58 Slovstveni zapiski. utrudljiva Terpsihora. — Gospica Vida Prelesnikova je pokazala v Rachmaninovem „Pre!udiju", kako umetniško se spajajo pod njenimi prsti posamezni glasovi v polno-doneč orkester. Poleg »Skrjančka" Glinke-Balakirevega se odlikuje posebno po svoji muzikalni finesi Rubinsteinova »Tarantela". Gospa Julija Markuccijeva je s pravim umetniškim okusom prednašala: Sokolov „Večerna zarja", Rimskij-Korzakov »Elegija" in Grečaninov ,,Jetnik". — Vsestranski dovršena prireditev je žela tudi zasluženo hvalo izbranega občinstva, in razšli smo se z željo, da nas združijo taki umetniški večeri še večkrat. O. Š. <2co^_9 o o o Slovstveni zapiski. o o o Vincenca Zusnerja nemški prevodi iz Prešerna in drugo. V „Lj. Zvonu" 1908, str. 703—4 je pripomnil dr. J. Bratina k ponatisu Zusnerjevega prevoda Prešernovega soneta »Vrh solnca sije solncev cela čeda" v graškem listu „Der Aufmerksarne" 1. 1833. štev. 138., z dne 16./DC. (Sonet. Nach dem.Krai-nerischen 'des Herrn Dr. Preschern"), da „bi bil to prvi nemški prevod iz Prešerna razen pesnikjvih lastnih" in da ga dr. Fr. Vidic v Prešernovem Albumu med nemškimi prevodi iz Prešerna ne omenja. Zusner pa je prevel še troje Prešernovih pesmi, ki jih ne omenja niti dr. Vidic niti dr Bratina, in pa četvero drugih stvari, ki zaslužijo, da se omenijo v tej zvezi. Dne 10. julija 1838. je prinesel „Der Aufmerksarne" v 82. štev. Zusnerjev prevod Prešernove »Hčere svet", pa brez navedbe pesnikovega imena: „Der Tochter Rath. Nach dem Krainerischen." Tudi v zbirki: »Gedichte von Vincenz Zusner. Wien 1842." str. 74—5 se nahaja ta prevod brez navedbe Prešernovega avtorstva: »Der Tochter Rath. (Nach dem Krainischen)." Druga izdaja Zusnerjevih pesmi (Schaffhausen 1858) mi ni na razpolago, ima pa najbrž že one prevode iz slovenščine kakor tretja: »Gedichte von Vincenz Zusner. Dritte vermehrte Auflage. Schaffhausen 1871." Ta obsega prevode Prešernovih »Hčere svet", »Mornar", »Ukazi" in »Motto". Prevoda soneta »Vrh solnca ..." ni sprejel Zusner v zbirko, pač pa se nahaja v tretji izdaji prevod »Kranjske" (narodne) pesmi. Prevodi slovejo: Lieder des Dr. Preschern. (Aus dem Krainischen.) I. Der Tochter Raitri. Hin zum Fenster seiner Lieben Schleicht der Jungling manche Nacht, Und sie plaudern scherzend driiben, Bis der junge Tag erwacht. Slovstveni zapiski. 59 Doch dies Treiben im Geheimen Zeigt man bald dem Vater an, Und zur Tochter, ohne Saumen, Spridit erzfirnt der alte Mann: „Wirst Du nicht das Tandeln lassen, Das man mir verrathen hat, Und zur Nacht am Fenster passen, Bis der Liebste schleichend naht!" „Lass' ich eine Mauer bauen Um das Haus am nachsten Tag, Und der Junge soli dann schauen, Wie er d'riiber steigen mag." „Unser'n Sultan lass' ich bellen Um die Wohnung jede Nacht, Und der Magd will ich befehlen, Dass sie sorgsam Dich bewacht." „„Vater, das wird wenig niitzen,"" — Spricht die Tochter, zart ergliihr, — „„Fur die Mauer, mich zu schiitzen, Bringt er eine Leiter mit."" „„Unser'n Sultan wird er kirren, Wenn er ihm ein Brockchen reicht, Und die alte Magd verfuhren Seine Thaler gar zu leicht."" „„Lasst Euch lieber besser rathen: Gebt dem Theuern mich in's Haus, Und vereinigt uns als Gatten, Dann ist aH' das Schleichen aus."" (str. 114—5) II. Der Schiffer. Leb' wohl, Du Ungetreue! Zu Schiffe ruft aufs Neue Mich der Kanonenhall; Bleib' gliicklich hier zu Lande, Mein Hoffen stiess vom Strande, Seit man Dein Herz mir stahl. Zu Gott hab' ich geschworen, Dass ewig unverloren Mein Herz Dir bleiben soli; Slovstveni zapiski. Bei uns'rem Handereichen Gelobtest Du desgleichen Der Treue heil'gen Zoll Ich bin durch Meereswogen Zu Stadten hingezogen, Wo holde Madchen bluh'n, Doch trotz den Engelsmienen Sah keine mich von ihnen Fiir ihren Reiz ergluh'n. Die SegePsah ich spannen, Das Schifflein flog von dannen, Zur Heimat zog ich ein; Du warst als Weib verbunden — Was ich dabei empfunden, Das weiss nur Gott allein! Zu Schiffe lasst uns eilen, Die Wogen wieder theiien Im hellen, griinen Meer! Den Wogen darf man trauen, Auf Madchenherzen bauen, Das lasst sich gar so sctvvver! Das Meer erschreckt uns nimmer, Denn allen Hoffnungsschimmer Begrabt ein Wellenschlag; Allein der Liebe Wunden, Die unser Herz empfunden, Erneuert jeder Tag. Zu Schiffe gehfs aufs Neue, Leb' wohl, Du Ungetreue, Sei glticklich tausendfach! Bleib' frohlich hier zu Lande, Mein Hoffen stiess vom Strande, D'rum jag' ich rasch ihm nach. (str. 116—7) III. Befehle. Dich bei Deiner Hand zu fassen, Hast Du, Holde, untersagt, Und ich hab' es gelten lassen, Hab' es niemals mehr gewagt. Slovstveni zapiski. 61 Von der Liebe~stets zu schweigen, Forderte Oein strenger Sinn, Und ich schwieg, um Dir zu zeigen, Dass ich gern' Dir folgsam bin. Deinem Anblick zu entsagen, Nicht zu kommen Dir in's Haus, Hast Du kalt mir aufgetragen, Und gehorchend blieb ich aus. Auszuweichen Dir auf ,Wegen, Dich zu meiden nah' und fern, Riefst Du herrisch mir entgegen, Und auch dies befolgt' ich gern. Du befahlst, Dich zu vergessen — Dies allein vermag ich nicht, Denn es wehrt mein Herz sich dessen, Darum warte, bis es bricht. (str. 118) IV. rvlotto aus dem Titelblatte zu Preschern's Poesien. Die Furcht und Hoffnung nahrt' ich lang, Dann wies ich beiden ihren Gang, Das Herz ist leer, ist ohne Gliick, Wtinscht Hoffnung sich und Furcht zuruck. (str. 119) Der Morgenstern. Nach dem Krainischen. Am Himmel strahlt in dunkler Nacht Der Morgenstern in gold'ner Pracht; Und als ein Madchen ihn erschaut, Da ruft die Holde mild und traut: O hatt' ich dich in rneiner Hand, Du schonster Stern am Himmelsrand! Da fasst' ich dich als Edelstein In einen Ring dem Liebsten ein, Dass ihm der Strahl des Lichtes lacht, Kommt er zu mir in finsfrer Nacht, Und dass er hell die Pfade sieht, Wenn scheidend er von hinnen zieht.« (str. 120) Istodobno je prevajal Zusner še iz dveh slovanskih jezikov: v „Der Auf-merksame" je priobčil 1. 1833. štev. 101. z dne 22./VIII.: „Das ungliickliche Madchen. Frey nach dem Serbischen" (v 1, izd. manjka, 3. izd. str. 148. pod naslovom: „Des Madchens Klage. Nach dem Serbischen."), 1. 1837. štev. 110. 62 Slovstveni zapiski. zdnel4.,IX.: „Der Krieger und sein RoB. Frey nach d eni Russischen" (1. izd. str. 26-7, 3. izd. 46-7), 1. 1839. štev. 136. z dne 12./XI. pa: „Die beiden Raben. Nach dem Russischen des Puschkin" (1. izd. str. 103—4, 3. izd. str. 165). Puškinovo »Šotlandskuju pesnju", ki ji je izpremenil naslov v „Die beiden Raben", je našel pač v kateri izmed do takrat izišlih Puškinovih izdaj; ruski vzorec za „Der Krieger und sein RoB" mi ni znan. — „Das ungltickliche Madchen" je »Nesrečna gjevojka", ki jo je bil priobčil do takrat Vuk prvič 1. 1815 v „Narodni srpski pesmarici" II. str. 10. štev. 13., drugič pa 1. 1825. v „Narodnih srpskih pjesmah" I. str. 232. štev. 332. (državno izdanje I. str. 454—5): prevajalec je izbral svoj metrum (štirivrstne kitice, kjer se rima prva vrsta s tretjo, druga s četrto v moških rimah) ter zamenjal srbski „bosiljak" in „pelen" s »cvetlicami" in slovenskim „rožmarinom". -• „Der Morgenstern" je ista narodna pesem, ki jo je prevedel tudi Anastasius Griin (gl. Anastasius Gruns Werke, izd. Castle- Prijatelj, V., str. 45; VI., 363). Priobčil jo je bil 1. 1848. neznan zapisovalec v Kranjski Čbelici V., str. 59 —6) (prim. Štrekelj, S N PII. str. 114. štev. 1243: Danico bi mu v prstan vkovala). V Zusner-jevem prevodu pa manjka vrst 5—10 Čbeličnega originala in po njem napravljenega Griinovega prevoda („0 zvezdica daničica — premila zvezda jutranja! — Kako ti siješ sred zvezdic, -Kako leskečeš zmed meglic! — Tako ko na rožah rosica, ko na trepavnicah solzica."); morda je poznal Zusner pravi narodni tekst, in morda v tem teh vrstic ni bilo, ki bi jih bil torej Čbelični prepisovalec iz svojega dodal. — Prešernov „Motto" v tej krajši obliki je mogel prevesti Zusner šele po 15. decembru 1846., ko so ga prinesle »Poezije"; to izpričuje tudi prevajalčeva pripomba; a težko je misliti, da bi ne bil opazil prvotne oblike te pesmi, ki jo je prinesel obenem s Prešernovim nemškim prevodom 1. 1838. v štev. 21. z dne 26. maja „Illyrisches Blatt". „ Ukaze", ki jih je bil prinesel „Illyrisches Blatt" 1. 1843. v štev. 23. z dne 8./VI., in pa »Mornarja", ki je izšel istotam 1. 1844. v štev. 20. z dne 16.,V., je mogel prevesti že, predno so izšle »Poezije", in je mogoče, da se še nahaja v kakem avstrijskem nemškem listu prvi natis teh dveh prevodov. »Hčere svet" in sonet »Vrh solnca . . ." je prevzel Zusner po prvem natisu v drugih bukvicah »Krajnlke Zhbelize" (str. 28 -9; 25) iz 1. 1831. »Shpanfko fhego s'afonanzami" je zamenjal s štirivrstnimi kiticami, kjer se ujema prva vrsta s tretjo v ženski, druga s četrto v moški rimi, ter se tako nevede približal prvotnejši obliki te romance. (Prim. Zbornik Mat. Slov. 1903., str. 125.) Ko je priobčil 30 letni Škofjeločan, ki je vodil takrat že osmo leto svojo trgovino v Gradcu, 1. 1833. prvi prevod, je kipelo v izbranem krogu slovenskih graških akademikov zanimanje za materinščino in druge slovanske jezike. Sicer se nikjer ne omenja pri graških »slavistih" Zusnerjevo ime, vendar je pa skoraj gotovo, da je začel pod posrednim ali neposrednim vplivom Vraz-Miklošičevega kroga obračati pozornost na plodove mlade slovenske literature, učiti se srbskega in ruskega jezika ter citati srbske narodne pesmi, Puškina itd. Videti je, da ga je zainteresiral zlasti nenadni pojav »Čbelice" in Prešernovega genija. Zanimanje pa je bilo mimoidoče in ga nemški muzi ni izneverilo. Krenil je med tiste slovenske rojake izza dobe slovenskega preporoda, ki so zagovarjali z argumenti kozmopoli-tizma svoj udobni sedež pod okriljem nemške kulture in svojo nedelavnost na domači ledini. Verzi, ki jih je priobčil, 1. 1836. v »Der Aufmerksame" štev. 109. z dne 10. XI., se glasijo, kakor da so napisani naravnost na adreso navdušenih graških »slavistov"; Razni zapiski. „Ich weifi nicht, wie man gar so gern Von seiner Heimat spricht? — Die meine liegt schon lange fern, Und doch *bereu' ich's nicht. Denn was ich einst zu Hause fand, Das find' ich uberall: Dieselbe Luft, dasselbe Land, Denselben Sonnenstrahl ..." (3. izd. str. 74). Dr. Fr. Kidrič. Slovenski pisatelji med Čehi. 11. in 12 številka češkega lista za ženstvo „Eva" sta posvečeni skoro izključno slovenskim pisateljem, in pesnikom. In sicer so zastopani sledeči naši slovstveniki: Dr. I. Šorli: „Nazaj". Anton Medved: „Saj je proč". Ivan Cankar: „K.ovač Damijan" in „0 domovina, ti si kakor zdravje". Adolf Robida: „Balada". Ksaver Meško: „Najžalostnejša noč". Petruška: „Grob ob cesti". Vojeslav Mole: „Melodija". —Gladke in zveneče prevode je oskrbel mladi moravski pesnik in eseist Ahasver (Rudolf Linhart). Naša knjiga, v domovini ob otrovanih in razkosanih političnih naših razmerah pastorka, si pridobiva tal in ugleda v tujini! Y. ~(1 o o o Razni zapiski o o ^ ©^ Bulletin de PAlliance Francaise, glasilo zveze za razširjevanje francoskega jezika in francoske kulture, poroča v svoji zadnji številki o ustanovitvi francoskega krožka v Ljubljani, omenja ilirsko dobo in pozdravlja prijateljsko zbližanje Slovencev in Francozov. Društvo Alliance Francaise ima svoj sedež v Parizu, kjer prireja vsako leto svoja slovita predavanja o francoskem jeziku in slovstvu, o umetnosti, itd., ter šteje v vseh delih sveta 450 podružnic, med katerih najmlajše spada ljubljanski „Cercle Franco-IIlvrien ". V Pragi obstoji slično društvo že dolgo, na Dunaju pa se je ustanovilo pred petimi leti in združuje najfinejše kroge tamošnje inteligence. Slovani so v Francozih vedno imeli nesebične prijatelje, zato treba pomembni pojav v našem kulturnem življenju pozdraviti s posebnim veseljem. J. „SIowacki wšrod Slowieric6w." T. St. Grabovski, „Zvonovim" čitateljem znan po svoji študiji o Krakovskem gledišču, poroča v zadnji številki poljskega mesečnika ,,Swiat Siovviariski" (str. 366—377) med drugim tudi obširno o Moletovem prevodu ,,V Švici" Jul. Stowackega. Nad vse pohvalno govori Grabowski, ta redki poznavatelj jugoslovanskih književnih razmer med Poljaki, o dovršenem prevodu in prevajalcu samem, ki se je zamislil v poljsko moderno književnost in umetnost kakor še dozdaj noben Slovenec. f Grof Jan Harrach. Dne 12. decembra 1909. je izgubil češki narod svojega velikega mecena, predvsem pa dunajski Čehi vplivnega zagovornika in očetovsko