencev državne admin straciije ali krajevne ddu-Btrje in obrtništva. O vsem nadaljnjem bo seveda razpravljal plenum.
Tol’ko na kratko glede reorganizacije zvez.- Plenum Glavnega odbora bo prav gotovo prišel do jasnih zaključkov kakor tudi do točnih nazivov novoustanovljenih, odnosno reorganiziranih zvez, ki so v tem članku, naravno le začasni. S tem sestavkom smo hotrii prikazati le obstoječe precVoge ter o rial o snov, ki bo obravnavana na plenumu.
V zvezi z organizacijskimi vprašanji se bo razpravljalo tudi o vprašanju tajništev ■n krajevnih odborov. Stremljenje gre za tem, da bodo tajništva ipovsod tam, kjer je njihov obstoj takio zaradi velikega števila članov in okatih važnih vzrokov upravičen, preonsovana v Federalne zvezne odbore, tajništva pa, ki zaradi pomanjkanja omenjenih pogojev gornji m zahtevam ne bodlo odgovarjala, pa bodo ukinjena, pod neposredno vodstvo Osrednjih odborov pa ne bodo prišle samo podružnice, ki bodo ostale na ta- način brez zveznih tatništve, temveč predvsem podružnice z večjim številom članov. Glede tajništev obstoja tud predlog, da bodo ukinjena povsod tam, kjer so sedeži Osrednjih odborov zvez. Na plenumu bodo v tem pogledu sprejeti načelni sklepi, Osrednji odbori pa bodo s sodelovanjem ostalih forumov izvedli reorganizacijo po svoji uv devnosti.
Podobno je z vprašanjem obstoja in delovanja krajevnih odborov zvez, ki bodo obstorali le tam, kjer je njihov obstoj zaradi številnih podružnic potreben, drugod pa bodo prešle podružn ce pod neposredno vodstvo- tajništva, odnosno Osrednjih odborov.
Tudi finančna stran sindikatov bo predmeti razpravljanja, o čemer pa smo že pisali v našem listu. .
Poslednja točka plenurna je:
Proračun za delavska okrevališča in službo posredovanja dela
že na zadnjem plenumu 9. julija je ml sprejet pravlnik o delavskih okrevališčih. Kmalu za tem je sledila uredba o letnem plačanem dopustu. S tem v zvezi je ministrstvo za promet dovolilo 50%) popust na železnici za vse one, ki so svoj c.opust preživeli v kakem drugem kreriu. Glavni odbor Enotnih sind k atov Jugoslavije je hkrati začel razpolagati z zneskom 15 milijonov 438.160 din za delavska okrevališča, ki jih je razmeroma v zelo kratkem času izročil v svoje namene in scer v Vrnjačkt banji, Paliču, Kaste! Starom, Gozd-Martuljku, Gradac na mer ju, Zadar in Stupčkih toplicah. Omembe vredno je, da je bilo v tem času 3140 udarnikov m dragih zglednih delavcev iz vse države v teh okrevališčih.
Tudi proračun za posredovanje dela je pomemben. Proračun ne bo predvideval le upravno-administrativnih izdatkov, temveč poleg postavke za podp ranje nezaposlenih, "ter za kritja njihovih stroškov za vožnjo tudi sklad, ki bo ustanovljen za zidanje delavskih stanovanj, kopališč, menz, vajeniških domov itd.
*
čeprav smo napravil' le bežen pregled tega, kar se bo razpravljalo na plenumu, moremo ugotoviti, da bo plenum bistvenega pomena za nadaljnji razvoj sindikatov ter njihovega udejstvovanja. Pazljivo bo treba spremljati poročila in proučit sklepe plenuma s tem, da jih bomo čimrprej prenesi! do poslednje podružnice, da se bo z njimi seznanil sleherni član Enotnih s n-dikatov Jugoslavije.	J.
(prispevajmo $ a CU&aniiof
Koncem preteklega meseca /e nadela bratski albanski narod izredno težka nesreča. Po strašnem neurju, ki je divjalo nad vso Albanijo, neurju, kakršnega ne pomnijo 50 let, so pridrveli z gora hudourniki in opustošili mesta in vasi v okrožjih Berata, Luš-nje, Rogozana in Elbasana, t.j. baš v slavnih partizanskih krajih Albanije.
V tej katastrofi je izgubilo življenje večje število mož, žena in otrok. Povzročena je ogromna materialna škoda. Na tisoče Albancev in Albank je ostalo sedaj, na pragu zime, brez strehe, ki so si jih šele nedavno zgradili na porušenih domovih. Neurje je odneslo mostove, plod dela albanskih udarnikov, porušilo poti, podavilo živino in odplavilo magacine s hrano, ki je bila rezervirana do prihodnje žetve. Uničena je delno tudi jesenska setev.
Ta nesreča je prinesla velikansko škodo albanskemu narodu v njegovih naporih za obnovo, v naporih, da ponovno zgradi svoje hiše in obnovi svoja bogastva, katera je tako nesebično in tako plemenito žrtvoval v teku minule vojne, ko je vodil borbo ne samo za svobodo Albanije, temveč tudi za srečo in napredek sosednih balkanskih narodov, ter za svobodo vseh demokratskih dežel.
AJbanski narod je junaško sprejel ta strahoviti udarec in pristopil z vsemi silami na pomoč ponesrečenim.
Albanskemu narodu je treba pomagati.
Jugoslovanski narodi pri tem ne bodo ostali ravnodušni. Po vseh ljudskih republikah Jugoslavije so se za pomoč Albaniji v tej nesreči osnovali iz najpomembnejših predstavnikov oblasti,5vojske in množičnih organizacij posebni odbori. Prav tako se je osnoval tak odbor za vso državo na čelu. s sekretarjem Ljudske fronte Jugoslavije, Sretenom Žujevičem.
Tudi v Sloveniji se je osnoval tak odbor na čelu s tov. Jožetom Rusom, podpredsednikom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Še posebno pa je klic po pomoči albanskemu narodu v tej nesreči na-
menjen delavskemu razredu, ki je temu hrabremu narodu dolžan še posebno hvaležnost in spoštovanje zaradi njegovega zadržanja v času narodno osvobodilne borbe. Zato naj ne bo niti enega delavca, niti ene sindikalne organizacije, ki se ne bi odzvala glasu svoje vesti in priskočila na pomoč. Toda to naj ne bo samo navadna pomoč sosednemu narodu v nesreči, temveč zahvala za njegovo pomoč, ki jo je nudil Jugoslaviji leta 1944., ko je poslal na našo fronto dve diviziji svojih sinov. Istočasno naj bo to priznanje albanskemu narodu za njegove napore v izgradnji svoje demokratične domovine, pred vsem pa naj bo to moralna pomoč, ki bo bratskemu albanskemu narodu dokazala, da v tej nesreči in nikdar ne bo osamljen.
Sindikalne organizacije naj izvedejo akcijo za pomoč preko množičnih sestankov, na katerih naj pojasnijo svojim članom, da tu ne gre za kako miloščino, temveč le za delno povračilo za kri, s katero nas je Albanija v najtežjih časih obilno zadolžila.
Sindikalne organizacije naj pošiljajo svoje prispevke direktno Odboru za pomoč ponesrečenim v Alba n i ji, na čekovni račun Poštne hranilnice štev. 14.870, ter naj o tem obveščajo Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo. Pomoč naj bo hitra.
F. O. ESZDNJ za Slovenijo.
e
B® sedaš s® prispevki
Federalni odbor ESZDNJ za
Slovenijo....................din	20.000
Uprava »Delavske enotnosti« .	»	15.000
Zveza železničarskih in prevoznih delavcev in nam. . .	»	50.000
Zveza tekstilnih in oblačilnih
delavcev in nameščencev .	»	30.000
Zveza rudarjev Slovenije ...	»	20.000
Centralna uprava kemične industrije Jugoslavije ...	»	30.000
Odbor za zbiranje pomoči poškodovancem v Albaniji v Ljubljani jo do srede zjutraj zbral 241.820 din.
Po vsem sveto §© veBicasfsio proslavili obletnic© Velike Oktobrske revolocife
V Moskvi je bila v Velikem gledališču svečana seja Moskovskega sovjeta, predstavnikov partijskih in družbenih organizacij ter Rdeče armade. Ob tej priliki je go--voril sekretar Centralnega komiteja VKP (b) tov. ždanov, ki je najprej prikazal mo gočni delovni polet in napredek Sovjetske zveze po vojni.
»Sovjetsko ljudstvo stopa sigurno naprej ter se ne boji pojava ekonomskih kriz in brezpcselnosti, kajti opira se na drug, višji socialistični sistem organizacije gospodarstva, ki ne pozna niti krize niti brezposelnosti,« je dejal tov. ždanov. V svojem na-daljnem govoru je jasno in temeljito razkrinkal politiko vladajočih reakcionarnih kik na zapadu, ki stremijo po svetovni nadvladi in zopet ogrožajo mir. Obenem p$i je prikazal vso njihovo nemoč, da bi uspeli v svojih zločinskih naklepih, spričo moči in neprestanega porasta resnično demokratičnih sil v svetu. Tov. ždanov je izvajal:
»Sovjetska zveza je najdoslednejši borec za demokracijo proti napadalni in ekspan-zivni politiki. Miroljubno politiko Sovjetske zveze podpirajo milijoni ljudi v inozemstvu. Dovolj je, če se spomnimo sijajnih zmag demokracije v bratskih slovanskih deželah — Jugoslaviji, češkovaški in Poljski.
Nevidni demokratični polet in aktivnost ljudskih množic je tudi v deželah, ki so bile še do včeraj sateliti Nemčije — v Italiji, Bolgariji, Romuniji, Madžarski in Finski. Te dni smo bili priča velike^ zmage Domovinske fronte v Bolgariji, ki pomeni nov do-
kaz utrditve demokratičnih sil v povojni Evropi.
Ni treba nadalje pozabljati, da pomenita poraz konservativcev in zmaga laburistov v Angliji, kakor tudi poraz reakcionarjev in zmaga ‘levičarskih strank v Franciji, resno VsnieritevAeh dežel na levo.
Končno je znano, da je zajela težnja po svobodi in demokratičnem razvoju tudi narode kolonialnih in odvisnih dežel, ki se borijo za svoboden nacionalni razvoj.«
7.	novembra je bila na Rdečem trgu v Moskvi veličastna vojaška parada in svečana povorka delovnega ljudstva, ki sta predstavljali živo manifestacijo silne moči Sovjetske zveze.
Obetnico Velike Oktobrske revolucije so svečano proslavili tudi v drugih državah.
V	Sofiji se je vršila v veliki dvorani Narodnega gledališča velika proslava ob priliki 29. obletnice Velikega Oktobra.
Praga je bila na dan 7. novembra vsa okrašena s sovjetskimi in češkoslovaškimi zastavami. V vsej državi so se vršile velike proslave.
V	Budimpešti se je pod pokroviteljstvom madžarske vlade in Društva za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo vršila svečana akademija, ki je bila posvečena 29. obletnici velike Oktobrske socialistične revolucije.
29. obletnico Oktobrske revolucije so proslavili tudi v Franciji, v Združenih državah Amerike, Norveški, Iranu, Mongolski ljudski republiki in ostalih državah.
Igo % udel-sžba na številnih hrvatsklh in srbskih voliščih potrjuje veličastno snaago LStoisSče Sroiite
Delni izidi volitev v Ustavodajni sabor Lit Hrvatske
Po nepopolnih podatkih je glasovalo pri volitvah v Ustavodajni Sabor DR Hrvatske mnogo krajev že v dopoldanskih urah 100-odstotno. Tako je v varaždinskem okrožju glasovalo stoodstotno preko 100 vasi. V zagrebškem okrožju je glasovalo do 17. ure 141 vasi 100 %, ljudstvo v Ogulinu je glasovalo 100 %. V okraju Virovitica je 10 vasi že do 13. ure stoodstotno izpolnilo svojo dolžnost. Ob 17. uri je bila dosežena v Osijeku 86% udeležba. V Zagrebu je volilo 94.35 % volilnih upravičencev. Tudi okrožje Lika se je izborno iifkazalo,. Po dosedanjih podatkih so bili v Liki deseženi sledeči rezultati: Brinje 99.50%, Dolnji Lapac 100%, mesto Gospič 99,91%, Gračač 100%. Ravno tako so sijajni rezultati v primorsko goran-sltem okrožju: Crikvenica 99 %, Delnice 99 %, Sušak 99.3 %, Čabar 100 %, Senj 99.9 %.
Volitve v Ustavodajno skupščino LE Srbije so bile praznik srbskega delovnega ljudstva
Po vseh krajih v Srbiji je bil že v zgodnjih dopoldanskih urah dosežen visok odstotek udeležbe na voliščih.
V	Draški I, v beograjskem okrožju je bila udeležba 100%, v Gročanski 99.51%, Titovo Užice mesto 99.57%, Leskovac mesto 91-2%. Ob 10. uri dopoldne je na volišču, ki je bilo nameščeno v prodajalni 13. delavske uslužbenske zadruge na Bulvarju maršala Tita št 31 v Beogradu volil maršal Jugoslavije, Josip Broz'Eto.
V	Kragujevcu je bila 60.29% udeležba. V avtonomni pokrajini Vojvodina so sledeči delni rezultati volitev: Novi Sad-mesto I 97.88%, Novi Sad mesto II 92.84 %, Som-bor mesto I 85.5 %, Zemun I 94.81 %. Sremska Mitrovica-mesto je volilo 100%.
Srbski narod je sprejel dan volitev kot svoj veliki narodni praznik.
S stavkami in protesti odgovarja primorsko ljudstvo na brutalnost zaveznikov in neofašistov
Rekvizicija Ljudskega doma v Gorici s strani ameriških vojaških oblasti je izzvala po vsej Goriški pokrajini silno ogorčenje. Kot protest proti takemu postopanju ameriških okupacijskih oblasti so go riški delavci proglasili enodnevno stavko, ki je zajela vse industrije in obrate.
Pred Glavnim štabom 88. ameriške divizije so se vrstile delegacije Slovencev in antifašističnih organizacij, ki so protestirale proti neupravičeni zaplembi Ljudskega doma, ki je slovenska narodna imovina. Ameriške vojaške oblasti pa so dale vsem delegacijam negativen odgovor.
Provokacije italijanskih nacionalistov in Šovinistov v zadnjih dneh so bile poslednji
poizkus razbiti utrjevanje Demokratične fronte, kamor prihajajo v zadnjem času vedno številnejši novi člani iz vseh slojev tržaškega prebivalstva. Sodelovanje civilne policije pri teh provokacijah pa so karte, s katerimi so igrali nekateri krogi v Trstu, da bi pokazali svetu, češ, da je Trst z okolico ozemlje, kjer ni mogoče vzdrževati reda brez vojaških okupacijskih zahodnih sil.
Odločni nastop vsega demokratičnega prebivalstva cone A je vse te poizkuse razbil in dokazal, da sc- demokratične sile pripravljene ostro naitopiti, proti vsakomur, ki bi hotel izziVati nerede in razbijati trdnost Enotne demokratične« fronte.
Tudi v Pulju so se ponovili surovi napadi
Zmaga demokracije v Franciji
V Franciji so bile preteklo nedeljo volitve v prvo narodno skupščino, ki jo bo sestavljalo 619 poslancev, od katerih jih bo 544 iz same Francije. Volitve so se pričele ob
8.	zjutraj in so bile povsod končane ob 6. uri popoldne po pariškem času.
Prj vblitvah je dobila največ glasov Komunistična partija Francije, ki ima sedaj 172 mandatov v Narodni skupščini t j. 42 več kot pri prejšnjih volitvah; na drugem mestu je Ljudsko republikansko gibanje (MRP), ki ima 163 mandatov, to je 3 nove; socialisti imajo 96 mandatov, 24 manj kot pri prejšnjih volitvah; Republikanska stranka svobode in Degaulistična zveza 87 mandatov, to je 21 več; radikalsocialisti 62 mandatov. Rezultati iz kolonij še niso znani.
Za volitve v Franciji je značilna zmaga komunistov, kar predstavlja dokaz o vztrajnosti francoskega delovnega ljudstva in njegove politične zrelosti. Inozemsko napredno časopisje poudarja, da je povečano število glasov desnice posledica nesoglasij v socialističnem taboru, o čemer govorijo izgube, ki so zadele socialiste. Delavsko časopisje ugotavlja, da so rezultati volitev zadnji opomin za ustvaritev socialistične enotnosti
»Francoski narod je nepremagljiv«, piše glasilo češkega sindikalnega gibanja »Prače«, nima pa v boju proti svojemu sovražniku dovolj učinkovitega orožja — enotnosti.«
Glasilo Komunistične partije Češkoslovaške »Rude Pravo-« piše, da je zmaga komunistov toliko bolj dragocena, ker je storila mednarodna in notranja reakcija vse, da bi se dokopala do oblasti. Drugo važno dejstvo pa je, kakor piše ta komunističen časopis, v tem, da je zadel De Gaullea poraz, ker je dobila desničarska unija samo 9 poslanskih mesti
Valitve, v Ameriki
Na volitvah v ameriški kongres in senat so zmagali republikanci.
Ameriška aemo-kratska stranka, katere voditelji so se po Rooseveltovi smrti oddaljili oa demokratičnih načel, je postala torej »druga stranka«. Bivši zunanja minister vv silace je uvidel ta njen odklon v nasprotno smer m kritiziral voditelje, ki so se oddaljevali od sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. S takšnim vodstvom ameriška demokratska stranka ne služi interesom resnične demokracije.
Republikanska su-anka, ki je dobila na volitvah večino, ■ pa Vodi odkrito reakcionarno politiko, ki podpira koristi monopolističnih oruzb. Zato lanko predvidevamo, da bo ameriška zunanja poli tlita sedaj še manj naklonjena demokratični mdržavam, kakor tudi ameriškemu delovnemu ljudstvu. Toda ameriško delavstvo je trdno odločeno, da se odločno upre vsem poizkusom republikancev, če bi jim poskušali odvzeti z muko iz-vojevane socialne, ekonomske in državljanske praviče.
Kakšen bo ameriški notranje politični položaj po volitvah, bodo kmalu pokazali dogoditi.
Povratek nove skiigmie izseljencev
V nedeljo zjutraj je prispel na ljubljanski kolodvor nov transport naših izseljencev iz Francije, ki so se zdaj preko Sušaka vrnili v domovino. V skupini ,lci šteje 143 ljudi, so predvsem rudarske družine, ki so se že pred mnogimi leti izselile iz Jugoslavije in našle zaposlitev na jugu Francije, v la Com-belle, departement Puy de Dome.
Na ljubljanskem kolodvoru so jih pričakovali predstavniki množičnih organizacij in mnogo ljudstva, ki je izseljence _ izredno toplo in navdušeno sprejelo. Z okrašene tribune jih je pozdravil predsednik 10 MLO tov. Albrecht, v imenu sindikatov poverjenik za stanovanjsko politiko tov. Drobeš in tov. Močilnikar v imenu ministrstva za delo. flratski sprejem na domačih tleh je izseljence globoko ganil zlasti zato, ker so živo občutili, kako ogromna je . sprememba, ki se je zgodila med to vojno v njihovi domovini, sprememba, za katero je moralo pasti nebroj dragocenih žntev. Takoj po svojem prihodu so izrazili željo, da bi obiskali grobove talcev, kar so tudi izvršili. Štirje izseljenci so v imenu svojih tovarišev položili na grobove krasen venec, tov. Albrecht pa jim je ob grobu heroja Toneta Tomšiča spregovoril nekaj besed o Osvobodilni fronti in o talcih ter o vseh žrtvah, ki so največ doprinesle, da je danes Slovenija svobodna. Tudi član izseljeniške delegacije je imel kratek govor v spomin padlim žrtvam.
Popoldne so se izseljenci odpeljali proti Kamniku, od koder bodo odšli na svoje domove in nova službena mesta.
•......■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■e""
Civilne policije na poljske antifašiste, ki so se zbrali h koncertu na glavnem trgu. Ranjenih in aretiranih je bilo več antifašistov.
V	bližini Tržiča so skupine italijanskih . nacionalistov in neofašistov streljale z vlaka na delavce, ki so delali v bližini proge. Civilni policisti, ki so spremljali italijanske nacionaliste in neofašiste, so ustavili vlak, ter so skupno z njimi napadli delavce, od katerih je bilo 7 ranjenih.
V	Trstu pa so neofašistične skupine italijanskih študentov in raznih »beguncev« napadale posamezne ljudi v delavskih oblekah in skušale' vdirati v sedeže antifašističnih organizacij. Preden jim je uspelo kaj narediti, so tržaški delavci zapustili tovarne, pristanišča in podjetja ter se podali na tržaške ulice. V trenutku so bile vse ulice polne delavcev. Med delavci in neofašisti se je razvila kratka borba in kmalu so bile vse tržaške ulice očiščene neofašističnih skupin. Delavci so obšli vse ulice v središču mesta in tudi ulica XX. septembra, kjer je glavni stan neofašističnih tolp, je bila v nekaj minutah očiščena fašistov, ki so se zateikh tja, misleč, da so na varnem.
Neofašistične skupine se niso upale več na ulico. Tudi po drugih središčih cone A so delavci strogo kontrolirali vse ceste in preprečili, da bi se v večernih urah ponovili izgredi.
Oster in odločen nastop demokratičnih sil v Trstu in ostali pokrajini je napravil tisti red, ki ga civilna in vojaška policija ali nista znali ali pa nista hoteli napraviti ob takih prilikah, ko so italijanski nacionalisti in fašisti izvajali nasilja nad tržaškimi antifašisti.
/
MLADINSKA PROGA-
VELIČASTNA ZMAGA TITOVE
"	'<x'_	1 'V '	^ - .Mtv .
M LADI NE
MLADINSKA PROGA
zmaga dela k izgradnji
Na dan 7. novembra, ko Je vse delovno
ljudstvo Jugoslavije proslavilo 29. oblet, ndco Oktobrske revolucije, je bila svečano otvorjena »Mladinska proga« Brčko—Ba-aovičL Ustvarjeno je pred postavljenim rokom delo, ki ga je dovršila mladina Ju-gcsiavije po zgledu sovjetske mladine, ki je gradeč pridobitve Velikega Oktobra ustvarila velika dela v gospodarski izgradnji Sovjetske zveze, kot je industrijsko mesto K narisom olsk ob reki Amuri v Sibiriji in mnogi drugi najvažnejši industrijski objekti v Sovjetski zvctd. Otvoritve Mladinske proge se raduje vse naše delovno ljudstvo, ker je prodrla v sleherno mesto In vas, ker je to uspeli njegove delovne mladine im njega samega. Tega uspeha se lahko raduje predvsem jedro delovnih množic — delavski razred in njegova mladina. Zakaj? Ne samo zaradi njene posebne veličine števila mla-dtae, ki jo je gradila, ne samo zaradi dela, ki ga je Mladinska proga opravila v zunanje političnem pogledu, a ta uspeh je ogromen in ga ni podcenjevati. Izgradnjo proge se radujemo predvsem za nuli uspeha, ki omogoča vse drugo, a to je v prvj vrati zmaga na fronti dela, ki jo je lzvojeva! vsak posameznik, zmaga v delovni bitki, kj jo je uporno bfla mladina v delovnih brigadah. Te zmage sc veselimo predvsem zato, ker je proga zgrajena na tisti noči.« delovne požrtvovalnosti, katerega hoče in mora doseči del a vsi d razred v proizvodnji, v že obstoječi industriji, ustvarjajoč pogoje za široko industrializacijo čaše dežele, ki je osnova srečne bodočnosti delovnega ljudstva. Mladinska proga jo zgrajena v dolžini 92 km v šestih mesenih, kar bi v stari Jugoslaviji, pod takratnim režimom, pri vsej korupoiji, tatvinah Itd. in končno pri nezainteresiranosti delavstva, da gradi železnice in objekte za druge, za neko vladajočo Izkoriščevalsko kliko in ne zase — gradili gotovo pet let. Da je danes drugače, je delavstvo presneto dobro pokazalo v borbi za produkcijo, za izboljšanje dela, za gospodarsko neodvisnost ljudske države, pokazala je naša napredna mladina v izgradnji Mladinske proge in v neštetih drugih akcijah.
V Izgradnji Mladinske proge je bila odločilna smelost mladine. Delovno požrtvovalnost je spremljalo iskanje novih metod dela, novih prijemov, da bi se delo čim hitreje in čim boljše izvršilo. Hrži na v delu, v izvajanju načrtov in reševanju nalog, solidnost v delu in kakovost dela sta se najjasneje odražala na progi. Mladino, tel je gradila progo, je v glavnem prekosila vse postavljene norme In roke, izvršila nešteto nepredvidenih del, ki so se pojavila iznenada, ter s svojo požrtvovalnostjo v delu presenetila dokaj ljudi s starimi pojmovanji in zmagala preko tisočih preprek in težav. No, pri gradnji proge ■o se pokazale tudli napake, n. pr. v organizaciji dela, oskrbovanju, toda vse se je bolj bi bolj Izpopolnjevalo in bo vse samo krepka šola za bodoče gradnje. BiH so tudi strokovnjaki, M niso hoteli razumeti novega načina dela, ker ga niso bili »vajen*«. Mnogokrat šo težke vremenske prilike ovirale delo, skladi premikajoče se zemlje ter neizurjenost mladine v tern poslu- Vse to se je premagovalo z mladostno vztrajnostjo, a predvsem z globoko navest jo In brezmejno ljubeznijo do domovine.
Po novi železni cesti so sedaj vrata v Boema na široko odprta. V polni meri se bo lahko izkoriščal banovi st j bazen z visoko kakovostnim premogom, že obstoječi industrijski objekti v Tuzlj In drugih krajih v območju proge pa so dobili širše prometne možnosti. To pa še ni vse. Mladinski progi je začrtal maršal Tito novo pot, dalje do Sarajeva. l'o bo nova važna utripajoča žila v gospodarstvu nove Jugoslavije. Vse dalje bo povezovala kraje nule zemlje, po njej bodo šla zemeljska rudna bogastva v Industrijo, po njej bodo drveti vlaki z žitom za pasivne- kraje v Bosni, po njej bodo potovali ljudje, ona Boel kulturo v zapuščene kraje naše zemlje. V kolikor je Mladinska proga že postala popularna m je njena dosedanja rožno«* velika, se bo njen pomen še na-
in velik doprinos ljudske republike
dalje dvigal z razvojem našega gospodarstva. Ta delovna zmaga mladine ni bUa lahka. Bila je težka in prav v tem je vsebina največ jih odlik borbe mladine na Progi.
Predvideno je bilo n. pr., da se bo odkopalo in vgradilo v nasipe 850.000 m3 zemlje In kamenja, medtem ko je bito potrebno okrog 1,360.000 kubikov. Vgrajenih je 243 mostnih objektov, za kar je porabljeno nad 22.000 kubikov betona. Zgrajenih jo 27 mostov z železno konstrukcijo, 3 tuneli, Drenik, Majevica, kjer se je proslavila minerska brigada, in nepredvideni tunel pri Kiseljaku, ki bi skoro zavrl napredovanje in se delo ne bi moglo izvršiti pred postavljenim rokom, da ni bilo brez-; mejne požrtvovalnosti mladine, ki se je dan In noč v prvem snegu in dežju borila s skladi premikajoče se zemlje in jih končno obvladala. Postavljenih je 177 zgradb, tir v vsej svoji dolžini, signalne naprave, telefonske linije itd. Končan Je veličastni delovni! juriš mladine, ki se je začel v maju ln je bil velika preizkušnja mladinskih vrst, ki so dokazale, da so sposobne graditi še tako velike objekte, nadomeščati ne samo nestrokovno delovno sHo, temveč tudi strokovnjake.
Proga se je nnčaio graditi v velikem pomajkanju potrebnega orodja in materiala, manjkalo je strokovnjakov. Proga se je gradila na nov način, ob delu samem sproti »o se učili in rasti! novi kadri. Dobri strokovnjaki in mladina so se zbližali, oni so jim postali učitelji. Kolkor manj je bilo pri njih starih pogledov na delo, toliko več mladih strokovnih kadrov je zrastto, toliko bolj je delo napredovalo. Mladinci so postali pomočnika šefov sekcij, sektorjev, pomočniki nadzornikov, buldožeristl, zidarji, minerji in drugi strokovnjaki. Stotine mladincev, ki niso znali nobenega poklica, je dobilo prvo znanje in življenjsko smer, a država nove kadre.
62.000	mladincev in mladink, združenih v preko 200 delovnih brigadah, je tekmovalo med seboj načrtno in temeljito. Mladinska proga je dala lepo število udarnikov, na prsih mladincev se bleste visoka odlikovanja dela. Na Mladinski progi se je pokazala in obenem kovala ljubezen mladine do domovine, novi jugoslovanski patriotizem, ki žari v njenih srcih. Vsa domovina je bdela nad progo in omogočala njeno gradnjo. Delavci so n. pr. delali za progo ln za mlade graditelje, saj so sindikati samo v Sloveniji zbrali zanje blizu 900.000 dinarjev, kar se je stotero obrestovalo v taki življenjski šoli in delu, kot je bila Mladinska proga, kjer so ne pod najtežjimi okolnostrni in težavami kovali novi ljudje, mladina, ki je najjasneje pokazala, kako je treba delati za novo državo. Tudii delavska mladina se je polnoštevilno odzvala. Čete mladih vajencev iti delavcev so bile med najboljšimi. Na Mladinski progi so rastil kadri.
Našli so se razni ljudje, doma ln v Inozemstvu, tol jim naša nova država ni pri srcu. Kakor o naši domovini na splošno, so širili lažne vesti tudli o Mladinski progi, češ da so se tuneli podirali, da je bilo n., tisoče mrtvih itd. z namero, da bi s tem zavirali gradnjo proge in obenem Izpodjedali gospodarsko samostojnost naše države. No, zastonj so si brusili zobe. Mladinska proga je zgrajena in je odraz vsega tistega, kar pri nas je, a to je delovni polet ljudstva v državi, ki ji vlada ljudska demokracija, svoboda in napredek. To najbolj vedo demokratične množice sveta, to najbolj vedo stotine napredne mladine iz drugih držav, ki so delale na progi in lol bodo tako tudi govorile o naši deželi, o progi, o ljudstvu in njegovi delovni mladini. To je seveda naj-topši odgovor In udarec mednarodni reakciji. Jp mladinci tudi vedo, da bi zaman skušati graditi progo na tak način, kot se je gradila mladinska proga v neki kapitalistični deželi zaprnla, kjer zaenkrat tudi napredna mladina nima prav nobenega Interesa, da bi gradila proge v svojih deželah z isto požrtvovalnostjo in brezplačno, kot naša mladina, kot to lahko dela mladina v naši deželi z zavestjo, da dela zase in za svoje ljudstvo. Uspeh Mladin-
Mkidčnska proga Je Izgradila nor tik delovne mladtoa
eke proge ni samo v gospodarskem pomenu, ki utrjuje našo državo na znotraj, temveč je velik zunanjepolitični uspeh, tel širi ugled nove Jugoslavije v svetu.
Mladinska proga je napravila veliko kulturno delo med, prebivalstvom zapuščenih krajev Bosne, a predvsem med mladino samo. Tisoči so se naučiti pisanja, preko raznih tečajev je mladina dobila prve osnove globlje politične, kulturne, strokovne, fizkulturne In ideološke vzgoje, kar je razvijala v požrtvovalnem delu. Vršilo se je mnogo predavanj, prireditev, biti so organizirani razni krožki, mladina se je naučila voditi delo, biti organizator dela. Na progi je rastel nov lik mladine, prisvajajoč si z delovnim junaštvom, s širjenjem politične ln kulturne razgledanosti, s fizkulturo in predvojaško
dejavnostjo velike odlike mladine Iz časa narodno osvobodilne borbe.
Po uspešnem zaključku dela na progi je najvažnejše, da Izkoristimo in poglabljamo ogromen moralno politični kapital, ki je skovan na progi. Prvič, naj naše delavstvo in njegova mladina dnevno prisvaja in ima pred očmi kvalitete, s katerimi je mladina izvojevala tako veliko zmago na polju dela. Drugič, naj tisti ljudje, ki so delali in se vzgajati na progi, vnašajo v svoje tovarne, šole, vasi in mesta duh mladih graditeljev Mladinske proge, da bi nam bila Mladinska proga in njen? pridobitve krepka opora v vzgoji mladine in vsega ljudstva za nove delovne podvige v izgradnji domovine, da bi se gred n ost proge dvigala v nas samih, v našem nadaljnjem delu in življenju.
MLADINA TRIUMFIRA
Vlek je zaipe) j M čez obnovljeni savski most na otirašem<>' postajo v Brčkem. Postaja uc vsa v jugoslovanskih in proletarskih zastalih ter zastavah držav, iz katerih je prihitela mladina, da sodeluje z jugoslovansko mladino pri gradnji proge Brčko—Banoviči.
Mesto se pripravlja na veličastni praznik dela. Brčko izgleda te dni kot mesto mladosti. Vsepovsod mladina, vsepovsod pesem, kolo, slavoloki, parole.
Spoznam se z učiteljem jz Bijete. Iz njega kip; zmagoslavje bosanskega in vsega jugoslovanskega ljudstva.
»Pred vojno je bala melja domovina vedno zapostavljena in pozabljena od vseh režimov. Bosansko ljndsbvo je živelo v pomanjkanju, čeprav krije bosanska zemlija neštete zemeljske zaklade.
staji v Bjjeti pa je še vedno živahno. Množica pleše kolo. Ob proig; kurijo ognje.
Nad postajo stoji visoka, kvadratno grajena trata, ograjena z viisefeim zidom. Zdi se mi, da sta se tu srečala dva ^vetova: stari, vase zaprti in zagrenjeni, ter novi, delovni, napredni svet. Stara kula iz turških časov in rajajoča, delovna mladina na novo zgrajeni progi. Teda stari se hitro umika pod udarci novega delovnega poloolenja: ob progi pred staro kulo so že zgrajena nova, modlsrna postajna poslopja.
Potem krenemo nazaj v Brčko, ki se koplje v luči.
Naslednji dan se je zbrala več desettisočglava .množica na stadionu v Brčkem, da prisostvuje otvoritvi proge in prihodu prvega vlaka iz Banovičev.
Predstavniki vlade, vojske ln množičnih organizacij pri otvoritvi Mladinske proge
Mladinska proga —
del načrtne izgradnje našega gospodarstva
V širokem pasu okoli Banovičev leži premog tateorekoč na površju zemlje. Ta premog ima približno 200 kalorij več kot naš trboveljski premog.
Z dograditvijo Mladinske proge Je odprta pot premogu iz banoviškega bazena. V Ba-novičih se že gradi velika, modema separacija, odkoder se bo pošiljal premog v naša tovarne. Obenem pa se gradi tudi 140 modernih zgradb za delavce, kajti z razvojem Industrije se veča v naši državi tudi skrb za delavstva
Gospodarstvo Bosne se bo dvignilo na vV eoko stopnjo. Banoviški rudnik z visoko kaloričnim premogom, ki se bo predeloval tudi v koks, bo oskrboval tudi tovarne v ostalih krajih države. Bosanski naravni zakladi bodo služili izboljšanju življenjskih prilik našega delovnega ljudstva.
Vse to nam je omogočia požrtvovalnost naše mladina
Sodelovanje delavske mladine in sindikatov
Delavski razred Jugoslavije se je dobro zavedal, kakšno pridobitev predstavlja Mladinska proga za nadaljno izgradnjo naše industrije. Z banoviškim premogom bo omogočeno obratovanje novih tovarn, ki bodo zaposlile nove desettisoče delavcev in nameščencev in v katerih bo delavski razred ustvarjal nove dobrine delovneniu ljudstvu. Zato se je pozivu USAOJ a za delo na Mladinski progi odzvalo 19.445 mladincev in mladink iz vrst delavcev in nameščencev. Ta številka predstavlja vsekakor ogromen . doprinos delavske mladine k skupni stvari. Delavska mladina je s svojimi izkustvi, M jih je prinesla na progo iz tovarn, veliko koristila in mnogi iz njenih vrst so postati pri tem ogromnem kolektivnem delu udarniki.
Na pobudo delavske mladine so sindikalne organizacije začele zbirati tudi denarna in druga materialna sredstva za pomoč mladinskim brigadam. Samo v Sloveniji so sindikalne organizacije zbrale okrog 900.000 dinarjev. S tem denarjem je bilo nabavljeno razno orodje, obleka in hrana za mlade graditelje proge.
Mladina lz delavskih vrst se je pril gradnji proge Brčko-Banoviči tesna povezala, s svojimi zavezniki —- s kmečko in dijaško mladino. Izkušnje iz velike šole — Mladinske proge, je ponesla s seboj nazaj v tovarne za vse svoje življenje, ki ga bo znala po svetiti domovini.
Toda v štiriletni borbi smo ri iftrti novo poti Eden od uspehov, ki smo jih dosegli na tej priborjeni novi pota je Mladinska proga.«
Zanima me, kako je vplivala gradinija nove proge na prebivalstvo ob progi.
»E, pa v začetim so posamezniki gledali na d^io z nezaupanjem, ki je pa kmalu atiopnelo. Mladina se je tesno povezala z okoliškim prebivalstvom. Danes se pozna pozitivni vpliv Madiinske proge daleč naokrog,« nadaljuje učitelj.
Ponos ljudstva vre dalje na dan: »Pomislite samo: trikrat so bili že izdelani načrti za to progo, toda naredil jo ni nihče. Mladima pa jo je dogradila v šestih mesecih,« mi ognjevito pripoveduje.
Po hrčkih ulicah hiti novo pokolenje. V tekrj so zadnje priprave za jutrišnjo parado dela. Na klancu proti hotelu Maijevica čistijo blato s ceste. Mladinci tečejo s polnimi samokolnicami.
Popeljemo se z vlakom proti Bij0li( ki je 24 km oddaljena. Nova postaja Brčko je vsa v zastavah. Vlak voza počasi naprej, ker se želeizniškj nasip še na usedel, kar se bo zgodilo č«z zima Ob vsej progi je zasajenih
30.000	drevesc, ki jih je posadita mladina izven načrta, kot posebno obvezo. Vse je novo, mlado, kot so mlad; graditelji proge. Toda vse stoji čvrsto, ker je to naredila trdna, n®uklcmljjjva volja miladtne.
Vse do Bukovca je ravnina. Tu se začno vzpetine im hribi. Postaja Bukovac nosi ime LR Slovenije.
»V teh krajih bi se Slovenci hitro udomačili,« pravi slovenski mladinec iz druge izmene, ki je prišel sedaj kot delegat na proslavo.
Postaja Bukvin. čeprav smo že v novembru, se na polju še vedno paisetjo krave. Okoliško prebivalstvo z zanimanjem opazuje vlak, mi pa opazujemo njo in okolico. Pri tem čutimo, kako tesno srno povezan; med seboj, čutimo, da nas Mladinska proga še bolj zbližuje, čutimo, da otvoritev proge Brčko—Banoviči ni samo praznik Bosne, ampak praznik vseh jugoslovanskih narodov, da celo več: na teti progi so se utrjevale vezi bratstva in edinstva vseh naprednih narodov.
Vozimo v Bijete. Postaja Julijske Krajine. Ne postajj je živo kot v panju. III. dalmatinska udarna brigada se pripravlja na odhod. Od nje se poslavlja okoliško prebivalstvo. Pisarn, razgibana množica. Delovne mladinske obleke poJeg belih, ramenih in zlato vezenih oblek domačink. Vsa ta množica se prime za roke in zapleše koza-račko kolo. Predstavniki vlade in vojske se pomešajo med ljudstvo. Mladina navdušeno vzklika tov. Moši Piljadii, ki se prikaže pri oknu vagona ter spregovori nekaj besed o ogromnem pcm®nu Mladinske proge. .Dolgotrajno, vihamo skandiranje »Heroj Tito-« »Naša Partija!«
Vlak potegne še naprej, preko 52 m dolgega mostu, ki ga je zgradila mladina Julijske Krajine.
9puSča se že car*. *n*>	Ha ps-
Ob pol devetih so topovsfd stre® naznanili prihod vlaka, ki je peljal prvi premog iz Banovičev v Vojvodino. Dve letali hrumita nitko nad množico. Vlak se bliža, ves v zelenju in zastavah. Vse oči so uprte proti rij emu. Godba zaigra državno himno. Letali sipata cvetje na vlak in ljudstvo. Potem govori tov. Moša Pjjade in ostal! predstavniki vlade ter organizacij.
»Doživel sem, da so se odprla vrata v našo Bosno!« vzklikne poleg mene starejši Bosanec in stopa razburjen na prste, da bi videl vlak.
Ob tretji uri se je začela parada mladinskih brigad. Četa za četo mladincev in mladink, ki koriicajo udarno, dostojanstvena Tudi nekateri starejši ljudje, ki so v začetku gradnje proge nezaupno in nerazumevajoče zmajevali z glavami, so sedaj zapustili mračne »kafane« in prišli občudovat novo delovno mladino.
Pizkultuma skupina dovršeno izvaja proste vaje. Za njimi skupina, ki tvori štiri črke, ki Imajo za nas vse tako gloooiko pomen: Tito! Potem rdeče - beto - modro oblečeni mladinci in mladinke. Spomnim se prizorov iz sovjetskega filma: »Parada mladosti«. Tudi tu v Brčkem je danes parada mladosti.
V	sprevodu je mnogo' parol: »Mladinska proga bo prinesla Basni hleb!« Drugi napis izraža voljo vse jugoslovanske mladine: »Napre(j za Sarajevo!«
V	paradi sodeluj® preko dvajset tisoč mladincev in mladink.
Čez cesto je raizpet slavolok: »Progo smo zgradili — proga nas je izgradila!« Pogled na brigade, k; stopajo mimo, prepriča vsakogar, da to ni samo fraza. Mladina iz drugih držav je vsa navdušena. S seboj, v svoje domovine bo ponesla veličastno sliko o delu in napredku naše mladine, naših rodov.
Ko sem odhajal na postajo, da se odpeljem proti V!nkovcem kn dalje proti Ljubljani. mi je pogled ponovno obstal na slavoloku na Titovem trgu, kamor so mladinci postavili svoje novo geslo:
»1947. leta Banoviči — Sarajevo!«
Vlak pelje prvi banoviški premog
eail Industriji
Skovana je tesna vez med domačo in tujo mladino
Mladinska proga nima samo ogromnega gospodarskega pomena. Njen nič manjši pomen je tudi v tem, da se je pil tem ogromnem kolektivnem delu še bolj poglobilo bratstvo in edinstvo mladine vseh jugoslovanskih narodov. Na progi je delajo 28.050 Srbov, 14.386 Hrvatov, 6100 Slovencev, 3846 Makedoncev, 1476 Črnogorcev, 4831 muslimanov, 1016 šiptarov ln 2538 ostalih mladincev.
Toda gradnjo proge Brčko-Banovlčl obča« dujejo danes tudi vsi napredni narodi sveta. Na progo je prihitelo preko 2000 mladincev ln mladink iz Poljske, Češkoslovaške, Grčije, Madžarske, Rumunije, Bolgarije, Albanije, Avstrije, Belgije, Danske, Indije, Nizozemske in Mehike. Na progi je delala tudi mladina Iz Julijske krajine, Trsta, Istre, Lužiš ki Srbi in Jugoslovani iz Francije.
Vsa ta mednarodna mladina bo ponesla v svoje države slavo o napredku jugoslovanske mladine ter širila idejo bratstva in demokratičnega miru v svetu.
Odlikovanje najboljših delovnih brigad in udarnikov
Z anionom bratstva ln edbistva prva stanje so bile odlikovane sledeče brigade: albanska mladinska detovna brigada »Alči kondi«, bolgarska mladinska brigada »Georgi j Dimitrov«, poljska mladinska delovna brigada »Deže Džerdž«, grška delovna br gada »Nikos Zahariadis«, druga grška mladinska udarna brigada »Elas«, romunska mladinska delovna brigada »Filimon Srbu«, češkoslovaška mladinska delovna brigada, madžarska mladinska delovna brigada ter brigada mladine jugoslovanskih izseljencev iz Francije. Odlikovan* so tudi komandanti teh brigad ter zaslužni delavci.
Z ordenom druge stopnje je odlikovano dvarjiset udarnih brigad, med njimi 60. istrska udarna brigada »Olga Ban« in 223-udama brigada Julijske krajine »Mario Blažon«, tržaška brigada ter četa Jugoslovanske armije in invalidskega doma iz Sarajeva.
Z isti m ordenom «o odlikovani Rote Dugtonjid, Mihajlo SvatoJČ, Radovan Papič, Ico Blamuša, Anton Hujbner, Marko Ristič, Duka Cvetkovič ina Batrič Jova<-novič.
Z ordenom zasluge za narod tretje stopnje so bili odli kovani štirje strokovnjaki.
Z ordenom dela druge stopnje je odlikovanih 22 strokovnjakov to mladincev.
Z ordenom dela tretje stopnje je odlikovanih 240 strokovnjakov, mladinskih voditeljev in mladincev.
KULTURA
Na Kajuhovem grobu F«ZKULTURA
L kongres Društva za sodelovanje Jugoslavije z ZSSR
Pretekli teden se je vršil v Beogradu L kongres Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. Kongres je otovril predsednik vlade LR Bosne :n Hercegovine Rodoljub Colakovič. Za njim so govorili ambasador Sovjetske zveze v Beogradu Anatolij Josiifovič , . Lavr en ti jev. namestnik predsednika Komi teta pri vladi SSSR in vodja delegacije VOKS-a, Ivan Ivanovič Anisimov, minister Zvezne vlade Milovan Djilias, min ster financ pri Zvezni vladi Sretan žujovič, v imenu JA generalmajor Gojko Nikolič, a v imenu Enotnih sindikatov predsednik Glavnega odbora D juro Salaj.
Tovariš Salaj je poudaril ljubezen naših narodov, posebno delavskega razreda do narodov Sovjetske zveze, nato pa govoril o preganjanjih vseh onih, ki so v stari Jugoslaviji pokazal- svojo ljubezen do Sovjetske zveze. Svoj govor je zaključil s tem, -da je prikazal vso pomoč, ki jo je Sovjetska zveza v vojn; in v obnovi dajala naši državi.
Rodoljub Colakovič je imel referat o značaju našega kulturnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Poudar 1 je, da je bratstvo naših narodov in narodov Sovjetske zveze skovano v ognju vojne. Brez Sovjetske zveze ne bi moglo biti takšne Jugoslavije kot je naša Republika, brez nje
ne bi mogli mirno gledati v bodočnost. Nato je tov. Colakovič govoril o značaju Velke oktobrske revolucije, iz katere se je rodila država novega tipa. Naglasil je, da stoji Sovjetska zveza tudi danes, v borbi za pravičen mir, na čelu vseh napredn h sil in da so narodi Jugoslavije prepolni hvaležnosti do nje.
»Svesti si globokih društvenih sprememb, k so bile izvršene v naši državi ;n polni zavesti, kaj predstavlja za nas Sovjetska zveza, gledamo tudi na delo našega društva,« -je dejal tov. colakovič. »Naše kulturne zveze s Sovjetsko zvezo ne morejo biti le običajne zveze, kakršne obstojajo med raznimi državami.«
Nato je govoril o velikih pridobitvah sovjetske znanosti jn umetnosti. V tej zvezi je poudaril, da morajo tudi naši kulturni delavci črpati 'z bogate zakladnice izkušenj sovjetske kulture.
»Resnična znanost in umetnost mora biti povezana z društveno prakso. Iz oblakov se mora spustiti na zemljo, služiti vsemu društvu, ljudem, ki so prvič v zgodovini dočakali, da zavestno in svobodno izgrajujejo svoje lastno življenje... Zna-nostne ustanove ne smejo biti muzej zastarelosti, ampak večno mladih, vedno t smelih znanostmh idej, ki stalno stremijo najprej in raziskujejo tisti »ocean neznanja*, ki se širi okoli nas.«
Znanost in umetnost v Sovjetski zvezi sta v službi ljudstva
VBak dem boi j spoznavamo velike pridobitve, ki jih je dala delovnemu ljudstvu ZSSR Oktobrska revolucija in vedno bolj spoznavamo tudi vse veličastne ustvaritve delovnega ljudstva SZ na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju.
Mnogo novega o kulturnem delu sovjetskih narodov nam je razložila delegacija VOKS-a, Vsezveznega društva za kultume-zveze z inozemstvom,,, ki je obiskala Jugoslavijo in se je v dneh pred obletnico Velike Oktobrske revolucije mudila v Ljubljani.
Vloga sovjetske inteligence
Inteligenca v socialistični državi, kjer je odpravljena privatna lastnina, sproveci načrtno gospouaisvvu ure*. Kriz in brezpo-. selnosti in oupravljeno izkoriščanje človeka po človeku, so tvorci socialistične družbe tri enakopravne skupine:	delavci, kolh-czni
kmetje in delovna inteligenca. Naloge inteligence v socialistični državi so čisto drugačne kot v kapitalistični; upravlja zunanjo m notranjo politiko, vod gospodarsk razvoj in ustvarja novo socialistično kulturo. V carski Rusiji je dajala inteligenca svoje • znanje in sposobnosti v korist buržuaciji, zdaj je vse njeno delo posvečeno ljudstvu. Služiti ljudstvu je najvišja naloga sovjetske inteligence. Njena visoka naloga je iz vseh sovjetskih delavcev in kmetov izoblikovati visoko kulturne ljudi, ki jim bo dostopna vsa znanost in vsa umetnost.
Sovjetsko ljudstvo gradi socialistični red in vse, kar ustvarjajo sovjetski ljudje, je nekaj novega, ne morejo se od nikogar učiti, ne morejo jemati nikjer vzgledov. Zato pa mora sovjetska inteligenca do globine poznati zakone družbenega razvoja, ki sta jih odkrila Marka in Engels in dopolnila Lenin in Stalin.
Ogromen napredek sovjetskega gospodarstva po revoluciji je zahteval ogromno število novih kadrov, novih strokovnjakov. Zato je ogromno porastla število sovjetske inteligence. V carski Rusiji je predstavljala inteligenca 2%- v SZ, danes, pa 15% — šestino vsega prebivalstva. Leta 1914. je obiskovalo šolo 8 milijonov otrok, leta 1942. pa 35 milijonov. V carski Rusiji je bilo
130.000	učiteljev, danes jih pa ima SZ 1,210 000. Pred revolucijo je bilo 75%. nepismenih ljudi, danes težko najdeš človeka ki ne zna pisati.
Kultura je v carski Rusiji služila le ozki plahti meščanstva, milijoni ljudstva' so bili brez nje, danes je v novi, socialistični državi vsa'kultura last širokih ljudskih innožic.
Naloge sovjetske umetnosti
Pred sovjetskim umetnikom stoji naloga, pokazati bogastvo novega človeka, tvorca življenja, ustvarjalca zgodovine. Sovjetski umetnik črpa svoje notranje bogastvo, svoje ideje iz ljudstva, Sovjetsko ljudstvo pove naravnost, kaj želi od svojih mojstrov kulture, Današnje naloge sovjetskih umetnikov so, pokazati, kako se je sovjčtski človek pred in v veliki domovinski vojni duševno spremenil. Značaj današnjega sovjetskega človeka je precej drugačen kot je bil pred revolucijo. V času graditve socialistične države in v času velike domovinske vojne je sovjetski človek pokazal take primere vztrajnosti, kot jih ne najdemo nikjer drugje. Na bojnem polju je ustvarjal čudeže, to pa zato, ker zna povezovati osebne interese s splošnimi, ker odlike novega človeka niso samo odlike posameznika, nego milijonov sovjetskih ljudi. Glavna naloga sovjetske umetnosti je pokazati spremembe. ruskega človeka in dejanja, ki jih je izvršil v letih domovinske vojne.
Umetnost mora biti resnična, boriti se mora, da gre življenje naprej, zato v SZ ni mesta za »čisto* umetnost, ki bi bila sama sebi namen.
Vsa sovjetska umetnost izraža veliko vero v človeka in življenje, dočim prevladuje na zapadu lažikultura: zapadna umetnost izraža praznino, obup, pesimizem ter nima vere v človeka, ker nima korenin v svojem ljudstvu.
Ml IZ KROASTATA«
Film »Mi iz Kronštata« je silna umetniška epopeja, ki nam prikazuje resnično zgodbo junaških kronštatskih mornarjev in leningrajskih delavcev, ki gredo v smrt in k zmagi z Leninovim geslom v srcu »borite se do zadnje kaplje krvi«. V filmu je zajeta sila in vera kronštatskih mornarjev, ki so se v intervencijski vojni leta 1919. borili za napredek človeštva. 1
L Loginov:
VELIKO MESTO
(črtice o Moskvi)
Start Moskovčan; so ponosni, da so
mnogi izmed njih na lastna ušesa- slišali Lenina, ko je on, ki je gledal daleč naprej, izgovoril preroške besede:
— »Do zdaj so, kakor pravniki, govorili o tem, kar bodo videli naš; otroci, to. da zdaj, tovariši, jasno vidite, da zgradba socialistične družbe, katere temelje polagamo, ni utopija. Se bolj marljivo bodo gradi!} to zgradbo naši otroci.«
To je rekel Lenin 1. maja 1919. na Rdečem trgu — najstarejšem moskovskem trgu.
če bt kamni mogli govoriti, bi kamni tega trga, ki se razprostira pod visokim! zdovi Kremlja, povedali marsikaj o ruski zgodovini.
Sovjetsko ljudstvo nosi na Rdeči trg svojo radost, svoje gorje in svoj gnev.
27. januarja 1924. leta je Moskva pokopavala tod Vlodimira Iljiča.
Od onega dne je več kakor 20 milijonov ljudi obiskalo Leninov mavzolej, ki hrani zemeljske ostanke utemeljitelja sovjetske države.
V kremeljskem zidu, za mavzolejem, so zazidane žare s pepelom najvidnejših delavcev revolucije.
Na prostor Podečega trga se vzpenjajo kakor na vrh zemeljske krogle veličastne manifestacije delovnih množic prestolnice, tod se vršijo parade Rdeče armade.
Od 22. junija 1941. do maja 1945. je bil to vojaški trg, trg zatemnjen in trd.
Mrzlega novembrskega jutra prvega leta domovinske vojne je tov. Stalin prisostvoval tu paradi vojske, ki je šla od svečanega marša naravnost v boj: pred vrati sovjetske prestolnice so biil Nemci.
Na Rdečem trgu je srečna Moskva praznovala zmago nad Nemčijo lin Japonsko im na tlak v vznožju Leninovega mavzoleja so z zamolklim ropotom padale poražene vojaške zastave sovražnika.
V starem šoštanjskem zvoniku je odbila ura deset. V Šoštanju je praznik. Mestece je okrašeno z zastavami, saj nas je obiskala kulturna ekipa XIV. Udarne Divizije, one divizije, ki je imel,a za časa borbe največ žrtev na Štajerskem. Nikdar ne bodo pozabljene težke borbe okoli Šoštanja, na Belih v-odah, Mozirski plhnini in na Pohorju. Vsem je še živo v spominu februarska ofenziva, v kateri je padel med drugimi tudi eden največjih sinov Šoštanja — pesnik borbe in domovinske ljubezni Karl Destovnik-Kajuh. Kdo ne pozna tega velikega pesnika, ki je prerano daroval svoje mlado dragoceno življenje za- naše svobodno in srečno življenje ? Baš danes, ko skuša svetovna reakcija motiti naše delo in napredek in nam ob vsaki priliki meče polena pod noge, so njegovi verzi v »Slovenski pesmi« posebno pomembni:
O, če ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz ...
Tako pa še živimo, čeprav nas je
miljen sama,
zdahnil bi, da ne trpimo z uporno,
dvignjeno glavo!
To so besede, s katerimi je Kajuh navduševal na mitingih slovensko ljudstvo, katerega je okupator teptal in uničeval in ga ni mogel uničiti.
Dolga povorka mladine, vojakov in ostalih prebivalcev mesta, z godbo na čelu, mirno koraka proti pokopališču. Vise je utihnilo; tudi obrazki malih šolarčkov so se zresnili. Zamišljeni stoje ob grobu onega, katerega pesmi se učijo v šoli.
Na turneji po štajerskem, ki jo je priredila kulturna ekipa XIV. Udarne Divizije, bo ostal obisk na Kajuhovem grobu v nepozabnem spominu.
Gombač Branko
Koncert knltnmo-nmetniškega društva poštnih uslužbencev v Ljubljani
Otresli smo se časov strankarske »kulitiu-re«, kultura je postala last vseh in za vse. Postala je kruh .ljudskih množic, kruh, ki je zrasel jz naše osvobodiiline borbe.
Ocenjevati nastope ljudskih prosvetnih k-rcetagv. n,j mogoče samo s strokovnega vidika, ker bi ocene si<*er bile v mnogih primerih oevapodbujaiioče. Ocenjevati jih moramo z zrelišča splošnega smotra. Ta je —-ustvarjanje nioive, prave, zdrave slovenske ljudske kulture. To je- marljivost mravelj, kj podzavestno ustvarjajo skupen dom. To je ustvarjanje materiala, iz katerega bodo pokoiienja zidala svojo specifično kulturo in postala samosvoja. Zato pa ocena ne sme biti. prizanesljive; nasprotno, kar je slabega, mora proč! Današnja ljudska kultura je delo za bodočnost, doprinos k velikemu načrtu, ki so mu podani jasni obrisi, začrtani po trpljenju in zmagi našega naroda.
Izsek jjz našega noveiga ljudskega prosvetnega življenja je tud,; koncert’ ljubljanskih poštnih uslužbencev. Iti so ga priredili v ponedeljek, dne 4. t. m. v Frainičišl-tansri dvorani. Ge primerjamo ta nastop z nastopi ■ 111 ■1 1	- ■ v--' - dr uštva pred emim ■
letom, vidimo velik napredek. Iz skromnih . priložnostnih programov v okviru sindikata je danes sezidan temelj, ki priča o tem, kar smo navedli spočeka. Društvo si zadaja vse težje naloge, ki pričajo, da hoče iz okvira diletantizma na pot umetniškega ustvarjanja.
Ponedeljkov koncert naim je predstavil skupen nastop — kot kaže vseih članov društva. Popolnoma pravilno je, da se k nastopanju pritegne vsakdo. Ni pa pravilno, da nastopajo v vseh točkah zgolj velike skupine. To je bila tudi na tem večeru hiba. Razrast in višek sta odvisna samo od zapovrstna učinkovitosti glasbenih del, kor pri ponedeljkovi izbiri sporeda ni bilo moči doseči. Nedvomno, za konec so bila pripravljena najefektnsjša dela, celo v pravem redu, zato po so prejšnja lebdela precej na isti črti. Zdi se, kot da bi bil' spored po usodi (bolje: po razpoložljivem arhivu) določen, preštudiran zgolj tehiibično in da je bil orkester vstavljen periodično, samo kot oddih pevcem. Ali bi ne Mio pravilnejše, če bi videli iti slišali tud; nekaj solističnih točk: recitacije s spremljeveinijem orkestra ali zbora, samospeve, instrumentalne solistične
Prvenstvo FLRJ v orodni telovadbi
Sredi praznega nočnega trga, pod: bronastimi zastavami, spi Lenin.
Toda bedi veliki leninec Stalin.
Pod njegovim vodstvom je napredovala prestolnica mogočne dežele socializma; njegove skrbi spreminjajo podobo osem-stoletne Moskve.
načrt generalne rekonstrukcije
Minilo je 17 let od velike Oktobrska socialistične revolucije.
Moskva, ki je že davno likvidirala povojno zmedo, je skupaj z vso deželo doživljala drugo petletko.
Moskovske tovarne so samo v letu 1934 dale toliko produkcije, kakor vsa podjetja stare Moskve v razdobju od 1. 1905—1913.
Leta 1912 je v Moskvi prebivalo 1 milijon 600.000 ljudi, leta 1920 1 milijon, leta 1934 pa že več kakor tri in pol milijona. Po številu prebivalstva zavzema Moskva šesto mesto med največjimi mesti sveta.
V prestolnic} sc je izvajal širok načrt razvoja mestnega gospodarstva, ki je bilo poklicano oskrbovati prebivalce velikega mesta.
Letele so v zrak stare hišice v Ohotnem rjadu in namesto njih so se dvignili granitni in marmorni zidovi ho-tela. »Mbskva« in doma Sovjeta ministrov.
Na mestu razrušenega zidu Kitaj-goro. da, ki ga je pokrival mah, med trgom Nogina in centrom, je nastal širok drevored.
Sto petdeset najvažnejših ulic jie bilo tlakovanih jn asfaltiranih.
Nad rekonstruiranimi ulicami so se pri. žgali tisoči in tisoči močnih električnih svetilk, stotine velikih projektorjev.
Po glavnih ulicah prestolmbe je teke' vedno bolj močan potok avtomobilov, 'avto busov in trolejbusov, kij so jih zgradile avtomobilske tovarne v Moskvi, Gorkem tn Jaroslavlju.
V	dneh od 15. do 17. L m. se bodo vršile v Ljubljani, v prostorih FD »Svobode« na Taboru, tekme za državno prvenstvo v orodni telovadbi.
V	p.etek 15. novembra popoldne in v soboto 16. novembra dopoldne in popoldne so predvidene tekme tovarišev in tovarišic, ki naj bi se zaključile v soboto zvečer s tekmovalno akademijo osmih najboljših tekmovalcev in tekmovalk, v poljubnih sestavah na drogu, krogih, bradlji in prosti vaji v veliki unionski dvorani.
Zanimanje za tekmovanje v panogi, v kateri smo že pred vojno želi mednarodne uspehe, je veliko, tako s strani tekmovalcev, kakor tudi s stran} publike, ki t-o
tako pri tekmah, predvsem pa na večerni akademiji v Unionu prišla v vsakem pogledu na svoj račun. Tekmam telovadcev in telovadk v petek in soboto bo prisostvovala vsa mladina, ki bo nato v nedeljo 17. novembra samostojno tekmovale, za prvenstvo LRS v orodni telovadbi. Tako sl bodo mladinci in mladinke nabraE izkušenj za nadaljnje vežbanje in izpopolnjevanje v težki panogi orodne telovadbe ia pokazali uspehe dosedanjih vežb.
Občinstvu bo omogočeno, da bo prisostvovalo temu zanimivemu tekmovanju na ta način, da bodo oni, ki se zanimajo za tekme in akademijo, preko svojSh sindikatov dobili vstopnice, ki naj si jih predhodno rezervirajo.
Tftko delajo v Sovjetski zvezi
Iz tovarne na igrišče
Po cestah ne velikega rajonskega mesta Mitiši (Moskovska pokrajina) vidiš gledališke listke, ki pišejo »Danes bo v tovarniškem klubu na odprtem grišču boksarska tekma.« V spisku športnikov bereš znana imena. To so ključavničarji, strugarji,i elek-tremehaniki krajevne tovarne, učenci višjih šolskih razredov, kolhozniki. In zvečer že precej pred začetkom, je bil nevelik športni prostor tovarniškega .klubu napolnjen do zadnjega.
V mestu ljubijo šport in so ponosni na svoje znane športnike. Mitišinski drsalci niso samo enkrat dobili prvenstva na tekmah. Lahkoatleiiki in gimnastiki tudi niiso Mii med zadnjimi. Največji sloves v športnem svetu pa so dobili Mitiši zaradi svojih beksarjev. Tu je postal boks množični šport. V mestu majo 150 boksarjev, ki so redno vpisani v športnih klubih in redno vadijo v sekcijah. Če pa prištejemo k temu še one boksarje, ki oficielno ne sodelujejo v športnih klubih, a nastopajo na igrišču kot ljubitelji tega športa, se nam navedeno število znatno zviša.
Geslo se vršijo v tovarniškem klubu pri- -jate js k e le lame boksarjev. Ime trenerja mitišinJrih boksarjev, enega izmed najstarejših športnikov mesta, Nikolaja Karceva, je znano vsem boksarjem Rusije. Sest let zapored' ma je Ml strugar Nikolaj Karcev zmagovalec na pokrajinskih tekmahh. Nosi naziv »mojster športa«. Sedaj vodi Nikolaj Karcev boksarsko sekcijo v rodnem mestu in se po vsej pravici imenuje njen ustanovitelj.
Karcev je bil trener ključavničarja Borisa Divina, kateri se je udeležil tekmovanj za prvenstvo Sovjetske zveze 1946. leta. Prvi boj je bil za Divina resen izpit. Iz tega boja je izšel kot zmagovalec.
Vladimir, Deljagin, učenec 10. razreda mitišinske srednje šole, je star šele 18 let, pa vendar je že v velikih tekmah na igrišču večkrat zmagal. V tekmah m prvenstvo moskovske pokrajine je zasedel drugo mesto.
Na igrišču često vidiš brate Sekunove •—• delavce iz mitišinske tovarne. Ključavničar Boris Sekunov se je pred kratkim vrnil iz Rdeče armade in se znova začel ukvarjati s priljubljenim športom. Skupno z njim trenirata njegova dva brata Arka-
dij in Viktor. A sedaj vidiš na igrišča že najmlajšega od bratov — Vladimirja. Vsa ia športna družina brani oa igrišču čast rodnega mesta.
Začel se je pr v j round. Gledalcem je zastal dih, sledijo boju. V sodnem zboru sedijo strogi in izbirčni sodniki, vsj Miti-šinci. Do tujega športnika bodo obzirnejši, od svojih rojakov pa zahtevajo vztrajnosti, miru in hladnokrvnosti. Tu je uveljavljen tak zakon, da mora biti trening prav tako resen, kakor tekma sama. To dviga odgo- . vernost športnikov na nastopih, zahteva od njih resen odnos do igre. tn da se naučijo spoznavati nasprotnika.
Ko so se na pokrajinskih tekmovanjih miliš inski boksarji srečali z neznanimi na-sprotnki, so se okoristili s svojo šolo. Ze prvi dan tekmovanje so od šestnajstih tekem dobili šest zmagovitih finalov. Na drug dan tekmovanja je bilo 9 Mitišinčev med številom zmagovalcev. Od zaključnih iger so od osmih spopadov dobili Mitišinci pet.'
Mitišinski športnik Piskarev je šel ne tekmo s šampionom domovine Tarasovim. Mlad, nepreizkušeni boksar se je bil z mojstrom boksa. Celo Tarasov je moral priznati, da 3e sicer bil Piskarev; premagan, da pa te zmage, on, mojster boksa, ni iz-vojeval lahko.
Ko je drugi dan Piskarev tekmoval s sebi enakim po meči in izkušnjah, z boksarjem Garbuzovim, je Tarasov že takoj izjavil, da bo zmagal Piskarev. In res, po drugem roundu je Piskarev zmagal, čeprav nasprotnik niti v sili, niti v spretnosti ni zaostajal za njim.
Sedaj se v' Mitišflfa nadaljuje resen boksarski trening. Podnevi delajo športnik; v tovarni, na poljih. Zvečer vadijo v svoji gimnastični dvorani svoje mišice in se pripravljajo za tekme.
V boksarski sekciji otroško-sportne šole trenira 32 mladih boksarjev, 'to so v glavnem šolarji. Delavčev sin. učenec 8. razreda, Vasilij Kovalov se že pripravlja za javni nastop. Učencu Vasiliju Sazonovu — prav tako sinu delavca — prerokujejo že lepo bodočnost na igrišču. Sazonov se odlikuje po mehkosti udarcev in po vseh onih sposobnostih, ki so nujne za mojstra športa.
Grfgorjj Zagorski
V	centru in predmestju so rasle nove večnadstropne kamnite hiše.
Med prvimi je nastalo Testovsko naselje na Rdeči Presni: besede Lenina, ki jih je izrekel v letih državljanske vojne, ko sta v Moskvi vladala mraz in lakota, so se uresničile.
Med letom 1931 in 1935 je 500.000 Moskovčanov dobilo nova, lepo urejena stanovanja.
Toda pred Moskvo, k} je rasla s tako naglico, so nastajale nove težave, ki so vsako leto bolj vplivale na drveče življenje prestolnice.
V	štirinajstih letih se je prebivalstvo Moskve povečalo 3% krat. Nastala je ostra stanovanjska kriza, ki j,i ni bil kos celo velikanski razmah gradnje novih stanovanjskih hiš.
Cela mesta novih hiš, ki so nastajala v Moskvi, so bila takoj zasedena; število tistih, ki so potrebovali stanovanje, pa ni padalo.
Tudi zahteve, lp; so jih delovne množice postavljale kakovosti novih stanovanj, so vedno rasle.
Primanjkovalo je vode. Mesto je že »izpilo« tri četrtine vode reke Moskva iti po. trošnjo vode so morali omejiti.
Tudi mestna prometna sredstva niso bi. la kos vedno naraščajočemu prometu.
Na starih, krivih ulicah so nastajale nove hiše, nove tramvajske proge in nove tovarne.
Moskva je rasla v smeri Ljubljino— TekstiHčiki — to je v tistih smereh, kjer so nastajale največje tovarne. V teh krajih so bila tla precej močvirnata. Zato so nastajale težave pri gradnji novih hiš.
Precej težav je povzročala tudi neenotnost, ki je vladala med arhitekti. Nekateri arhitekti so se navduševali za tako imenovane »hiše komune«.
Taka hiša /je bila zgrajena n. pr. pri Kalužski zastavi:	dolgočasni zidovi so
bili presekani z ozkimi steklenimi trakovi namesto oken, ogromno, rumeno truplo poslopja je kakor stonoga slonela na ste-
bočke aM celo kak folklorni ples manjših skupiti v narodnih nošah? Seveda to potem ne bi bil več koncert nego akademija. Ali Da je bil poštarski koncert res koncert? Vsaj kot ga pojmuje vodstvo večera? Ni Ml. Tudi to je bila akademija, kj je tudi mestoma koncerten spored ni utajil.
Pevske točke so bile ižbrane, izvajane in nanizane zeilio dobro. Vse to pa ne velja za orkestralne. Razumemo, da primanjkuje orkestralnega materiala. Ker je pač talko, naj bi se igranje omejilo na dve samostojni točki, a ti dve pravi in dobro naštudirani. K temu pripominjamo, da b.o treba prav resno mislili)! na dober javen arhiv in tudi na šolo za diregonte ljudskih orkestrov alti vsaj tečaje.
Izvedba sama je pokazala, d« je bila naloga, ki je bita ta večer postavljena pred orkester, mailce pretežka za njegovo izvajalsko stopnjo. Smetana naj critaihe Smetana! Poštnemu orkestru se za sedaj koračnice in valčki; podajo bolje. Zakaj ni-mo
brih. Znotraj so se, vrstile enolične, standardne sobe. Prav tako neprijazno hišo so zgradili na Pokrovki. Hiša je stala na Pokrovki, kuhinja pa -— skupno za vse stanovalce — v Mačkovi ulici, šele pozneje, predno so končali zidavo hiše, so zgradili kuhinje v prostorih, ki bi po načrtu morali služiti kot kopalnice. Nekatere hiše, zlasti klubi, go imele na pročeljih nesmiselne, odvisne Okraske, ki so samo kazili celotno podobo poslopja.
Nekateri arhitekti so pretiravali na drug način: Vsako poslopje so obdajali z vrsto klasičnih stebrov, gradili so ogromne oboke, tako, da je celo poslopje bilo videti podobno prevleki, k} je obdajala stebre in oboke.
Zato, da bi uredili staro Moskvo in se izognili napakam, ki so bile možne spričo nagle rasti, je bilo treba izdelati natančen gospodarski in umetniški načrt.
»Ves potek naše socialistične izgradnje,« -— pravi referat o generalnem načrtu rekonstrukcije prestolnice, ki so ga sestavile moskovske organizacije po nalogu CK VKP(b) in vlade — »postavlja pred nas grandiozno nalogo: zgraditi nove tisoče stanovanjskih hiš, šol, otroških vrtcev, ambulatorijev, klubov, bolnišnic, gledališč itd.
Ta izgradnja' je tolikanj ogromna in zahteva tako velike stroške, da jo je mogoče izv-ršiti le s pomočjo določenega* znanstve. no izdelanega načrta. Narediti moramo pačrt planiranja mesta, planiranja starih in novih mestnih četrti. Brez tega načrpa ni mogoče graditi, ni mogoče ustreči zahtevam prebivalstva, niti urediti vprašanja prometa.«
Kako je treba graditi Moskvo, staro ru-ako Moskvo, prestolnico Sovjetske zveze?
Morda bomo dobili odgovor, če se ozremo na pot, ki jo je v osmih stoletjih prehodila Moskva.
Kako je nastajala Moskva ?
Kako je nastajalo mesto?
»V letih 1534—1538 je bilo naselje okrog Kremlja obdano s kitajgoredskim
Slišali namesto raznih diumajčanov raije Čajkovskega? Bclje nekaij skromnega kot pa okorna izvedba težkih dr : ri sedaj še za osnove: za mitonaeijio, ritmično skladne«!, takt. Kje je še dinamika, kje doživetje! Tu rri gre samo za prizadevanje dirigenta, temveč za prizadevanje vsakega člana orkestra posebej. Mesta, k; so težka, je treba vaditi doma in posebej! Ce tega ni mogoče doseči, poltem sezite po lažjih delih!
Vse drugačne zmogljivosti je ipoštn; zbor. Posebno meškj zbor premore dobre pevce. Seveda tudi tukaj ni je polnega ravnotežja, posebno izstopajo drugi basi. ki so sicer odlični. Ti)iv. Vračko Anion je z vso ljubeznijo naštuidliral vrsto pesmi, ki je nekatere bito treba celo ponavljati.
Večer sam je združil poslušalce tn izvajalce v enoto, ki jo je končna partizanska pesem povezala skoz; zidove 5 tistimi, ki jih na koniceiritu rti bito, vendar pa žive v duhu.
zidom. Hitra gospodarska rast prestolnice, ki je pritegnila veliko število trgovcev in obrtnikov, je zahtevala že proti koncu 16. stoletja nove utrdbe okrog močno razširjenega teritorija. Zato so bil} zgrajeni zidovi Belega mesta, ki so kakor pas obdajali Kremelj in Kitaj-gorod. (Sedaj so na tem mestu veliki drevoredi.)
Zaradi napadov krimskih Tatarjev leta 1591. so morali mesto še bolj utrditi. Za-to so I: 1592. zgradili nove, lesene utrdbe, ki so branile mesto pred napadi z juga.
Tako je Moskvo 16.—17. stoletja tvorita vrsta obročev, ki so nastajali v različnih zgodovinskih razdobjih. Iz centra Kremlja so peljale ceste, ki so vezale prestolnico z drugimi mesti na deželi. (Tverska, Serpu-hovska, Dmitrovska, S motelska in druge ceste.)
Na mestih, kjer so te magistralne ceste sekale zidove, so bila zgrajena vrata, katerih imena so se ohranila do naših dni (Iljinska, Petrovska, Arbatska in druga vrata).
Moskva je postopoma rasla v obliki koncentričnih obročev, kar je odgovarjalo najbolj razširjenemu tipu zapadnocvrop-skih mest, ki so nastajala okrog fevdalnega gradu.
Ceste, ki so kot žarki vodile h Kremlju, so postale poznejše radialne magistra-le-ulice, (Ulice Gorkega, Dmitrovka, Sre-tenka, Pokrovka', Ordinka in druge.) Zanje so bila v zidovih in v utrdbah narejena posebna vrata. K tem vratom so, razen glavne ulice, peljale tudi manj važne ulice sosednih predmestij. Zato so tudi skoraj vsaka vrata postala neke vrste krajevni center, kamor so v obliki radiusa peljale posamezne ulice. To lahko opazimo tudi zdaj. Zato tudi nimamo pomembnih vzporednih ulic v Belem in Zemijanem mestu, kajti te ulice bi bile brez izhoda jn bi se zadevale ob zid ali utrdbe. Iz istega vzroka so majhne uličice, fcL družagc posamezne večje ulice, večkrat zvite ta krive ter nimajo izrazite ravne smeri.
(Dalje-),
ctn& A	..
Tehnični napredek — smer prizadevanja mežiških rudarjev v novembrskem tekmovanju
Jeklene žice, po katerih neprestano drse male kovinske posode, vežejo v veliki višini-nad lopikriškim j delavničarni skalnat© grebene, ki se vlečejo na obeh straneh reke Meže. Posode, polne svinčene rude, ki jo skriva tkalno pogorje okrog Pece, hitijo po žični železnici od zbiralnega rova do separacije in se prazne vračajo v rov. 1
Mežiški rudnik. V rovih, ki sq speljani več sto metrov globoko v gorovje, tekmujejo rudarji. Opremljen; z vsemi modernimi .tehničnimi pripomočki vrtajo v skale, v katere so usekali prve rove delavci v 17. stoletju, ko so pričeli kepati svinčeno rudo za razne grofe, lastnike mežiške doline. Štirinajst dni 'in še več so takrat potrebovali, da so skopal; skoraj meter dolg rov. Tudi kasneje, ko so pričeli prodirati do rudnega bogastva s pomočjo črnega smodnika, delo ni šlo. dosti hitreje od rele. V elektrificiranem in z vsemi modernimi pripomočki opremljenem rudniku poteka delo v vse drugačnem tempu. Ta razlika v načinu dela je razumljiva — stoletja točijo delavca, ki je s krampom sekal v živo skalo od delavca, ki sj pomaiga z najrazličnejšimi stroji.
M«d staro Jugoslavijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo pa 'je samo pet let — štiri leta borbe in dobro leto od osvoboditve. In razlika?
Mežiški rudarji tekmujejo... Ne več, da bi se preživeli s skorjo kruha — zdaj. s svojim delom grade svojo ljudsko državo. V rovih, pri prevozu, na separa-cčji, v topilnic; — povsod je ralzhka velikanska. Uspehi novembrskega tekmovanja, ki bo v kratkem zaključeno, bodo v celoti pedali siko, kaij so dosegli delavci mežiškega obrata v tekmovanju" z vsemi sličnimi obrati, v Jugoslaviji. Številke bodo prikazale razliko, ce pa stopiš mednje po različnih obratih, jo opaziš, —'sedaj ko se novembrsko tekmovanje bliža kraju — prav povsod, pri slehernem delavcu.
Ker je separacija maksimalno obremenjena, so .posvetili delavci in vodstvo vso tltrfo in ves trud, da bj z resnično udarniškim delom prihranili čim več materiala in tako čim bolj znižal; stroške proizvodnje. Na drugi strani se prav tako trudijo, da bi ohranili in usposobiti danes še nenadomestljive stare stroje in izumili čim več nadomestnih tn novih naprav, ki bi omogočile stalno naj višjo možno proizvodnjo.
So dosegli v oovembritkEtn tekmovanju ta cilj? »Na to vprašanje ne smemo odgovoriti le s skromno besedico — da,« se je nasmehnit inž. Ceh. »Vsaj najglasnejše in najpomembnejše izboljšave moramo omeniti jn pohvaliti vsaj nekaij najboljših udarnikov in izumiteljev — če za vise imicaitiiv-ne domislice, sprovedene v prakso hi prostora v članku.«
Strelni mojster Tomazin Peter, oče prvega partizane- v Mežiški dolini, se je po oevcbcdiiitvi vrnil iz nemških taborišč, kamor je bil odpeljan z družino, nazaj v rudnik. »Zato sem hotel delati, za kar se je od 1942. lete boril mofi sin, zdaj invalid. Pa kaj, ko nam je zmanjkalo vžigallnih palčic, ki so neobbodno potrebne za prižiganje vrvic za razstreljevanje.« Te vžigalne palčice nam je pred vojno dobavljala Nemčija — pred nekaj meseci pa jih je zmanjkalo. Rudarji pa so bili v tekmovanju s Trepčo, z Borom, in z vsem; sličnimi obrali Jugoslavije.
Nekaj časa sem se ukvarjal s temi palčicami. Kuhal, mešal in spajal sem na rariične načine, iz najenostavnejših snovi: oglja, solitra, ki se nabira v hlevih, žvepla in drugih snovi, kj jih je^ mogoče dobiti, sem napravil vžigalne palčice, ki odgovarjajo prej-" šnm, pripeljanim iz inozemstva.« Tako pripoveduje tovariš 'Tomazin in razlaga, kako' bo š6 do konca tega tekmovanja opremil te vžigalne palčice, da bodo uporabljive tudi za podvodno razstreljevanje in s tem v pol-n; meri nadomestil specialne električne vžigalnike zia podvodno razstreljevanje.
V gozdnem oddelku, ki skrbi, da so obrati preskrbi!eni z drvmi, se je tudi marsikaj izboljšalo. Drvar ČapeLnik Franc je prišel
ra genialno zamiisel, ki je pokazala najboljše aepehe, ko je btia sprovedena v prakso. Do sedaj je bila navada, da so posekane bukove hlode spravljali po visoki drči v dolino, kjer so delavci žagali in pripravljati drva. Tudi v času tekmovanja je ostal ta način dela enak jn nespremenjen,
»Pa sem se usekal v roko,« pripoveduje tovariš Čapelnik, »delati nisem mogel in sem opazoval tovariše pri delu. Premišljeval sem da hi se dala hitrost in sila hloda, ki leti po drči, izkoristiti, če bi bilo na koncu drče montirano rezilo, kj bi samo delalo d-rva.« Po posvetu z mehanskim mojstrom tovarišem Tavčarjem Francem, je r^s izdelal rezilo v obl lic j križa. Pritrdili so ga na spodnjem koncu drče in na metre razžagani hlodi se na rezilu razlete v drva. Namesto 4 kub. m v eni izmeni, napravijo drvarji zdaj 80 kub. m.
Z izboljšanjem dela pr; globinskem vrtanja so se storitve napram aprilu zvišale za 24,8 odstotkov. Pri tem so se stroški zniža-
Uspehi tekmovanja
Bikromait je neobliodno potreben za tekstilno in usnjarsko industrijo. Dobivali smo ga iz inozemstva. Brez amou-sulfata ni mogoče izdelovati kvasa. Stara Jugoslavija ga je kupovala v Nemčiji. Za polnjenje hladilnih naprav in za razkuževanje sadja moramo imeti žveplov dioksid, ki se pri nas ni izdeloval. Ogljikovo kislino, prepotrebno za izdelavo sode in amomjak smo v stari Jugoslaviji izdelovali le nekaj časa — cenejši je bil uvoz.
Tako se je delalo v stari Jugoslaviji. Nenačrtna industrija je služila svojemu cilju — dajala je visoke profite malemu številu kapitalistov.
Prišla je osvoboditev, pričelo se je prvomajsko, kasneje novembrsko tekmovanje. Delavci so v svojih tovarnah drugače prijeli za delo. Biti najboljši delovni kolektiv, to pomnei, najbolj koristiti državi. Katera tovarna v Jugoslaviji ne bi hotela to doseči? Toda za to je treba postaviti industrijo na nove temelje in popraviti napake preteklosti. Delavci in vodstvo tovarne dušika v Rušah so sklenili, da bodo rešili tekstilno in usnjarsko industrijo zastoja, omogočili s proizvodnjo amon - sulfata, izdelovanje kvasa, skratka, da bodo izdelovali proizvode, zaradi katerih je bila stara Jugoslavija izključno navezana na inozemstvo.
Brez izkušenj in brez tehničnih pripomočkov so postavili obrat za izdelovanje bikro-mata. Več mesecev so se trudili. Inženirji in
K za 43% — saj delo, za katero je bitlo prej potrebnih 5 ljudi, opraviita zdaj dva človeka.
Uspehi izboljšanega dela se kažejo ne vseh poljih. Kopač Kapun Valentin je pri vranju prekoračil visoko postavljeno normo za 90 odstotkov, Smuk Franc pa ra 30 odstotkov. Vestnost in naravnost neverjetna spretnost pri uporabljanju vrtalnega stroja jima je pripomogla do takega uspeha. Vozač Horvat Franc pa je prepeljal v novembrskem tekmovanju dnevno 66 odstotkov več vozičkov kot njegovi tovariši.
V topilnici vso nakopano ih v separaciji eiščeno rudo pretepe in preivjejo v posebne kalupe. Akordno delo je pripctnoglo k dviganju proizvodnje, v visoki peči pa, kjer tope žlindro in ostanke, so v novembrskem tekmovanju znižali procent svinca, ki odpade, za 3 odstotke. Ko so razstavili peč, da bi jo popravili, so sodelovali prav vsi, od inženirjev do poslednjega topilca. Vsi so z novimi predlogi pripomogli *k izbalijšamiju peči. Tako je novembrsko tekmovanje vključno z enodnevnim predvolilnim tekmovanjem — ta dan so rudarji dosegli še posebno velike uspehe — prineslo veličastne uspehe, postavljen pa je tudi najboljši temelj za nadaljnje tekmovanje.
v tovarni dušika Ruše
delavca so brez uspeha delali najrazličnejše poizkuse, spreminjali naprave in končno, v novembrskem tekmovanju, tudi dosegli uspeh. Kljub vsemu pomanjkanju tehničnih sredstev se jim je prvim v Jugoslaviji posrečilo izdelati bik romat. Pokrili so vse potrebe okoliške tekstilne in usnjarske industrije, poleg tega pa so s pridobljenimi izkušnjami omogočili Kemični tovarni v Mostah veleproizvodnjo tega prepotrebnega proizvoda, ki bo krila potrebe vse Jugoslavije. Tovariš Friček, ki je delal dan in noč pri pretvarjanju kromove rude v kromovo sol, je bil takrat imenovan za udarnika.
Prav tako so imeli velike težave z izdelovanjem amon-sulfata. Prvo potrebo so v božični kampanji rešili s tem, da so najnujnejše količine izdelovale laborantke na primitiven način — v loncih. V času tekmovanja jim je uspelo uspostaviti obrat, ki dobavlja vsej Jugoslaviji dovolj proizvoda, zaradi katerega smo bili pred vojno navezani na inozemstvo.
Delavec Golob Franc je pretvoril žveplov dioksid iz plinastega stanja v tekoče in rešil problem, s katerim so se brezuspešno ukvarjali inženirji. Tu izdelan žveplov dioksid je očuval pred gnitjem ogromne količine sadja, ki ga naša prehranbeha industrija ni mogla naenkrat konsumirati! .Prav tako je njegov obrat v času tekmovanja dvignil proizvodnjo ogljikove kisline za 100%.
“* S ndikati ir
y svojem velikem govoru 29. oktobra ti L, na seji Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je tovariš Molotov dejal med drugim:
»Jn sedaj še — o Svetovni sindikalni federaciji. Zdi se mi, da bi bito popolnoma pametno, če bi Združeni narodi ustvarili prijateljske zveze z Mednarodno sindikalno organizacijo, ki je bila ustanovljena v -zadnjih letih in ki zajema deset in deset milijonov delavcev mnogih dežel. To je predvsem potrebno za Ekonomsko-soc ialni svet, ki ne bo mogel zagotoviti uspeha svojemu delu, če se ne bo opiral na podporo takih množičnih demokratičnih organizacij, kakor je Svetovna sindikalna federacija. Dejansko pa je položaj popolnoma drugačen. Svetovna sindikalna federacija doslej še ni bila povabljena, naj sodeluje v vsakdanjem delu Ekonomsko-socialnega sveta. Toda to še ni vse. Mar je. to pravilno, da smeio njeni predstavniki sodelovati y	Ek on om s k o-soe i al n em
rvetn pri takih pogojih kakor Mednarodno združenje priznanih avtoklubov ali Nacionalno združenje za prodajo suhega sadja na drobno in temu podobno? Ali ni že čas, da se tudi tu bboljša položaj, ki ne ustreza najosnovnejšim načelom demokracije?< Tov. Mototov se norčuje, ko navaja avto-klube in združbe za prodajo suhega sadja, toda njegov srd zaradi takega ravnanja s Svetovno sindikalno federacijo, kakršnega si dovoljujejo nekateri nazadnjaški krogi v Organizaciji združenih narodov, je popolnoma upravičen.
boj za mir
Svetovna sindikalna federacija združuje
danes okrog 70 velikih sindikalnih organizacij v več kot 50 deželah. V njej je organiziranih okoli 70 milijonov delavcev, ti j. velika večina vsega organiziranega delavstva na svetu. Tako mogočne demokratične organizacije so le še mednarodna demokratična ženska organizacija, mednarodna demokratična mladinska in študentovska organizacija. In vendarle nima ta sindikalna organizacija nobene besede v Organizaciji združenih narodov; samo v Ekonomsko-socialnem svetu Organizacije združenih narodov ima pravico hiti »opazovalec«. Zato jc popolnoma pravilna zahteva tov. Molotova, da naj dobi ta velika demokratična organizacija delavskega razreda svoji moči primerno mesto v tisti mednarodni organizaciji, ki ji je namen, zagotoviti svetu mir in varnost, ti j. v Organizaciji združenih narodov.
Tako mesto gre Svetovni sindikalni federaciji tudi po vsem njenem dosedanjem delu. Lani je bila ta federacija sicer zaposlena predvsem z organizacijskimi vprašanji, toda letos se je že v februarju mesecu lotila silno važnih vprašanj. Njeno delo se je vrtelo okoli osrednjega vprašanja današnje svetovne politike, okoli vprašanja, kako zagotoviti svetu trden, trajen, pravičen — skratska. demokratičen mir. Za ostvaritev te naloge je treba končno iztrebiti tudi zadnje ostanke fašizma in preprečiti vsako obnavljanje fašizma. Zato je dala Svetovna sindikalna federacija pobudo, naj bi resnično demokratične države z ostrimi ukrepi odstranile Francovo fašistično vlado. Svetovna sindikalna federacija je svetovala, naj demokratične vlade pretrgajo diplomatske zveze s Francovo Španijo in naj priznajo G ir atovo republikansko
vlado za edino zakonito vlado v Španiji. Ob deseti obletnici začetka intervencijske vojne v Španiji se je Svetovna sindikalna federacija obrnila na demokratične organizacije vsega vseta s pozivom, naj zahtevajo strmoglavljenje fašistične Francove Vlade, ki še danes mori napredne španske delavce, kmete in inteligenle. Uspeh tega poziva je bil mogočen val protestov, mitingov, resolucij itd. proti vojnemu zločincu Francu in njegovemu zverskemu ubijanju najboljših predstavnikov španskih narodov.
Prav tako odločno je Svetovna sindikalna federacija podprla in še podpira tudi napredno sindikalno gibanje v Grčiji v njegovem boju proti monarhofašističnemu terorju. Da je pa to resnično svetovna organizacija, dokazuje najbolje dejstvo, da se je Svetovna sindikalna organizacija povezala s sindikalnimi organizacijami v kolonijah in tako imenovanih mandatnih dežel, to je v Indiji, Indoneziji, Egiptu itd. Tudi sindikalnemu gibanju v kolonijah in odvisnih deželah nudi vso svojo pomoč, tako da vestno izpolnjuje svojo dolžnost pravega delavskega intema-cioTtalizma.
Mnogo pozornosti je posvetila Svetovna sindikalna federacija v svojem delu demokratizaciji Nemčije. Poslala je v Nemčijo svOr je komisije, da so si ogledale položaj v sindikalnem gibanju po raznih zasedbenih področjih. Te komisije so ugotovile in znova potrdile tudi iz drugih virov znano dejstvo, da samo sovjetske okupacijske oblasti v resnici izvajajo načela, izražena v sklepih Berlinske konference treh državnikov, in da se zato samo na sovjetskem področju krepi demokratično sindikalno gibanje nemškega delavskega razrede. V drugih conah — ameriški, angleški in francoski — pa so ostali na vodilnih mestih v gospodarskem življenju w fidM v	pfitt^rAb ins&i
Z izdelovanja« ugaiti ■**, M j* potrebne za čiščenje acetilena, je rešeno vprašanje
produkcije djssous plinov, ki so nujno potrebni pri avtogenem varenju. Kemična tovarna v Rušah proizvaja ta proizvod, enako kot amoniak in karbid v dovoljnih količinah, da krije vse potrebe Jugoslavije.
Pri proizvodnji vseh teh proizvodov so si delavci sami urejevali in popravljali tehniške pripomočke. Veliko karbidno peč sta preuredila tovariša Kranjčan Ivan in Šeto-rič Ivan, ventile za plinske jeklenke, ki jih polniio s kisikom, pa sta pričela izdelovati Gornik Franc in Šulc Franc. Iniciativno eo si pomagali povsod in zdaj, ko se končuje tekmovanje, lahko e ponosom pokažejo na dosežene uspehe.
Našim kmetovalcem je tovarna zagotovila dovolj umetnega gnojila in ne bo ga zmanjkalo tudi, če se povpraševanje po njem
podeseteri Kljub teme, ds e> bile teža*
pri dobavljanju surovin, odgovarja cena 1 kilograma umetnega gnojila ceni 1, kilograma žita. Na ta način bo omogočeno našim kmetovalcem, da si nabavijo pravočasno dovolj umetnih gnojil, potrebnih za pomladansko setev.
Tudi pri ostalih proizvodih je tovarni uspelo, da je v času tekmovanja globoko znižala cene. Napram 1945. letu se je znižala cena apnenemu dušiku za 11%, karbidu za 35.4%, amonijakovi vodici za 35%, amonsulfatu za 28%, amonijaku za 32.8%, ogljikovi kislini za 69.7%, kisiku za 49.7*/« in dissous plinom za 44.4%.
Delavci, ki so dosegli take sspehe, se ne boje zaključka sedanjega tekmovanje, prav tako pa se ne boje novih tekmovanj. Marsikaj, kar je izgledale skoraj nemogoče, je izvršeno. In v bodoče? Pot tovarne dušika je začrtana.
Zadružni sektor kof vez med državnim in privatnim gospodarskim sektorjem
Značilen pojav prv% let po prvii svetovn; vojni je bil močan vail zadružniiškega gibanja. Idealni zadružniki tedanjega časa, [<,; so se zavedali pogubonosneiga vpliva kapitalizma na široke delovne množice, so gledali v zadružnem gibanju ono obliko gospodarske obrambe delovnih množic, ki naj bi za večno uničila izkoriščanje človeka po človeku. Kakor gobe po dežju so rasle po pnvi svetovni vojni zadruge najrazličnejših vrst širom po naši zemlji lin ljudstvo s« jih je oklenilo z zaupanjem in prepričanjem, da bo našlo v njih zaščito proti nebrzdanemu prodiranju finančnega kapitala, proti brezvestnemu izkoriščanju s strani denarnih mogočnikov, oderuških bainik in drugih oblik izkorščanja.
Varali so se takratni; idealni! zadružniki 'm
in varale so se naše delovne množice. Zadružno gibanje v takratnih pogojih kapitalističnega gospodarstva že v naprej ni moglo imeti upanji a na uspeh. Ob značaju takratne državne oblasti, ki je biila oblast maloštevilne peščice in ki je bila izrazito protiljud-ska je bilo nemogoče, da bi zadirrjižnšlvio vršilo namenjeno mu poslaništvo. V zadrugah so se kmalu pojavili špeku!lamtski elementi, ki eo vnesli vanje kapMaliiisitčlčni, izkoriščevalski duh. Značilno za ta razvoj našega predvojnega zadružn. gibanja je -na prknsr dejstvo, da so zadruge postali ale druga za drugo sredstva raznih poliitiiičniih strank za konccotračiljo nj'ih kapitala, nosilca njihove politične meči, kot so to bile na primer klerikalne kreditne zadruge v Stoivtiaiijri. Jasno je, da se je na ta način spretno odvračala pozornost ljudstva od njegove glavne naloge, to je barbe proti vladajočemu izkoriščevalskemu razreda.
V novi Jugoslaviji, kjer ima oblatit v rokah delovno ljudstvo sanx> in kjer Imamo močan državni, to je oibčelljiuldlski gospodarski sektor, se odpirajo našemu zadružništvu ve© drugačne razvojne perspektive. Razvijajoč ae oproščeno od kapitalističnih tendenc in naslanjajoč se tesno na državni sektor, imajo danes naše zadruge dejansko možnost, doseči svoj cilj, to je pripomoči državnemu sektorju, torej država sama, k.mi-
čen ju izkoriščanja človeka po človeku. Zadruge vrše svojo nalogo na zelo občutljivem področju, to je prav tam, kjer se stike,ta državni in privatni gospodarski sektor. Naloga zadrug je pri tem, da upravljajo v- ildad interese države z interes; širokih ljudskih plašiti. Naj navedemo samo distribucijo, iti ima nalogo, odvesti proizvode do komsem-evta, to je do širokih potrošniških množic. Pri tem je v interesu države, da ti proizvodi pridejo čim preje in čim bolj ceneno do potrošnikov, to je v roke delovnega ljudstva; interesi tega ljudstva pa go zopet prav isti, kajti v našem sistemu, ki ga označuje ljudska oblast1, ni in ne more biit; protislovja med interesa države in interesi ljudstva. S tem postanejo torej zadruge potrebna in koristna vez med proizvodnjo in parošnoa, s širšega zrelišča pa celotni zadružni sektor koristna povezava med državnim in privat-rim gospodarskim sektorjem. Med vsemi temi tremi sektorji; — seveda moramo iiz privatnega sektorja izvzeti njegov izkerišče-vallski del — obstoja torej harmonija inte-remv, naravno zavezništvo, ki se mera izražati v ttauprnih ciljih, skupnih metodah in skupnih akcijah. Kakor se s čim tesnejšim nastanem na državni sektor na terenu sa-m<\-n omogoča učinkovito izpolnjevanje po-stavljenih nalog, talko vrše zadruge na drugi strani pemembno delo s tem, da čistijo privatni sektor od izkoriščevalcev iin omogočijo s tem delovnemu ljudstvu neoviran razgled in svobodo akcije. S tem pa dotdva zadružni sektor vedno bolj svoj pravi značaj, to- je družbeni značaj.
Iz vsega tega je torej razvidno, da je najvažnejša naloga zadružnega sektorja v naši današnji stvarnost; povezava državnega gospodarskega sektorja z delovnim dialem privatnega selit or j a, s čimer se dejansko spravijoV sklad interesi obeh teh peklcijev. Ta posredovalna-,vloga naših zadrug je učinkovito sredstvo za dosego kchčnega cilja, ki ga zasledujejo pač vsi trije naši gospodarski sektorji: divig blagostanja delovnih množic in zvišanje življenj sike ravni našega mesta in naše vesi.
........................................
Obogatimo se z znanjem in izkušnjami, ki jih prinaša , Ra&*i
»Rad«, organ Glavnega odbora Enot-ih sindikatov Jugoslavije in naš osrednji, najbolje urejevani sindikalni list, prinaša članke vodilnih sindikalnih funkcionarjev in strokovnjakov iz vseh poprišč javnega življenja ter daje vpogled na celotno sindikalno gibanje Jugoslavije, brez katerega naše delo ne more biti popolno.
Zato je neizpodbitna, da dober stn-
5 mr* taSftmo —_ Slo hoda o a rodu
dlkaJni aktivist, funkcionar ali forma ne more shajati brez »Rada«.
»Rad«, ki je tiskan tudi v latinici, izhaja trikrat tedensko in stane mesečno 20 din. Naroča se pri upravi »Rada«, Beograd, Skadarska 33.
29. november, zaključek novembrskega tekmovanja, naj pokaže našo visoko sindikalno zavest tudi v povečanem številu naročnikov na »Rade/
ORGAN JED1NSTVENIH SINDIKATA RAONIKA I NAMJESTENIKA JUGOSLAVIJE
Godina H Beograd, 9 novembra 1946 Broj 93 (158>
Cijcna 2 di-nara
socialisti. Zato se tudi tako imenovala des-industralizacija Nemčije, to je uničevanje nemške vojne industrije, na ameriškem, an-gleškem-jn francoskem zasedbenem področju ne premakne z mesta. Svetovna sindikalna federacija je poslala glede teh važnih vprašanj svoje predloge Kontrolnemu svetu v Berlinu in se torej s stvarnimi, konkretnimi predlogi bori za mir in demokracijo.
Že samo da bežen pregled najvažnejših vprašanj, ki se jiih je lotila reševati Svetovna sindikalna federacija do sedaj, nam kaže, kaiko velikega pomena je ta delavska organizacija za vso svetovno politiko. Hkrati pa nam to dokazuje, da je delavski razred vsega sveta eden najvažnejših čini tel jev v boju za mir, demokracijo in svobodo. Svetovna sindikalna federacija hodi danes po tistih potih in ostvarja tista načela, ki jih je pred osemdesetimi leti začrtal veliki K. Marx, ko je v »Ustanovni poslanici mednarodne delavske zveze« pisal:
»Ce je za osvoboditev delavskega razreda pogoj bratsko združenje in sodelovanje delavskega razreda — kako bi tedaj delavski razred mogel izpolnjevati to svoje veliko poslanstvo, dokler hujska zunanja politika, ko uresničuje svoje zločinske načrte, nacionalne predsodke drugega proti drugemu in zapravlja v roparskih vojnah kri in premoženje ljudstva? Pred tem, da bi se na vrat na nos zapletla v zločinsko križarsko vojno za ovekovečenj« in razširjenje suženjstva onstran oceana, ni obvarovala zah eni ne Evrope modrost vladaiočega razreda v Angliji, temveč junaški odpor angleškega delavskega razreda proti zločinskemu brezumju angleškega vladajočega razreda. Nesramno odobravanje, hli-■jMM »MtfsUije ali idiotska ravnoduš-
nost. s katero so vladajoči razredi r Evropi gledali, kako je kavkaška gorska trdnjava postala plen Rusije, kako je Rusija zadavila junaško Poljsko, ter brezmejno poseganje te barbarske sile, ki je njen glavar v Peterbnrgn in ki ima svoje prste v vseh evropskih vladah, v tuje razmere, ne da M ta sila naletela na kak odpor — rse to je dalo delavskemu razredu nauk, da je njegova dolžnost, da sam obvlada skrivnosti mednarodne politike, da kontrolira diplomatska dejanja svoje ustrezne vlade in da se jim — če treba — z vsemi sredstvi, ki so mn na razpolago, upre; in če bi bilo delavskemu razredu nemogoče, preprečiti taka dejanja, tedaj se mora združiti, da bi ta dejanja sočasno bičal, in tisti preprosti zakoni nravnosti in pravičnosti. ki naj bi urejali odnose med privatniki, se morajo uveljaviti tudi kot vrhovni zakoni v občevanju med narodi.
Roj za tako zunanjo politiko jo del splošnega boja za osvoboditev delavskega razreda.«
Svetovna sindikalna federacija izpolnjuje ta nauk velikega učitelja delavskega razreda. Sindikalne organizacije po posameznih deželah se morajo učiti na njenemu zgleda in jo morajo z vsemi močmi pri njenem delu podpirati. Jugoslovanski sindikati se tega zavedajo ih bodo zato tudi to stran svojega dela še poglobili in razširili. Jugoslovanski sindikati podpirajo predlog tov. Molotova, naj Svetovna sindikalna federacija sodeluje v Organizaciji združenih narodov, zakaj 70 milijonske množice organiziranega delavstva pomenijo prav gotovo najbolj zanesljivo oporo demokratizacije in zlasti še — miru, ti si ga želi vse človeštvo.
Začasna ureditev zdravstvenega varstva državnih uslužbencev
Naša ljudska oblast je ob urejevanju delovnih odnosov državnih uslužbencev imela pred očmi dejstvo, da so tudi državni uslužbenci le del velike delovne skupnosti našega ljudstva in da je treba njihove delovne odnose urediti skladno z delovnimi odnosi delavcev in nameščencev. Zakon o drž. uslužbencih že v svojem uvodu poudarja potrebo, da se morajo drž. uslužbenci izgraditi v prave ljudske uslužbence, ki jih mora voditi pri njihovem delu skupna zavest ustvarjalnosti, discipline in odgovornosti. Iz vseh določb tega zakona veje zakonodajalčev namen, izenačiti državne uslužbence z ostalimi delavci in nameščenci tako glede njihovih pravic kakor tudi njihovih dolžnosti. Tako predvideva poleg ostalega tudi vključitev državnih uslužbencev v splošno državno socialno zavarovanje delavcev in nameščencev in sicer za vse primere, za katere so zavarovani tudi ti v prhnem nastopa delovne nesposobnosti.
Tu pa se postavlja pred našo ljudsko oblast posebno važen in tudi težaven pr> blem. že samo dejstvo, da imamo na ozemlju naše države preko 300.000 državnih uslužbencev, ki jih bo treba na novo vključiti v splošno državno socialno zavarovanje, kaže dovolj zgovorno, kakšno težavno nalogo je prevzela naša oblast s to svojo odločitvijo. Vključitev tolikšnega števila novih zavarovancev bo treba torej izvajati z veliko previdnostjo in po podrobni proučitvi vseh podrobnosti, vseh s tem zvezanih vprašanj, če naj ta operacija poteče brez pre-tresljajev za naše mlado socialno zavarovanje. Zato je povsem razumljivo, da je zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev odložil začetek izvajanja obveznega socialnega zavarovanja državnih uslužbencev do tistega časa, ko bo vlada FLRJ to vprašanje podrobno proučila tn s posebno uredbo predpisala, da še to zavarovanje začne v celoti izvajati.
Ker pa terja zdravstvena zaščita državnih uslužbencev nujnih ukrepov zlasti za primer bolezni in poroda, se je zvezni minister za delo poslužil pooblastila, danega mu z zakonom o socialnem zavarovanju (čl. 58, odst. 3) in je s svojo odredbo z dne 14. oktobra 1940 (Uradni list FLRJ z dne 1. novembra 1940) začasno uredil zdravstveno varstvo državnih uslužbencev. Odredba je stopila v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, njeno izvajanje pa se bo začelo s 1. januarjem leta 1947., ko se bo pričelo izvajati tudi splošno zavarovanje ostalih delavcev in nameščencev.
Kdo uživa zdravstveno varstvo
Zdravstveno varstvo po tej odredbi uživajo vsi državni uslužbenci, ki spadajo pod zakon o državnih uslužbencih, njihove družine, dalje osebni državni upokojenci in njihove družine in končno tudi rodbinski upokojenci. Za odločitev pojma rodbinskih članov veljajo splošne doioče zakona o socialnem zavarovanju, to se pravi, da morajo živeti z državnim uslužbencem v skupnem gospodinjstvu in da jih mora on tudi vzdrževati. Pod tema dvema pogojema spadajo med rodbinske člane:
a)	Zakonski drug zavarovanca ;
b)	zakonski, nezakonski in posvojeni otroci, dalje pastorki, vnuki, bratje in sestre zavarovanca, vendar le do izpolnjenega 17. leta starosti. Izjemoma se upoštevajo do 23. leta starosti oni, ki pohajajo šole, če pa so nesposobni za pridobivanje, za ves čas .trajanja te nesposobnosti;
c)	oče in mati zavarovanca.
Dajatve za primer bolezni
Za primer bolezni imajo državni uslužbenci in njihovi rodbinski člani v giavnem iste pravice, kakor ostali delavci in nameščenci.' Izvzeta je le hranarina, ki je nekako povračilo za izgubljeni zaslužek delavca in nameščenca, ki pa pri državnih uslužbencih ne prihaja v. poštev, ker mu teče plača v primeru bolezni naprej.
Državni uslužbenec ima v primeru bolezni torej naslednje pravice:
a) pravico na brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, zdravilne kopeli in ostale pripomočke za zdravljenje; prav tako ima pravici na brezplačno popravilo zob. To pravico Ima ves čas službovanja, kakor tudi še leto
dni (v izjemnih primerih poldrugo leto dni) po nastopu nesposobnosti za službovanje;
b) pravico na brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, sanatorijih, zdraviliščih ah klimatskih krajih kot nadomestilo za dajatve pod a), če jim je to zdravljenje potrebno po mnenju zdravnika in če so nesposobni za službovanje. Tudi ta pravica traja eno leto (odnosno poldrugo leto) po nastopu nesposobnosti za službovanje. Takim bolnikom gre tudi povračilo stroškov potovanja, odnosno odpreme od njih bivališča do kraja zdravljenja in nazaj.
Rodbinski člani državnega uslužbenca
imajo ob bolezni te-Ie pravice:
a)	pravico na brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in ostale pripomočke za zdravljenje, vendar največ za leto dni za vsako posamezno bolezen;
b)	pravico na brezplačno zdravljenje v bolnišnici, vendar največ za dobo šestih mesecev za vsako posamezno bolezen.
Osebni državni upokojenci, njihovi rodbinski člani, kakor tudi rodbinski upokojenci
imajo v primeru bolezni pravico na brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, zdravilne kopeli in ostale pripomočke za zdravljenje, kakor tudi pravico na brezplačno popravilo zob — vse kakor aktivni državni uslužbenci. To pravico imajo ves čas, dokler jim teče pokojnina oziroma renta. Naštete pravice se lahko zamenjajo za brezplačno zdravljenje v bolnišnici, vendar najdlje za doba treh mesecev v teku enega leta.
Dajatve za primer nosečnosti in poroda
Tudi te pravice državnih uslužbenk so identične s pravicami ostalih delavk in na-meščenk, z izjemo porodniške hranarine, ki odpade iz istih razlogov, kakor smo jih navedli zgoraj. Pod pogojem, da je bila državna uslužbenka v zadnjem letu pred porodom zavarovana vsaj šest mesecev ali pa v zadnjih dveh letih vsaj dvanajst mesecev, ji gredo v primeru nosečnosti oziroma poroda te-le pravice: brezplačna zdravniška ali babiška pomoč (odnosno 14 dnevna nega v bolnišnici ali porodnišnici), denarna podpora za opremo otroka in denarna podpora za otrokovo hrano, ki ji gre za dobo treh mesecev po prenehanju pravice na brezplačen dopust (to je šest tednov po porodu — čl. 32. zak. o državnih uslužbencih).
Za svojo ženo ima državni uslužbenec pod zgoraj navedenimi pogoji v primeru poroda naslednje pravice: pravico do brezplačne zdravniške ali babiške pomoči (odnosno do 14 dnevne nege v bolnišnici ali porodnišnici), dalje pravico do denarne pomoči za opremo otroka in končno pravico do denarne pomoči za prehrano otroka, to pa le za dobo dveh mesecev po porodu. Te pravice ima zavarovančeva žena tudi še v primeru, če porodi v dobi 10- mesecev po njegovi smrti, ako so sicer izpolnjeni zgornji pogoji.
Dajatve za primer smrti (pogrebnina)
Oseba, jti oskrbi pogreb aktivnega državnega uslužbenca ali osebnega drž. upokojenca, ima pravico do pogrebnine po določbah zakona o državnih uslužbencih. Če pa umre aktivnemu državnemu uslužbencu kak njegov rodbinski član, ima državni uslužbenec iz naslova pogrebnine pravico na polovico (v primeru smrti soproga, staršev in otrok, starejših od 14 let) odnosno tretjino (za otroke, mlajše od 14 let) kosmatih mesečnih prejemkov.
S temi pravicami je naša ljudska oblast učinkovito izvedla zdravstveno varstvo državnih uslužbencev za čas, dokler ne bodo razmere dovolile izvedbo celokupnega, torej tudi rentnega (pokojninskega) zavarovanja državnih uslužbencev po določbah zakona o socialnem zavarovanju. S tem je urejen najbolj pereč sektor zaščite državnih uslužbencev, kajti zavarovanje za primer nezgode pri delu za drž. uslužbence ne pride toliko v poštev kakor zavarovanje za primer bolezni, poroda in smrti, ki je izvedeno s to odredbo. S tega vidika pomeni torej odredba o zdravstvenem varstvu državnih uslužbencev nov doprinos v izgrajevanju naše socialne zakonodaje, ki priča obenem o veliki skrbi naše ljudske oblasti za naše delovno ljudstvo, v katero so se v naši novi državi enakovredno vključili tudi državni uslužbenci-	Dr. Lev Svetek.
Sindikalne organizacije
so svečane proslavile Veliki Oktober
V	veliki Oktobrski revoluciji je zasvetila plamenica svobode delovnemu ljudstvu Sovjetske zveze in vsega sveta. Milijoni zatiranih in izkoriščanih so se dvignili v silnem uporu, vrgli s sebe suženjstvo in temo, v kateri so živelj stoletja, ter si postavili trden temelj za pravičnejšo bodočnost.
Tudi svobodno delovno ljudstvo v Sloveniji je s številnimi lepo uspelimi proslavami pokazalo, kako globoko se zaveda velikega pomena 7. novembra. Po vseh tovarnah, podjetjih i.n ustanovah so se ta dan zbrali delavci m nameščenci k proslavi velike Oktobrske revolucije.
V	tobačni tovarni v Ljubljani so se delavci in nameščenci že dolgo pripravljali, da čim lepše počaste spomin velikega dne. Delavstvo je lepo okrasilo svojo tovarno, uredilo posebno številko sten-časa in pripravilo za proslavo pester spored.
Proslava, ki se je vršila v izredno lepo okrašeni dvorani, se je pričela s sovjetsko himno, ki jo je izvajal tovarniški pevski zbor. Izvajanja tovariša, ki je govoril o pomenu in zgodovini revolucije, je pazljivo spremljalo nad 600 delavcev in nameščencev. Govoru so sledile dobro podane recitacije, prerokba velikega sovjetskega pisatelja Maksima Gorkega »Pesem o bure-vestniku«, Župančičeva »Tja bomo našli pot« in Borova »Kri v plamenih«. Tovarniški .mešanj pevsk; zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi. Zbrano delavstvo je navdušeno vzklikalo Sovjetski zvezi, Veliki revoluciji in njenim slavimo voditeljem. Ob zaključku je vs,a številna množica navdušeno zapela »Bratje, le k soncu svobodi«.
Na Jesenicah je vse delovno ljudstvo slavnostno proslavilo za delavski razred tako pomembno obletnico, že v protiljud-
skih režimih so jeseniški kovinarji proslavljali praznik velike oktobrske revolucije. Kljub preganjanju, ki so ga morali tedaij zaradi tega prestajati, so na predvečer tega dne goreli kresovi in vihrale rdeče zastave. Danes v svobodi pa je ta praznik izgledal povsem drugače slavnostno.
Letos so zopet zagoreli kresovi na vrhovih okoli Jesenic. Povsod so zaplapolale rdeče zastave, tudi po osamljenih bajtah visoko v Rovtih. VSe hiše so bile praznično okrašene. Višek navdušenja je bil dosežen na večerni bakiadi, ko je s pesmijo in klici svobodi, Rdeči armadi . in partiji boljševikov korakala skozi Jesenice mogočna reka kovinarjev, borbene mladine, naše vojske ter ostalega prebivalstva . Jesenic.
Na dan obletnice same so se kovinarji polnoštevilno zbrali v tovarni, kjer jim je tov. Mlakar Janez govoril o. pomenu revolucije in počastil spomin borcev iz leta 1917.
Zvečer j:e bila v Fizkultumem domu slavnostna akademija. Zbrano ljudstvo je stoje poslušalo himno Sovjetske zveze. — Govpril je tov. Tone Dolinšek Metod, predsednik Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo. Prikazal je veličastno borbo Partije boljševikov, ki je pred 29. leti iz-vojevala zmago nad carizmom in imp;ria-lizmom in vodi tudi sedaj neizprosen boj za pravice delovnega ljudstva vsega sveta.
Sledil je govor zastopnika J. A., polkovnika Kneževiča, ki je razložil pomen revolucije iz vojaškega stališča. Pozdravil je herojske zmage in junaštva Rdeče armade vse od prvih dni revolucije do danes. Naglasil je, da je Rdeča armada pripravljena boriti se do končnih ciljev, vse dotlej, dokler ne bo sleherni narod rešen kapitalističnih zatiralcev, toda obenem je
tudi največja zagovornica demokratičnega miru. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo Rdeči armadi in voditeljem Velike revolucije. Sledile so dobro izbrane recitacije im pesmi.
Na zahtevo ljudstva je tov. Dolinšek prečital brzojavne čestitke Moskovskemu Sovjetu, generalisimu Stalinu in herojskima mestoma Stalingradu in Leningradu.
Znova se je formiral sprevod mladine, vojske in ostalega prebivalstva, k,i je s svojim navdušenjem pričalo o predanosti ljudstva načelom velikih voditeljev Oktobrske revolucije.
V Trbovljah so pokazal; rudarji, kako drag jim je največji praznik sovjetskih narodov in delovnega ljudstva vsega sveta.
Po vseh obratih so se vršili sestanki, Po oddelkih nameščen; zvočniki so pozivali rudarje v zbor. Vršila so se številna pre-
davanja o pomerni velikega dne, katerih so s® rudarji polnoštevilno udeležili.
7. oktobra so se rudarji in ostalo prebivalstvo Trbovelj z množičnimi organizacijami na čelu zbrali v lepo okrašeni dvorani Delavskega doma k slavnostni akademiji.
Tudi v Zagorju ob Savi" so sindikalne podružnice, skupno z ostalimi množičnimi organizacijami ter šolsko mladino krenile v veliki povorki z baklado in sindikalno godbo od Toplic proti Domu. ljudske prosvete, kjer se je vršila svečana proslava.
Sleherni delovni kolektiv in ustanova je dostojno proslavila spomin velike revolucije, ki je pokazala vsemu tlačenemu delovnemu ljudstvu pot v boljšo bodočnost. »
Prvo sindiUalna šola
vzgaja nove sindikalne funkcionarje
V prvem nadstropju Mladinskega doma na Kodeljevem živi 28 mladih ljudi. Ker ni upravnika doma, me sprejme sekretar šolskega odbora. Tudi on je eden izmed tečajnkov, kj ga je KMS pred dobrim mesecem poslal v Ljubljano v Mladinski dom, kjer je Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo organiziral prvo sindikalno šolo za bodoče funkcionarje v sindikalnih podružnicah in drugih sindikalnih forumih.
Hm, to bi rada izvedela, kako je v našli šoli, kako študiramo, kaj znamo in kaj bomo še znali? To zanima člane sindikatov. bralce »Delavske enotnosti« ? No, nič lažjega,« prikima sekretar in pokliče iz raznih sob še nekaj tovarišev — sekretarje za fizkulturo, sten-čas, petje in knjižnico.
Prav nič ni treba spraševati. Tečajniki, kj so prišla iz najrazličnejših krajev Slovenije iin iz najrazldčnejišh strok, v desetih minutah razložijo, kako so si organizirali življenje in študij.
Težave so bile velike — kakor so vedno pri vsaki nov5 stvari, toda niso bile nepremagljive. Sem niso prišli razvajeni in dela nevajeni ljudje, ampak večinoma partizani, vsi delavci, .Sindikalni funkcionarji.
časopisih, kar je pisanega o revoluciji. Zdaj so v krožku pojasnjevali vse:, kar je bilo še nerazumljivega in potrdili pravo mnenje v tistih stvareh, kjer se tovariši niso strinjali. Tako je vedno> vsaka stvar mora bitj razumljiva, da je znanje trdno in da ima tudi tekmovalna komisija zapleteno in težko delo, ko odreja miesta krožkom in posameznikom na seznamu v stenčasu. Znanje, marljivost in disciplina ■— pri vsaki teh odlik moraš imeti po deset točk, potem si najboljši. Tekmovanje je visoko razvito in le odbojka v opoldanskem prostem času ter poučni sovjetski filmi in gledališke predstave v večernih urah zvabijo tečajnike od knjig in diskusij.
»Soba zakrknjenih samcev?« Napis ua vratih me preseneti in malo vznemirjena vstopim v sobo, kjer pričakujem resnih obrazov morda mielkoKko starejših Ijudt Ne, to je soba šestih deklet, sicer resnih pri študiju — samo poglejte rezultate — drugače pa veselih in dobro razpoloženih. Njim so sotečajniki pritrdili na vrata tak napis, ker so pobotnice in najodločnejše zagovornice istoimenskega »društva« s posebnimi pravili, s katerimi skušajo skrbeti za skupnost. Ta pravila so stroga, tako
M so delali pri strojih v težki in lahki in- / ^ede učenja, kakor glede' dlscipltoe ’efard
dustriji. Od kraja rij bilo dovolj predavateljev. Toda tečajniki niso izgubljali časa V brezdelju, temveč so si sami organizirali dva krožka in predelovali po načrtu študijski material. Ko so sie pričela redna predavanja, so, sami reorganizirali tudi prvotni odbor in dnevni red. Iz dveh krožkov so naredili štiri manjše, oddelili fizkulturo im: kultumo-prosvetno delo, organizirali tekmovalno komisijo, študij sam pa uredili tako, da bo kar najbolj koristen za vse tečajnike. Sekretar pripomni in to ne brez ponosa, da bo drugim tečajnikom v marsikateri stvari delo olajšano, mnogo koristnega pa se bodo naučili tudi sedanji tečajniki.
»čeprav imamo precej dela s študijem,
' je to delo prijetno, ker se vsakdo izmed nas prizadeva, da v šoli pridobi čim več koristnega, ter se s čim večjim znanjem vrne na svoje delovno mesto, Tam bo pridobljeno znanje v sindikalni organizaciji tudi praktično izkoristil.« Tako pojasnjuje vodja študijskega krožka, t. j. vodja sedmih tečajnikov, ki študirajo v toplo zakurjeni spalnici.
Zgodovina VKP(b), Pot nove Jugoslavije, — najrazličnejše brošure in časopisi leže vsepovsod, razgreti obrazi tovarišev pa pričajo, da je krožek pravkar živahno diskutiral. — 6 kateri stvarj so debatirali? Dopoldne so imeli predavanje o Oktobrski revoluciji, popoldne pa je vsakdo prečital v raznih brošurah, knjigah in
njihovega »društva«, ki obsega tudi stanovalce drugih sob, morajo ža prekrške plačati kazen za knjižni fonid. Knjige, ki se s tem denarjem kupujejo, bodo ob koncu šole last tistih tovarišev, ki teh knjig šc nimajo. Vsekakor pametna zamisel in v vsakem primeru uspešna: izboljša se disciplina in učenje, ali pa se poveča knjižnica.
Tako je življenje v prvi sindikalni šoli v Sloveniji — resno pri študiju, tovariško in veselo v prostem času. Po končani šoli bodo nekateri nadaljevali študij v sindikalni šoli v Beogradu, drugi pa se bodo vrnili v podružnice in KMS-e, kjer bodo novi kadri iz delavskih vrst pomnožili število sindikalnih funkcionarjev. Šele pri njihovem delu na terenu se ’ bodo v polni meri pokazali sadovi njihovega študija, ki je za delavce z nezadostno šolsko izobrazbo sicer dostikrat težavno, vendar pa. jim znanje in razumevanje ni nedosegljivo. Borci za svobodo v osvobodilni borbi in borci za gospodarski dvig v novi Jugosla,-viji povezujejo sedaj prakso s teorijo. Pri svojem delu po končani šoli pa bodo pridobljeno teoretično znanje z lahkoto prenašali v prakso im življenje. Pripomogli bodo h gospodarskemu in kulturnemu dvigu naše države, šola. sama se bo še razširila. Izkoristila ■ bo izkušnjd, pridobljene na prvem tečaju in novi delavc) bodo vstopali v njene učilnice, ter se pripravljali za odgovorno delo sindikalnih funkcionarjev.
Napake sindikalnih organizacij pri odkupu krompirja
Slovenija, ki pridela v državi največ krompirja in ga ima. dovolj za lastne potrebe, pa tudi za izvoz, se je obvezala, da bo pomagala z njim ostalim republikam, kjer ■ je bil pridelek zaradi suše "minimalen, marsikje pa ga niso pridelali niti za seme. Prav tako so kraji v Sloveniji prostovoljno določili potrebno količino krompirja za našo vojsko. Da bi se odkup hitreje vršil, je ministrstvo za trgovino proglasilo teden od 10. do 16. novembra za udarniški teden za odkup krompirja. Nekateri okraji, kot Radgona in Škofja Loka, so svoje obveze že stoodstotno izpolnili in odkupujejo dalje. — Dobro delajo tudi Konjice in Kranj, ki se bližajo izpolnitvi svojih obvez. Pri zbiranju krompirja igrajo važno vlogo tudi zadruge. Primer dobrega poslovanja zadruge, v vprašanju odkupa krompirja, je ribniška zadruga, ki je zbrala in odpremila velike količine krompirja ter je lahko za zgled tistim zadrugam, ki kažejo nezainteresiranost in nedelavnost pri, tej važni kampanji.
Problem odkupa krompirja je problem vse Slovenije, Prav zato tudi sindikalne organizacije ne smejo stati ob strani, ali pa celo ovirati reden odkup. Dogajali so se primeri, da so sindikalne organizacije v delavskih centrih — pri tem so najbolj vidne Trbovlje, čeprav niso v tem pogledu edine — kupovale samovoljno in proiti predpisom krompir za svoje članstvo. Največkrat pri tem niso grešili le proti načrtnemu nakupovanju in razdeljevanju krompirja, ki ga je Navod delavskim centrom in revirjem zagotovil v dovoljnih količinah, ampak so celo podpirali špekulacijo. Marsikje so ga kupovali po višjih cenah, kot je predpisano. Niso upoštevali, da sme vsak kupovati le samo sam za svojo osebo. Toda tudi pri takem nakupovanju se mora delavstvo zavedati, da pre-plačevanje samo podpira špekulacijo, proti kateri se naša oblast bori z vsemi sredstvi.
Pri nadaljnjem odkupovanju moramo od-• praviti te napake.
Delavstvo, čigar vse delo je v duhu predvidenega vsedržavnega proizvodnega načrta, mora tudi prvo pomagati, da bo kampanja za načrten odkup krompirja čim bolj nspela. Tembolj pa mora paziti, da s svoje strani ne dela ovir.
Naročnina za »DELAVSKO ENOTNOST«« polletno	52	din
trimesečno ......	26	din
celoletne .......	104	din
Izkoriščanje vajenke
Še vedno so ljudje, ki se ne morejo otresti stare miselnosti pr; ravnanju z vajenci v današnji ljudski državi. Kljub opominu MLO, oddelek za delo in delovne odnose in Zakona o vajencih, krojaški mojster Lavrič Viktor na Celovški 49 še1 vedno izkorišča vajenko Jerkič Pepco.
Ta vajenka je bila zaposlena vse do avgusta meseca po 10 ur dnevno, čeprav predpisuje Zakon o vajencih zanje 8-urnl delavnik, vštevši obiskovanje šole. Jerk'č Pepca pa je delala brez doplačila in protizakonito opravljala tudi razna gospodinjska dela. Uči se že dve leti in pol, prejema pa samo 500 din na meseč, kar bi bilo tudi za osemurni delavnik premalo, ker znaša najmanjša plača 2.50 din na uro, torej 520 din na mesec.
Vajenci m vajenke! Vaša dolžnost je, da. razkrimkujete posamezne izkoriščevalce, ki ne spoštujejo Zakona o vajencih, ki je pridobitev težke borbe Osvobodilne fronte.
BDEČI KRIŽ SLOVENIJE ZA PATRONAT
Člani Rdečega križa Slovenije so zbrali z odkupom listkov za patronat 229.355 din. Glavni odbor RKS je zbrano vsoto nakazal Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani, ki je zavetišče onemoglih za vso Slovenijo.
J Pogled po domovini j
KOPER JE DOBIL SLOVENSKO GIMNAZIJO Italijanski fašisti so dolgo vrsto let nasilno poitalijančevali istrsko ljudstvo. Zato se je prebivalstvo po osvoboditvi navdušeno oklenilo šol v materinskem jeziku. Ljudska oblast je pred kratkim ustanovila v Kopru slovensko gimnazijo. Ustanovljen je tudi dijaški dom, kjer je oskrbovanih 105 revnih dijakov.
V	ISTRI SE PRIPRAVLJAJO NA OBIRANJE OLJK. Čez par tednov se bo pričelo nabiranje oljke v Istri, ki je ponekod prav dobro obrodila Okrajni ljudski odbor v Kopru ima moderno stiskalnico olja, tako, da bo istrski kmet zavarovan pred izkoriščevalci, izvrstno olivno olje pa bo razprodano delovnemu ljudstvu-
V	TRŽIČU GRADIJO FIZKULTURNI PROSTOR. Tržič na Gorenjskem ni imel pred vojno nobenega fizkulturnega prostora. V letošnjem poletju se je začela gradnja modernega fizkulturnega prostora, pri kateri sta si mladina in vojska napovedali tekmovanje. Prostor bo dograjen še letos.
V	ZAPUDJAH SE GRADI SODOBNO NASELJE. Vas Zapudje je bila v štiriletni borbi popolnoma porušena od fašistov. Sedaj gradi obnovitvena zadruga novo, moderno vas, ki bo nekoliko nižje od kraja, kjer je stala stara vas, s čimer bodo kmetje pridobili na času pri prevozu svojih pridelkov.
NOV ŽELEZNIŠKI MOST V ZIDANEM MOSTU. V gradnji je nov železniški most čez Savinjo v Zidanem mostu, ki bo kljub znatno manjši uporabi materiala sposoben nositi večjo obtežbo, t. j. najtežje lokomotive. Projekt bo prihranil državi 30 000 kg betonskega železa.
30 MILIJONOV DINARJEV ZA DVIG ŽIVINOREJE V DALMACIJI. Da bi se olajšala čim hitrejša obnova živinorejstva. ki je v času vojne silno trpela, so dale ljudske oblasti iz obnovitvenega fonda znesek 30 milijonov dinarjev za nabavo živine Poleg tega je v Sinja ustanovljena Zveza živinorejskih zadrug.
V	VOJVODINI BO RASTEL BOMBAŽ. Na poskusnih postajah pri Novem Sadu, Beli Pa-lanki ter še v nekaterih drugih krajih so izvršili poizkuse za pridelovanje bombaža bolgarske vrste. Pridelek je bil povsem zadovoljiv.
GRADNJA MODERNIH DELAVSKIH STANOVANJ V OSIJEKU. Da bi se izboljšale stanovanjske razmere za osiješke delavce, je odobren kredit 19 milijonov dinarjev za gradnjo modernih zgradb za delavska stanovanja
V	VINKOVŠKEM OKRAJU SEJEJO INDUSTRIJSKE RASTLINE Od skupne površine obdelovalne zemlje v vinkovškem okraju je predvideno za sete~ industrijskih rastlin 13.5e/s. Največja površina odpade na sladkorno peso, sončnice, lan in konopljo.
PODPORA VLADE LR HRVATSKE 22 909 KMEČKIM DRUŽINAM. Skupna vsota iz fonda za obnovo dežele, ki naj pospeši obnovo kmečkih gospodarstev na Hrvatskem, znaša 160 milijonov dinarjev, s čimer se je podprlo 29.008 kmečkih družin
SLAVONSKE VASI BODO ELEKTRIFICIRANE. Da bi se popolnoma izkoristila kapaciteta osiješke električne centrale, se bo razširilo električno omrežje po vseh vaseh na desni obali Drave, vse do njenega izliva. Pripravljalna dela so že v teku.
KRALJEVIČA SE DVIGUJE IZ RUŠEVIN. V Kraljeviči v hrvatskem Primorju je okupator uničil skoro vse zgradbe. Pristanišče in ladjedelnica sta bili 100°/B uničeni. Sedaj je v Kraljeviči obnovljenih že veliko zgradb ter ladjedelniških delavnic.
V	KARLOVŠKEM OKROŽJU IZBOLJŠUJEJO GOZDARSTVO. Te dni je bil izdelan investicijski načrt za gozdna dela v karlovškem okrožju, ki predvideva vsoto 5 milijonov $0.000 dinarjev za gradnjo gozdarskih zgradb in potov.
POVEČANA PROIZVODNJA SOLI V PAZINU. ^ Zaradi novega načina dela v piranski solarni je letošnja produkcija najvišja v zadnjih 25 letih. Do 30. septembra, ko se je končala sezona, je produkcija dosegla 420.000 kilogramov soli.
ŽELEZNIŠKI MOST PRT CUPftUI OBNOVLJEN. 6. novembra se je pričel promet čez obnovljeni železniški most preko Morave pri Čnpriji.
RUONTK JELAŠNTOA PREKORAČIL PROIZVODNJI NAČRT ZA 26*/«. Rudnik Jelašnica pri Niški Banji se jc izkazal v novembrskem tekmovnutn kot nafboltSI nnUitk rennbTTkanske-ga značaja v Srbiji. Čeprav je bila proizvodna naloga povečana za 14*/«, so jo prekoračili za 26*/«.
171H) ZGRADB OBNOVI, URNIH V TOPLI-ŠKEM OKROŽJU. Od osvoboditve do 1. septembra letos je bilo v topliškem okrožju obnovljenih 1700 zgradb. V gradnji so tudi nove javne zgradbe.
2S MILIJONOV PTN AP.TEV 7K SOCIALNO POMOČ V MORAVSKEM OKROŽJU. Od celokupnega budžeta za I. 1946 za moravsko okrožje le 19Vo predvidenih za socialno pomoč Take je Mio že do sedaj razdeljenih preko 2$ milijonov dinarjev v socialne namene.
V	PEOGPVDU USTANAVLJAJO MESTNE DELAVNICE. Z namenom, da se znižajo cene obrtnim Izdelkom, je podvzel oddelek za industrijo in obrt pri Izvršnem ljudskem odboru mesta Beograda vrsto ukrepov. Te dni je pričela obratovati prva mestna ključavničarska, kleparska in Inštalaterska delavnica
RORSKT RUDARJI SO 52 DNI PRED POKOM IZVRŠILI NAČRT PROIZVODNJE ZA LETO 1946. Delovni kolektiv rudnika bakra v Boru 1e pozdravil dan volitev v Ustavodajno skupščino LR Srbije z veliko zrnato v proizvodnji 9. t. m. je bil izpolnjen načrt proizvodnje rudnika za 1 1946. t. j.. 52 dni pred rokom.
PRI TRAVNIKU OBNAVLJAJO SANATORIJ ZA TUBERKULOZNE V sanatoriju za jetične delavce in nameščence blizn Travnika v Bosni so začeli z večjimi obnovitvenimi deli-Sanatorij ho odprt v začetka prihodnjega leta In ho sprejel 106 bolnikov. Predvidena je že tudi gradnja pomožnega poslopja, v katerem bodo namestili 109 postelj.
TOVARNA PLATNA V MOSTARJU — NAJBOLJŠI DELOVNI KOLEKTIV BOSNE IN HERCEGOVINE. Mostarska tovarna platna je pred kratkim prejela prehodno zmagovalno zastavo in je bila proglašena za najboljši delovni kolektiv Bosne in Hercegovine.
BANJALUKA RO DOBILA TOVARNO ZA BREZALKOHOLNO PREDELAVO SADJA Okrožni ljudski odbor v Banjaluki bo v bližnjih dneh pričel graditi moderno tovarno za brezalkoholno predelavo sadja Letna kapaciteta tovarne bo znašala 200.000 litrov kupino-vega soka in 320 000 kilogramov marmelade. Gradnja, bo stala 14 milijonov dinarjev.
400 000 KG RIŽA ODKUPLJENO Rajonska zadružna zveza v Kočanih je odkupila do sedaj že več kot 490 000 kg riža. Kočanske tvornice riža so Mie do začetka sezone spet obnovljene ln sedaj s polno zmogljivostjo čistijo in luščijo
rlZ GRADNJA DVEH VASI ZA GRŠKE BEGUNCE Iz Egejske MakednnUo je zarod! mo-narho-faštstičnega terorja pribežalo v LB Makedonijo veliko število beguncev, za katere gradijo dve vasi v okolici Bitolja
Ljubljana se poslavlja od demobiliziranih borcev
Dam ta dnem stiskajo zastopnice ljubljanskih četrtnih AFŽ organizacij darilca s priboljški našim demobiliziranim borcem, ki se iz Slovenije, kjer so služili vojsko, vračaj® v svoje tovarne in na svoja polja, polni moči in želje po novem ustvarjanju