1» K O I. K T A U E C JE D K I, A V S K I LIST ZA MISIJ&E ČITATEIJE PROLETAREC Official Organ Yun«>*lav Fc«lcratiun, S. P.--(;ia*ilo Jup<».lu>aii»k<- Socialistične Zveasc . GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. _ NO. 1700. ** ••»«•. In i. 1907. al Mm §hI adkM «1 CblM*. II!.. MMar im M* •! (nvw «f Iva I. 1KI CHICAGO, ILL, 10. AP RILA (April 10), 1940 Published We«kly st 2301 So. Lavvndale Ave. 'ii* LETO—VOL. XXXV. THOMAS, KRUEGER NA ČELU SOC. KAMPANJE Tragedija naroda ki je po svetu skoro brez sočutja TRIDESEt MILIJONOV SLOVANOV POD HITLERJEM OBSOJENIH UNIČENJU. — "NOVI" RUSOFILI BREZ GRAJE PROTI NACIJSKEMU BARBARIZMU KOLIKŠNE SO FINSKE IZGUBE To, kar počne Hitler s Cehi in Poljaki, nima primere v zgodovini. Da. niti v Italiji ne, kajti Mu\solini je začel uničevalno delo z nekontrolirano dr-haljo, dočim je v Nemčiji zatiranje narodnih manjšin in pod-jarmljenih narodov pod Hitlerjem od počet ka organizirano po ka^urn&kih predpisih. Poljaki glavna žrtev Glavna žrtev, proti kateri je naperjen sedaj ves nacijski sadizem, Poljaki. Čehe namerava Nemčija uničiti po stopnjah, a Poljake pa kakor se u-nifčuje golazen. Poljska si s svojo staromodno, aristokratsko, proti ljudsko vlado, i;.o svetu re* ni mogla ustvariti simpatij in jih tudi ne bi zaslužila. Toda zasluzil bi jih poljski narod. Upoštevati treba dejstva Res, da Poljaki kot narod ne vzbujajo do sebe med drugimi narodi nikakega posebnega nagnjenja. Toda temu niso toliko krivi oni sami, nego države, ki so jih imele v podjarmljenju in jih držale v temi. Podpirale so jim !e mračnjaštvo, predvsem cerkve in zat^ale vse napore med njimi za svobodno vzgojo in svobodno organizacijo. Ne pod Nemčijo, ne pod Avstrijo, ne pod R j Cjo niso bili svobodni kot narcd. Se največ pravic so imeli ped Avstrijo, toda imela jih je poljska šlahta (plem- stvo), ki je svoj narod enako tiščala v temo. Hitlerjevo maščevanje Hitler sovraži Čehe. Ampak ker se mu niso uprli z orožjem, je postal njihov "protektor". Toda farse so mogoče le v 44pro-svifrljeni fašistični dobi". Poljake sovraži Hitler še bolj in ena-j ko z njim vred tudi vsi drugi i nemški nacionalisti. Ko je uvidel, da se Anglija in Francija res mislita spustiti v vojno za Poljake in sti v ta namen skušali dobiti v zvezo tudi Rusijo, se je Hitlerju posrečilo Moskvo odvrniti do sporazuma s Parizom in Londo-i nom in nato pa po poljski republiki bliskovito udaril. Potem pa s svoje strani po prej sklenjenem sporazumu še Rusija, katere novi rueofili za žrtvovanje poljskega naroda Hitlerja nočejo v ničemer grajati. Kajti brez njenega pristanka ne 'bi Hitler mogel storiti tega kurje *fcoril. Beda med Poljaki Katolika cerkev, humanitar-ci, tujezemski novinarji in sociologi skušajo svet uveriti, da je poljski narod po porazu bil vržen v tako okrutno stanje, da mora poginiti, ako se mu ne pomaga. Kar ga bo ostalo, pa bo zlomljen in sposoben le še za ipodložnvštvo. Enaka usoda je doletela Žide na Poljskem. (Nadaljevanje na 5. strani.) Zvonovi v Nemčiji spet prelivoni v morilno orožje Komisar Molotov je r poročilu vrhovnemu aovjvtu do« 29. marca da. jal, da io bilo v minuli ruako-firski vojni najmanj 60 tiaoc finskih vojakov rbitih in čotr« milijona ranjanik. Kar jo itela finska armada la kakih 400,-000 m o i, bi bil« po Mulatovom računu njene izgube nad M) *d*to«kov «jo-n«fa moštva. Finski poveljnik Mannorheim navaja M finsko tsgube mnogo niij« številke. Pravi, da jo bilo ubitih in pogrešanih nekaj nad 30.000, ra-njenih pa nad 20.000. Njogova conitov j« skoro gotovo proniska, ruaka po previsoka. Točno itovilko bodo povedali čas par lat. Na gornji sliki jo skupina ranjenih finskik vajakov. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO Jugoslavija dobi novo skupščino Jugoslovanska vlada je dne 15. marca objavila nov zakon o volitvah poslancev v narodno skupščino. Poslanska zbornica se bo po tem zakonu sestajala 20. oktobra vsako leto. Izvoljena I K) v sp'o«oem svobodnem enakim in neposrednim tajnim glasovanju, kakor že tam razumejo svobodno tajno glasovanje. Poslovna doba poslancev bo štiriletna. Vlada, od nosno Kralj ima pravico skupščino kadarkoli razpustiti, toda nove volitve se morajo izvršiti najmanj tri mesece po razpustu in sklicana mora biti ne pozneje kot štiri mesece po razpustu. Volitve »e bodo vrfcVe ipo vsi državi na en dan in sicer na nedeljo. Pričakujejo, da se prve po novem zakonu izvrše septembra to leto. , Udeleže se jih tudi eocialistj, < e jim bo dovoljeno, toda vlada jim dela zapreke, ker je že dvakrat zavrgla njihov apel za obnovitev stranke. Koncem marca se je vršila konferenca socialističnih zaupnikov v Ljubljani za vzhodno ozem!je Slovenije, v Celju pa se je vršila že oktobra lansko leto. Na obeh so bili sprejeti načrti za obnovitev socialistične stranke v Sloveniji, ako je ne bo vlada spet zabranilfe. Raz-pu.:'*ena je bila ob postanku diktature leta 1929. Norveška je vsled sedanje vojne, v kateri je nevtralna, izginila 54 ladij v teži 120,000 ton. Ne samo to. 392 njenih mornarjev je bilo v tej vojni ubitih, daai Ngrvežka ni v vojni. Skoroda so njene izgube večje kakor nem*ke, da*i j* Nemčija res v vojni. Število tujerodcev se naglo manjša. Iz Harrisburga poročajo, da se je število inozemcev samo v Pennsyhaniji znižalo v desetih letih za 300,000. K rog I je vojaštva in policije so v stavkah zmerom namenjene stavkarjem. pa naj bo v Zedinjenih državah, ali pa v južni Afriki, kjer je bilo 3. aprila 10 ustreljenih, še najbolj varni so delavci pred krogljami tam, kjer jim je pod smrtno kaznijo prepovedano stavkati, torej v v>eh totalitarnih deželah. Komunisti v Franciji so preganjani, ker delujejo iproti imperialistični vojni. Prav je, da iO vojni nasprotni in jo pobi jajo. Ampak niso iskreni, ker so le- proti vojni svoje dežele in Anglije, dočim so invazijo na Finsko odobravali in proti Hitlerju tudi nimajo žal besede. Maksim Litvinov je bil včaM presenečert. Me«gc£e tudi Hoan sam. In so začc.j študirati vzroke. Nekateri časopid so tole dognali: Kandidat Zeidler je mlad, zal fant, še samski in jako prikupne vnanjo?tj. Dočim je Hoan na »hodih le govoril "skozi nos" in "napadal", je njegov glavni tekmec Zeidler ne le govori! nego tudi pel. Kajti fant poseduje močan bariton, pa se ga jc posluževal na vseh shodih in na uličnih oglih. Ne le to. Dasi se mlad, že dolgo goji ambicijo priti nekam. Za cilj si je vzel župansk i s luž. bo. 2e pred leti je s tem j pred očmi začel zahajati na cerkvene in društvene (prireditve in se jim ponudil /a sodelovanje v sporedih. "Pel vam bom," ie rekel, "pel zastonj!" S svojo prikupnostjo si je dobil no ta nač n v nekaj letih tl-vjče znancev in prijateljev. Po-|r^bri še žensk. Ko je prijavil kandidaturo za župana, so agi-tirali zanj ne zaradi kakega programa, ampak vsled zaljubljenosti vanj. Nauk minulih občinskih volitev v Milvvaukeeju je važen še posebno za delavsko gibanje. V prvi vrsti za socialistični pokret Treba je med mladino. Zeidler je med njo uspel s svojo mladostno prikupi jivost jo in lepim baritonom. Ta mladina je bila zavedena. Treba je med njo ne le s petjem in atletiko, nego s socialistično vzgojo. E-nako med starejše moške in ženske. Te nalclge je socialistični pokret včasi sijajno vrill. Obnoviti jih bo moral, ali pa bo post« a politična nezrelost a-meriških volilcev še bolj nezrela in !pot v fašizem.. Bo treba začeti! No prošli seji upravnega odbora Proletarca je bilo sklenjeno podvzeti v tem letu posebno agitacijo za nove naročnike. Frank S. Tauchar predlaga v svojem spisu v Majskem Glasu kontest, kakršne smo včasi ie imeli. Na primer leta 1912, v kateri je dobil največ naročnikov m s tem prvo nagrado Frank Pavlovčič, Conemaugh, Po., drugo Louis Gla-žer, Piney Fork, Ohio, tretjo Frank Tauchar, Ročk Sorings, Wyo., četrto J. P. Novljan, Aurora, Minn., in peto Matt Petrovich, Cleveland, 0. Med tekmovalci zo prvenstvo v pridobivanju naročnikov je bilo tudi nekaj žensk. Na vsak način moramo podvzeti karkoli mogoče, da dobi ta list večjo cirkulacijo. F. Tauchar pravi, da če razpišemo kontest, bo on eden izmed tekmovalcev. Nadejamo se jih mnogo. Kdor izmed čitateljev ima z ozirom na pospe-senje agitacije za Proletarca kako priporočilo, naj qa sporoči uoravi. V tem jubilejnem letu Proletarca ne smemo opustiti nobene priložnosti za zvišanje števila naročnikov. J PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. BEDA FARMSKIH SELITVENIH DELAVCEV IZHAJA VSAKO SREDO. Iillaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta f 1.75} za četrt leta |1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. V«! roiopi i in oglasi morujo biti v na*« n prui, daai ae ponašamo z zelo napredno naselbino. Poročevalec. ČUDNA VOJNA Taktika komunistov v Franciji in Nemčiji Ena izmed posledic pakta med Nemčijo in Rusijo je »brisanje Poljake z zemljevida. Druga pa padec druge največje komunistične stranke na svetu. Dokler so se komunisti v Franciji borili na podlagi gesel demokracije in borbe proti fašizmu, so s svojo stranko rasli. Avgusta lansko leto jim je kominterna sporočila, da hitleri-Eem ni več njihov sovražnik, pač pa kapitalistična Francija in Anglija. Njuno vojno s Hitlerjem je kominterna nazvala od prvega dne za imperialistično vojno. Pred sklenitvijo pakta s Hitlerjem pa je aama zahtevala prav tako vojno. Tisoče komunistov v Franciji je razočaranih in so odstopili. Mnogo je ostalo izvestih komandi v Moskvi in pomagajo v boju proti "imperialistični vojni". To pomeni v praksi pomoč hitlerizfnu, katerega so tako ognjevito na/padali. Res je to imperialistična vojna. Ampak komunisti niso proti nji vsled načelnosti, ampak zaradi nove taktike Moskve, ki predstavlja z Nemčijo vred nov imperializem. Francoska vlada pravi, da pete kolone v svoji državi ne bo trpela. Za one, ki bi delovali za nacije, je določila smrtno kazen že v začetku vojne. Komuniste ugonablja z zapornimi kaznimi in globami. A obeta tudi njim smrtno kazen, ako bodo le preveč delovali za "mir", kar po mnenju uradne in neuradne Francije ipomeni delovanje v prid Hitlerja in za poraz Francije in Anglije. Nekateri takozvani zagovorniki demokracije se zgražajo nad tiranstvom, ki ga je uvedla francoska vlada nad komunisti, frihče izmed njih pa se ne vpraša, kaj počno komunisti v Nemčiji. Kominterna je venomer trdila, da šest milijonov komunistov tudi Hitler ni mogel uničiti. Hvalila se je z mogočnim podtalnim |gh vsa revija. Ilustracij bo mnogo. Slovenski književnosti bo prihodnji Majski Glas bogat zgodovinski in literarni prispevek in ob enem nov uspeh našega gibanja na kulturnem polju. Konferenca Prosvetne matice za severovzhodni Ohio je dobro uspela Cleveland, O.— Konferenca Prosvetne matic«, ki se je vršila 31. marca v Girardu, Ohio, je dobro uspela. Pričela se je (pod m»slovom "Cnidna vojna" Je vtralnost pravno stanje, danes ob 10:30 dopoldne in je tra- al*a*ki dnevnik "Repubhkaner" pri- je jgra diktatorjev. Na vsem jala do 1:30 pop. Seji je pred- <>bč\\ o sedanji vojni sledečo razpra- tem nQVa vojna ni nj£esar spre- sedoval Louis Zorko, zapisnik J** ponatikujemo .z Delavske vojna" s6 je tpa vodil Milan MedveAek. I pravzaprav le nadaljuje in zato Vseh zastopnikov je bilo na- Dogajanja v današnji vojni so je današnja vojna čudna, vzočih 26, več društev pa ni po- nenavadna in so čudnega znača- Današnja vojna je samo del slak) svojih zastopnikov. Vizrok j»- Pred pričet kom vojne so me- velikih dogajanj, ki so se že prej - ' ' * roda j ni angleški kro#i pogosto vrSi,a in hodo ^ nadalje traja- naglašali, da jo treba že v prvih ja («re jjot ^ gospodarske dneh vojne računati s silovitimi rezerVe, državne zveze in živ- JMJ mimmmm_________ letalskimi napadi na l>ondon. ijen8ke prostore, gre za gospo- o zveznem kongresu, ki se bo Nasprotno so v Nemčiji priča- dovain€ sj„teme. vršil 5., 6. in 7. julija v Collin- kovali, da bodo zapadne sile na ^ tabora v današnji vojni woodu, za pridobiti več društev n«™*" na Poljsko takoj gU neenotna. Na eni strani se v Prosvetno matico, o razširje-(odgovorile z letalskim bombardi- )borijo konservativne in imperia-nju Proletarca, o Bigelovvem ranJem ™mškega ozemlja OdjIistične sile v zvezi z demokra-pokojninskem načrtu za iz bolj- napovedovanj se ni ničesar tičnimi, na drugi strani naci- — ' ~ zem, ki i?a potihem podpira lx>lj- ievizem (ki pri tem zasleduje le vrkie na glasovnico za jesenske i v°Jne> am')Hk tudi u6inli'11v0Je l»Ktn(' interese), ln za te-'•olMve Ta mu rl ie bil lansko Sovjetska Rusija na primer je mi frontami so vse vrste ne-leto v Ohfu r»r*ien Zato »e b > zemljevid mofno spremenila in vtralnosti, rezerve in čakanja, .skuiak) da se »pet leto- Zllje<»■ formalno P" Pravzaprav ne šanje Amerike in Belgije stalijo o tem bo razvidno iz zapis- v"dl voJ»e- . RuwJe' nika. Za delegata na XII. re,lni DanaAnja vojna je precej spre- ponske .n Humun.je pa že dobi-7t>or Jjav,jen v prihodnjem delovaiti proti imperialistični vojni? Očividno je francoska vladna propaganda v »pravem. Le komunisti v Franciji, Angliji in v Zed. državah imajo nalogo boriti se proti "imperialistični" vojni, toda pod tem geslom njihov boj v praksi -pomeni edinole pomoč hitlerizmu. Komunistična taktika ne veruje v iskrenost, kajti to je le "buržvaizna čednost" in je to svojo dvoobraznost spet jasno izpričala a svojo sedanjo taktiko v Nemčiji in v Franciji. V prvi kot v drugi morajo delovati v prid pakta s Hitlerjem. posebnim ozirom na stavko ru- Razprava o provizoričnem Konjske dirke Konjske dirke so v tej deželi sijajno organiziran raket, ki je dona&al promotorjem m?lljone dolarjev dobička na ieto, raiznim protektorjem, igangsterjem, prodajalcem stav na konje itd. pa ^primerne" dohodkS. Zvezna vlada je končno stopila vmes in skuša to guljenje ljudi odpravita z indirefcinimi sredstvi. Eno teh j« telefon in brzojsv. Borze za stave na konje so imele najeto posebno brzojavno omrežje, ki sta ga jim oskrbovali telefonska in telegrafska etnriba Trust brzojavnih naprav je hnert • tem rakstirstvom ne-poMlno velik« dohodke, ki so mu zdaj vsled intervencij« zveznih oblasti ustavljeni. Toda vlaida, ki se trudi s takimi sredstvi oiteti ameriško ljudstvo pred stavami na konje, pozablja, da so si raketirji dobili Ž« nov« metode, s katerimi upajo nadaljevati svoj biznis in fiTAflrtiitt žepe ljudem. Izhod je ali iztrebiti vzrok, ali p« posnemali evropske vlade, ki so raketiraka igranja, loterijska in druga, prevzele v svoje področje. Boljše bi jih bilo iztrebiti, ako mogoče. , ■ Družinskem koledarju. Jargo (psevdonim) je napisal lepo sliko iz prejšnje svetovne vojne. Pozna jo iz izkušenj in doživel je marsikaj v nji. Anton Jurca piše o zgodovini ta A. F. Vidra. Tajnik bo skli-slovenske naselbine v Detroitu cal sejo kmalu ko se vrne s. sporedu bo na izredni i seji odborov JSZ Zaradi zaposlenosti v uradu z Majskim Glasom se aeja odborov JSZ in Prosvetne matice v petek 5. aprila ni vršila. Določena je bila za razpravo o provizoričnem sporedu XII. rednega zbora, ki je bil objavljen v Proletarcu z dne 3. aprila. V njemu je »pri 23. točki pomotoma izpuščeno ime referen- in o našem gibanju v nji; o socialističnem klubu v Girardu, O., John Tancek tn o klubu JSZ Anton Garden s konvencije soc. stranke, da bo poročal o nji. Vsi člani JSZ in društev Pro- Sezona obljub in obetanj Davkov ne bo več, brezposelnost bo odpravljena, korupcija iztrebljena, budžet bo 'balanciran, kruki bodo pognani v ječo, fairmarjVm zasuje nova prosperiteta, industrija bo dobila raamah, v vojno ae ne bomo zapletli — kajne, prijetna obeta-nja. In uresničimo jih lahko silno pticeml. Ni treba drugega, kakor izvoliti republikance v tifte urad«, v katerih ao zdaj demokrati, in demokrate v onih državah, kjer so republikanci na krmilu. In potem nam po prihodnjem novembru zašije nova dofca; svilene srajce, dve kari v vsaki garaži in ocvrt pttčanec V vsaki ponvi. In iz vseh dimnikov se bo kadilo. Zares ipryetno, ako ne bi bili takih obetanj v vaaki volilni kampanji že tako navajeni kakor berač mraza. VELIKA DRAGINJA ŽIVIL V SLOVENIJI ir m v A„ Kii in F.unriii vojskovanja je samo etapa '^tj^T^*!!^. -si iojne z iža? iftSjrfi o raznih stvareh ob enem pa si gasili žejo. Preostanek gre v konferenčno blagajno. Proti večeru smo mogli pa oditi, ker je bilo treba diugi dan na delo. J. Krebel. O konferenci, slogi itd. Girard, O. — Morda ste že dobili poročilo, da je konferenca Prosvetne matice dne 31. marca, ki se je vršila pri nas, dobro izpadla. Prišlo je mnogo zastopnikov iz Clevelanda in sosednih naselbin in tudi drugih gostov. Moje mnenje je, da so take konference ne le potrebne nego tudi poučne, kajti na njih se čistijo pojmi. Zelo dobro je, da so na takih zborovanjih zastopane tudi mlade moči. Drug drugemu si starejši in mlajši lahko povedo iz obraza v obraz, kaj mislijo o tem in onem. Le ako se bi osebnosti izognili. Tako bi bilo po- i bora, straši in tako uničuje voljo našnja odločnost je brez srda. Iz Nemčije pa poročajo naj previdnejši opazovalci, da široke plasti ljudstva ne želijo vojne. Na vsak način je treba pribiti, da nikjer za vojno ni tistega navdušenja, ki bi bilo značilno za leto 1914. Vojno leto 1939 se je v Angliji začelo z razpravljanjem o vojnih ciljih, v Nemčiji pa s težnjami za mir. Ali lahko iz tega sklepamo, da je človeštvo po petindvajsetih letih postalo pametnejše in miroljubnejše? — Morda, toda tega še ne moremo z vso gotovostjo potrditi. Tu se moramo vprašati, če bo takšno razpoloženje trajalo do konca vojne. Kaj pa, če bo prišlo na zapadu do ogorčenih borb, če bodo bombe rušile velemesta in se bodo žene in otroci v tisočih skrivali v betonska zaklonišča, ali bo zavest Človeštva jasna in bodo mase brez srda? Danes se skoro zdi, da strašno bojno orožje, ki sta ga na zapadu nakopičila oba ta- nju in sedanja čudna vojna je samo orodje bodočnosti, ki prihaja s hitrimi koraki in tedaj bo ta čudna vojna drugačna. Hans von Smash pride v Conemaugh Conemaugh, Pa. — Ker smo aktivni in še ne mislimo opustiti priredb, se je za eno spet odločilo tudi društvo Progresivnih Slovenk. To bo veselica, in pa igra v angleščini, na -kateri je glavni junak Hans von Smash. Takšno je tudi ime te komedije. Predvajana bo v angfleščini. Vsi ljubitelji dobre zabave old blizu in .daleč so v soboto 13. aprita vabljeni v dvorano društva Sv. Alojzija JSKJ, kjer se bo ta prireditev vršila. Prične se ob 8. zvečer. Vstopnina je samo 25c: Igral bo dobroiznani Martin Serro orkester. Kajpada, tudi postrežba bo iz borna. Angela Mele. V no v Vsted vojne in mnogo tudi zaradi silovito ostre zime, ki je trajala skoro v vsi Evropi zdržema par mesecev, so se živilske potrebščine zelo podražile tudi v nevtralnih deželah. Slovenija, ki pridela živil mnogo manj nego jih |M>lrebuje, je bila v Jugoslaviji zelo prizadeta, dasi so cene slično narasle tudi druigih krajih driave, poseb-Zagrebu, v dalmatinskih mestih, v Bosni itd. Iz poročil je razvidno, da se je meso podražilo tretjino in več. Enako druga živila. V ljubljanskih mesnicah Mane govedina prve vrste 12 do 14 dinarjev (približno 28c) kilogram (kar je nekaj nad dva ameriška funta). Govedina najslabše vrste je od 8 do 10 din. kilogram. Teletina prve vr*te od 14 do 16 din. kg., svinjsko meso od 18 do 20 din. kg„ konjsko meso pa prodajajo v Ljubljani od 4 do 6 din. kg. fcivi piščanci so od 16 do 20 din. komad, žive kokoši pa od 24 do 32 din. komad. Zaklane so dražje. Vendar pa je perutnina razmeroma poceni, ker so se jo morali kmetje vsled pomanjkanja krmil za koko&i in hude zime čimveč iznebiti. Jajca pa ao bila minulo zimo v LJ-ubljani po 1.75 do 2.25 din. komad, torej boljša skoro po nikKiu v ameriški veljavi. Silno se je podražila kava. "Rio", ki je bila prej 60 do 64 din. kg., je sedaj po 68 do 72 din., ali i*ribliino poldrug ameriški dolar za dobra dva funta. Mncijo dražja je pražena kava. Ako se pomisli na nizek zaslužek delavcev, ai lahko predstavljamo, kako zelo je bil v minuli zimi znižan žKljonski standard po Slovenskem In o-stali Jugoslaviji. Medtem pa Nemčija na vlado v Beogradu čezdalje bolj pritiska, naj ji pošilja več in več žita, mesnin in drugih živil. Tako morala kmet in delavec v Jugoslaviji delati v dobrobit domače gospode in Nemčije ter živeti v pomanjkanju. trebno tudl na sejah društev. Namesto očitkov in morda zmerjanja se bi lahko kritična mnenja strpno izražalo, da bi kaj zaletela. Zelo slabo je, ko se na sejah društev govori o delavskih problemih, »pa so delavci — takozvani napredni, povečini polo-vičarji — proti. In se vse podere, ali pa je mnogo škode zraven, če še kaj dobrega ostane. Kar se ne govori diplomati-čno, ipravi prizadeti, da je osebno, da je osebno napaden, namesto, da bi zapopadel, da se ga le načelno kritizira. Na konferenci v Glrardn smo Imali v razpravljanju tudl stvari, ki dejansko ne spadajo v njeno področje. Na primer dan SNPJ v Ohiu. A vendar, vsi, ki so aktivni tam, se udejstvujejo tudi v naAem gibanju. Pa so se narzoči člani in zastopniki do dobra pomenili in prečistili ne-.«pora'Zume, da je bilo koncem konca jasno — saj smo vendar vsi za eno In isto skupno stvar! Iiouia Zorico je bil izvoljen, da zastopa naSo konferenco na prihodnjem »boru JSZ in Prosvetne matice, ki se prične 4. julija v Slovenskem delavskem domu v Collfnwoodu. I V Girardu j« več društev, ki za vojskovanje. Ali je tehnika postala tako mogočna, da si je Človek, ki jo je sam ustvaril, ne upa uporabiti, ker ga je strah, da bi odprl peklenska vrata? Kot da bi se smrt ustrašila preobilice morilnega o-rožja. — Toda vsa ta pojasnila za čuden potek današnje vojne so nezadostna, vendar pa ni treba hoditi predaleč, da bi jih ne mogli orisati. Spomniti se je treba, da prve oblike današnje vojne sličijo zadnjim oblikam takozvnnega miru, v katerem je živelo človeštvo pred to vojno. Odkar je Nemčija okupirala Poljsko in sta ji zapadni demokraciji napovedali vojno, se na-< čin politike ni preveč spremenil, politična taktika se je samo poostrila, ni se pa izmenjala. 2c v mirnem času se je nekaterim drŽavam zgodilo into, kar pozneje Poljaki in Finski. Zato so imeli prav tisti, ki so že pred današnjo vojno trdili, da živimo v "permanentni vojni". Metode se prav nič niso spremenile, č« nekatere velesile formalno napovedujejo vojno, druge ne. Nekoč je pomenila vojna | napoved odločen prelom med pravico in silo in š^ med nasiljem je ostal majhen sled pravice, danes so pa vojne napovedi nemoderne. Nekdaj je bila ne- Ako bi kamele imele boga, bi imel štiri noj^e in grbo.—Arabski pregovor. Tole mi ne gre v glavo? čemu ljudje tako vzhičeno molijo aa mrtve, katerim n« morejo več pomagati, namesto aa iivc? -T* S PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ SEZONA POVODNJI (Nadaljevanje.) Tiste ulice In hiše na de.»ni strani Ljubljanice, po katerih sem v svojih zgodnjih letih po-majral materi r a 2 naša t i odjemalcem mleko in sočivje, je danes označevan za še bolj stari del Ljubljane nego takrat. Pravijo, da je že par stoletij skoro zmerom enak. Niti potres leta 1895 ga ni mogel porušiti, razen nekaj hiš, med njimi dekliško šolo na Šentjakobskem tr-jru. Spominjam se one Velike noči. Stavbe so pokale pod silo potresnih valov in opeka se je kar vsipala s streh. Nič nisem vedel, kaj je potres. Spominjam pa se prav dobro, da me je prešinila groza, ne vam pa, ali vsled potresa, ki ni hotel pojenjati vso noč, ali vsled strahotno obupanih ljudi. Našo hišo je kmalu razkopalo. Noč smo prebili zaeno z drugimi na prostem. Ljudje so se menili, tarnali in molili. Po potresu so začeli polagoma, zelo polagoma graditi novo Ljubljano. Kajti hitrice v stolnem mesftu kranjske dežele niso nikoli poznali, razen v onem |>otresu, ko so bežali pred njim. V nekaterih predelih, (posebno kjer je sedaj justična palača (Trg kralja Petra) so podrli mnogo starinskih, od potresa pokvarjenih hišic. Ko sem do-rastel, sem tudi jaz dobil delo pri podiralnem poslu. Vse je bilo staro in ščurkov pa toliko, da so mi še zdaj pred očmi. • Najstarejši del mesta, v katerem sem se naučil hoditi v vežah m po stopnicah brez hiči — kajti v njih je bilo temno ob 10. dopoldne enako kakor ob 6. zjutraj, ipa je še tak kakor je bil pred potresom. Le šentjakobski trg je nekoliko drugačen. Stara Virantova hiša je o-hranjena v prvotni obliki. V nji so se nekeč zbirali social demokrati in liberalci. Hiše v šentjakobski ulici so še vse kakor ^em jih poznal, ko sem bil otrok. Namesto po potresu porušene dekliške šole so zgradili novo, in cerkev popravili. Tudi trg so z boljšali in šentjakobski most preko Ljubljanice je nov. Na dekliški šoli — agradila jo je liberalna mestna uprava, so še zmerom vzidani v stene izreki francoskih, ruskih in dru-JTih mislecev. Ko so Šok) iposta-vili — tega je že dolgo, so v Slovencu trdili, da so tisti izreki bogotajstvo, framazonski, hujskanje zoper vero in še mnogo takih očitkov je deževalo proti njim. Pa so se ljudje tistih "brezverokih" kitic privadili in Ljubljana ni na verstvu vsled njih nič izgubila. Kajti cerkev v nji je danes politično in gospodarsko jačja ko kdaj prej v njeni dolgi zgodovini. V mesto sva z materjo prihajala z najinim vozičkom po edinem prehodu z barjanske strani. To je most preko Gruberjevega kanala. Na eni strani mo-rta neha, oziroma ae pričenja Dolenjska in Ižanska cesta ter pot v Ste pa njo vas. Na drugi strani mosta se začne Karlov-' ska cesta, Pot za gradom in ulica v 1'rule. Prule so nastale ipo potresu. Karlovika cesta, Flor-janska ulica, Zvonarska, Hrenova, Tesarska, Rožna in šentjakobska ulica s svojim starim Žabje kom, kamor so nekoč pošiljali ljudi "na ričet", so še vse lake kakor pred mnogimi desetletji in dalj. V Ljubljani in tudi v večini drugih mest sporedna, ali pa krivuljasta ulica na mnogih krajih menja ime. Na primer, Karlovška cesta, Florjanska u-lica, Stari trg, Mestni trg in Pred škofijo ao v resnici ena cesta. V razdalji dveh milj ji je ime (petkrat spremenjeno. Toda ne brez vzroka. Kajti vsak izmed njenih delov je >j|l nekoč enota. Vsak je imel svoj postanek, svoje posebne kaste, privilegije in svojo zgodovino, ki sega stoletja nazaj. Sestra Mici, zdaj vdova, mi je rekia neko jutro: "Kavamar Zalaznik je spraševal po vama. Had bi, da ga obiščeta. Pravi, da je njegov brat v Chicagu in da si znan z njim." Oglasila sva se pri njemu, i Zalaznikovo (pekarno in kavarno je poznalo tisoče ljudi z vseh strani Kranjske, posebno z Dolenjskega. Njen lastnik Jakob Zalaznik je bil podvzeten, imeniten družabnik, športnik in po prepričanju liberalec, kakor je bil one dni v Ljubljani običaj med imovitimi ljudmi, ln vsi, tudi Ivan Hribar in dr. Tavčar, so ob enem hodili v cerkev. Ostali liberaki pa so se najbolj (postavili v procesijah Rešnjega telesa, ker so nosili debele sveče v za lajike najbolj častnem delu sprevoda. Omenil sem že enkrat, da je bila Zalaznikova kavarna (prva, ki sem si jo izapomnil v irvlje-nju. Pozneje, ko sem delal v mestu, in pa prej z materjo, sem bil v nji čestokrat. Pecivo nas je privabljalo vanjo in ipa sladki likerji. Bilo mi je pet let, ko sem dirjaj po Starem trgu na Veliko soboto v "šentklavž" po "žeg-nan ogenj". Že ob 4. zjutraj sem tekel tam mimo Zalaznikova kavarne, ko se vame zaleti, kot bi ga kdo vrgel, mlad nadelan študent. Prestrašil sem se in obstal. In nato je enako prišel ven drugi in tretji. Za njimi pa Jakob Zalaznik. ki jih je (posadil na prosto s svojimi močnimi rokami. Godrnjal je mož. Študentje, ki šo bili bržkone nekaj popili ne da bi imeli denar za poravnanje računa, so ga rotili, naj jim prizanese. Vaša gospa nas pozna, so mu rekli. In res je bila žena Jakoba Zalaznika jako dobra za študente in ena izmed najbolj spretnih trgovk ter družabnic v Ljubljani. Ne on ne ona nista že dolgo med živimi. "Kako kšeft," sem vprašal sedanjega lastnika, ki je pokojnega Zalaznika najmlajši sin. "Vidiš, tako." In je govoril na dolgo in široko o propadanju desne strani ljubljanskega mesta. Mislil sem, da se selitvene spremembe vrte samo v ameriških mestih. Pa se tam tudi, dasi počasnejše in ne tako očitno. On ima še upanje, je menil. A potrebuje kapitala. Ko bi se le hotel vrniti njegov brat Fred AMERIŠKI PROSTOVOLJCI V FRANCIJI GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec To pomlad »o v mnogih krajih po trot« nastal« velik« povodnji, ki po-v»ročaj© ljudem mnogo ikodo in toiavo. Tudi utonilo jih jo mnogo. V Jugoslaviji »o i ss topile Kolpa. Sava, Donava in rasno drug« rok«. Titočo ljudi jo moralo boiati. V loj d«ieli jo nastala povodonj v rasnih krajih P«nn»y|. vanijo, v Ohiu ia v n«kat«rik krajih novoangloikih driav. Gornja »lika jo ia Pljrmoutha, Pa., kjor jo lastopila roka Susquohanua. Mač«k »o jo ©tal • pomočjo "flosa", • katerim »o jo prepeljal na varno. N. tornil .m,! ^ ,WttpiBa Američanov, ki jo odila v Francijo aa U- J* »mbulanc. Proe«j jih jo ie ilo tja opravljati tehnična dola Amoritki ***tralnostnl »«hon državljanom n« dovoljuj« pH javi jati so direktno aa jo v tujih armadah, toda ja hil kr*«n v ipan.ki clrilni vojni in v ru- konfliktu. iz Chicaga, je dejal, in bi prispeval potrebno vsoto za predelavo drugega nadstropja v moderno restavracijo, spodaj pa bi imela kavarno in pekarijo, pa bi še upal na bodočnost. "Ne verjamem, da bi Freda mikala tvoja ponudba." "Izgleda, da ne," je rekel. "Na pet pisem mi niti enkrat ni odgovoril." "čemu tudi bi se naj vračal na Stari trg, v to tesnobo, pod te vlažne oboke pod gradom, ko pa je tam lahko na prostem in mu restavracija uspeva?" "Ako pride in popiaga, nama bo šlo obema dobro," je trdili mladi Zalaznik. Nato pa je nama pokazal sličico svojega najmlajšega deteta. "Izročita eno Fredu, ena je za vaju", je rekel. Kotel za kavo v njegovi kavarni je bil nov. Jako se je pohvalil z njim. So vse bolj komplicirani kakor pa kavini kotli v naših restavracijah, kajti tam je kava dražja, in kava v kavarnah pomeni tam nekaj drugega kakor pa tu, ko si jo naročimo skodelico ali dve po obedu, ali za zajutrek. Kava v kavarni je luksus. Srkaš jo in čitaš časopise. fašica je majhna in stane precej dinarjev. Od štiri do 8 centov v naši veljavi. Tudi 10. S tisto kavo vred prispevaš davke, kavarnarju za Časopise in za druge izdatke, ki jih ima vsakovrstnih. Stara, čestitljiva Zalaznikova kavarna je na koncu Flor-janske ulice, ali točneje povedano, ob pričetku Starega trga Mladi njen lastnik je koncem konca priznal, da ta del Ljubljane nima bodočnosti. Prej ali slej bo treba preko Gruberjevega kanala še en most in širšo, ravno cesto, ki bo vezala staro z novo Ljubljano. Promet je zdaj okrnjen z Dolenjskega in z Iga skoro ves po cesti Za gradom. Včasi se je pomikal po Karlovški in Florjanski ulici in nato preko Starega trga, da se je kar gnetlo ljudi. Zdaj ne več. Tu žive le najrevnejši sloji in pa stari lastniki, ki iposestev ne morejo prodati. Skozi kakih pet let ni bilo *koro dneva, da ne bi bil na Starem trgu. Takrat se mi je zdel ta kraj. poleg Laterma.no-vega drevoreda, kjer so bile "komedije" in menežarije, najzanimivejši del Ljubljane. Ob čevljarskem mostu na Starem trgu sva se z materjo ponavadi okrenila, kajti odjemalcev za mleko in sočivje dalj od tu ni hotela. Ko sva skončala, me je vzela k Zalazniku na 'žemljo in čaj", nato pa k sv. Jakobu. "Zdaj pa teci v šolo!" je rekla, ko »va izvršila svoj posel po mestu. In sem tekel jutro za jutrom proti Mokarju tri milje daleč. Ne C« Zalaznikova. tudi vse druge hiše, prodajalne in gostilne na Starem ttlju so še vse nespremenjene. Obšlo njene ob Grad, oziroma zakopane vanj, so se mi zdele vlažne in ipuste, česar takrat nisem nikoli občutil. Vsega se človek privadi. In ljudje, ki so zmerom tam, so kraja navajeni, kakor sem ga bil jaz. V vežah hiš po Starem trgu so branj arije kakor so bile takrat. Le ipnodajalke so druge. Na ozkih mizah imajo na-kupičene copate, razne trako-ve, glavnike, cenene obleke in vsakovrstne druge drobnarije. Angela je kupila za svojo mater par copat. "Koliko si dala zanje," jo je vprašala, ko se je vrnila na Rodice. "čemu želite vedeti?" "Bom videla, če te jc bra-njevka ukanila." Povedala je ceno. "Vidiš, jaz bi se pogajala in jih bi dobila tretjino cenejše." "Bom poskusila," mi je rekla nato Angela. V neki prodajalni v Židovski ulici, preko Ljubljanice od Starega trga, je videla jopiče finega izdelka. Mlada, lepa prodajalka ji je kazala vzorce, da jih primerja na sebi. Koliko? Toliko in toliko? Preveč je. Pa se je začelo barantanje. Popustili so ji eno tretjino. Barantati moraš, drugače si v Ljubljani na Škodi. Branjevci in kramarji v LJubljani ao vešči v (pogajanjih za cene, čeprav ni#o židje. Primerilo se mi je. da so se mi pokvarila očala. Pa sem videl na Starem trgu tik čevljarskega mosta napis optične delavnice z židovskim imenom. Zidovka, n a jbrše 'gospodinja, je vzela moje naročilo in očala. Ko sem se čez dva dni vrnil po-nje in jo vprašal za račun, je rekla, "ničesar, gosipod. To smo napravili mimogrede." Tisto delo bi bik) vredno v Chicagu kakih 40c. Ne bi se «podobik>, da bi se ji ie zahvalil. "Lepa hvala in tu za pol litra onemu, ki mi je popravilo izvršil." Dva dni pozneje sc mi je ista reč spet prelomila prav tam. Delo je bilo torej slabo, a ogoljufali me niso. Sem se sam. (Dalje prihodnjič.) Josko Oven intervival Lombordo Toledana Mexico City, Mex.—Kjerkoli mogoče, skušam izvedeti tudi o delavskem gibanju V Mehiki in o odnošajih mehiškega delavstva z ostalim svetom. Tako se ml je posrečilo izposlovati intervju tudi z znanim mehiškim delavskim voditeljem Lombar-dom Toledanom. Delavske struje so tudi tu različne* kakor drugod. Več o tem bomvtpisal, ko pridem domov. Med drugim sem Toleda-nu omenil Proletarca in njegovo 35-letnico. Dejal mi je: "Povejte v njegovi jubilejni številki, da mu čestita i mehiško delavstvo, kajti 7*a delavski list je toliko let borbe izreden uspeh." Njegovo posebno čestitko delavstva Mehike, organiziranega v CTM, pa pošiljam za objavo v Majskem Glasu. Josko Oven. Ročk Spring«, Wyo. John Jereb je poslal eno naročnino. Pravi, da v kratkem pošlje tudi naročilo za Majski Glas. Aliquippa, Pa. Tu sta bila zadnje čase zelo aktivna naša stara znanca George Smrekar in Bartol Yerant. Prvi je poslal naročilo za Majski Glas, drugi pa U trgovskih in 16 (pozdravnih (imen posameznikov) oglasov. Bridgeport, O. Jože Snoy je zvišal naročilo za Majski Gl^s iz 20 na 25 iztisov, poslal je tudi 7 oglasov. Pravi, da je bil z oglasi bolj uspešen kot je pričakoval. Pravi, da tudi iz drugih naselbin vzhodnega Ohia lahko pričakujemo več naročil za Majski Glas. VVaukegan, III. Jack Mesec je poslal 3 oglase in naročil 75 iztisov Majskega Glasa. Provizijo od oglasov je prispeval v tiskovni fond. Tudi Mary Spaca-panova je poslala še tri oglase, Martin Judnich pa dve naročnini. Sygan, Pa. Lovrenc Kavčič je poslal eno naročnino in še dva oglasa za Majski Glas. Cleveland, O. Jennie Daga-rin je poslala 4 naročnine in 5 oglasov za M. G., Frank česen 2 naročnini, John K rebel tudi 2 naročnini, naročil 250 iztbov Majskega Glasa za klub št. 27 JSZ in poslal vsoto $7.10 v podporo listu, ki je bila zbrana na konferenčnem zborovanju klubov JSZ in društev P. M. Ivan Jontez je poslal 25 oglasov in naročilo za 150 iztisov Majskega Glasa za klub št. 49 JSZ, Joseph Lever je poslal 17 oglasov, John Filipič ipa eno naročnino in $7.00 podpore listu. Iz tega je razvidno, da so bili naši agitatorji v metropoli zelo aktivni. Poleg tega nas je sodružica Dagarinova zagotovila, da še pošlje oglasov, pa tudi od Ivana Babnika jih pričakujemo. Ker je bil on iprvi obveščen glede oigdasov, pričakujemo tudi najboljši rezultat. Chicago, III. Naša agitacija je bila tu zadnjih par tednov bolj skromna; dobila sta le Frank Bizjak 2 in upravnik 8 naročnin. Slednji je zdaj na delu za oglasi. Sodelovanje mu je obljubil v svoji okolici tudi Jože Oblak. Sheboygan. WU. Frank Stih je poslal 4 naročnine in naročilo za Majski Glas. Pueblo. Colo. France Bolte-zar je poslal 2 naročnini. IndianapolU, Ind. Od tu se je oglasila naša zastopnica Mary Stroj z dvema naročninama. Sharon, Pa. Jože Cvelbar je poslal l ogla« in 60c podpore listu. BurgetUtown, Pa. Joseph Krmel je poslal še en oglas. Milwaukee, Wis. Marv Mi-helčič je poslala 8 naročnin od katerih je šest novih. Pa pravijo, da se ne dobe novi naročniki! Treba je za njimi, pa je uspeh. Tudi z nabiranjem ogla- sov pravi, da je pridno na delu. Sakramiš, izgleda, da bo res treba več ženskih agitatoric v naše gibanje, ako moški ne marajo več delati. V nekaterih krajih so ženske v agitaciji prav pridne, in če bo šlo tako naprej (kar je prav), bodo kmalu prekosile naše fante po naselbinah. Diamondville, Wyo. Anton Tratnik se nam je potožil, da še ni docela zdrav, zato tudi ne more še kaj prida storiti v agitaciji. Poslal je naročilo za Majski Glas in tudi za list bo storil kolikor bo mogel čim bo mogel in pa da se razmere malo izboljšajo. Strabane, Pa. John Zilgman je poslal 10 oglasov in naročilo za 50 iztisov Majskega Glasa za društvo 138 SNPJ. Oakland. Calif. Big Tony je poslal obnovo svoje naročnine ter naročilo za Majski- Glas. Pravi, da se s soprogo počutita nekoliko boljše. Nas to veseli in jima želimo popolnega okrevanja. Johnstown, Pa. Andrew Vi-drieh je poslal še en oglas za Majski Glas. Herminie, Pa. Tone Zornik poroča, da mu je žal, ker radi bolezni ne more toliko storiti za Majski Glas, posebno kar se oglasov tiče, kot bi rad. Poslal je enega in pravi* da bo vrzel zamašil s prodajo Majskega Glasa in agitacijo za list. Red Lodge, Mont. K. Erznož-nik je poslal eno naročnino in naročilo za Majski Glas za društvi SNPJ in JSKJ. Moon Run, Pa. Jacob Ambrož ich je poslal 7 oglasov in $1.40 podpore listu. Girard, O. John Boga Lav je poslal dva trgovska in 15 pozdravnih (posameznih imen) oglasov. W®»t Allia, Wii. Letos se je tu zavzela pridobiti nekaj ogla-pov Mary Musich, tajnica kluba št. 180 JSZ. Poslala jih je 6 in jih morda 'pošlje še nekaj. Detroit, M k h. Peter Bene-diet pravi, da radi zaposljeno-štj ne more storiti za Majski Glas toliko kot bi rad. Poslal je dva oglasa, nekoliko je pomagal pri tem delu tudi Johnu Zorniku, in v jeseni bo pa spet kolikor mogoče storil v agitaciji za oglase v koledarju. Meadowlands, Pa. Martin Baje je poslal eno naročnino. Klein, Mont. Da naša stvar v tej gorski vasi docela ne zaspi, skrbi Peter Jellar. Obnovil je svojo naročnino ter naročil 15 iztisov Majskega Glasa. Ely, Minn. John Teran jc poslal se dve naročnini. Point Marion, Pa. Tony Zupančič je poslal 2 naročnini, naročil knjige Cankarjeve družbe in naročil 10 iztisov Majskega Glasa. Barberton. O. Mike Kopach pravi, da ga zadnje čase zelo muči revmatizem. To je bil tudi vzrok, da ni bil bolj aktiven. Poslal je 4 naročnine. Majski Glas pa je naročil Maks Kotnik iz bližnjega Akrona za obe naselbini. Parkhill, Pa. Frank Podboy j v poslal dve naročnini. Želi imeti tudi imenik naročnikov, ki smo mu ga radevolje (poslali. Jenners, Pa. Tudi Jože Tur-sich, ki ga bolj pogostoma vidimo v naših izkazih je poslal dve naročnini. _____— ' Vsem onim, ki nabirajo oglase za Majski Glas, sporočamo, da MORAMO imeti iste tu najkasneje do tprihodnje sobote 13. aprila. Prosimo, upoštevajte to in pošljite oglase do omenjenega datuma. To ham bo o-mogočilo, da bomo (gotovi z Maj.vkim Glasom tako, da tga bodo agitatorji imeli za raape-čavanje že v soboto 27. aprila, to je nekaj dni pred prvim majem. Torej, ako ga želite imeti do tedaj, je vaša kooperacija potrebna. Vsem tudi priporočamo, da •pc&ljejo naročila za Majski Glas vsaj do 20. aprila. To nam bo omogočilo točno vedeti koliko iztisov je treba tiskati. Naš letošnji Majski Glas bo nekak pregled našega dela zadnjih 35 let in bo vseboval obilico zgodovinskih opisov naših klubov, agitatorjev itd. To-krej bo nekakšno ogledalo nabojev in aktivnosti. Pošljite naročilo, ki naj bo kolikor mogoče veliko do zgoraj omenjenega datuma. Uprava Majskega Glasa. Komunisti v uniji ILGW poraženi V lokalih velike unije oblačilnih delavcev, International Ladies' Garment VVorkers v Nevv Yorku, so se vršile nedavno volitve delegatov na narodno konvencijo in odbornikov unije. Komunisti so imeli (popolno 'listo kandidatov in vsa njihova stranka si je na vse krip-Ije prizadevala, da dobi ILXxW v New Yorku pod svoje vodstvo. Bili so poraženi na celi črti. V lokalu št. 22, ki ima 26 tisoč članov, so komunisti izgubili vse urade. Administracij-ska (Dubinskijeva) lista je dobila vseh 25 delegatov in zmagala v vse urade, enako v ostalih lokalih. Unija ILGW je bila nekaj časa v CIO, kjer je Dubinsky kot član odbora CIO deloval za pobotanje in združenje z AFL. Končno je začel kritizirati J. L. Levvisa, da ovira spravo in je svoji uniji predlagal, da naj odstopi od CIO. Verjetno je, da se bo na prihodnji konvenciji izrekla za povratek v AFL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Vojno je drogo! a Proračun Anglije za prihodnje fiskalno leto znaša približno deset milijard dolarjev. Nanaša se večinoma na vojne potrebe. ŠESTINDEVEDESET STRANI GRADIVA ima Majski Glas 1940. V njemu so spisi o zgodovini klubov JSZ, o Proletarcu, povesti, satire, črtice, slike, članki in obilica drugih raznih spisov, zgodovinske vrednosti. Samo 25c stane Majski Glas Sto strani s platnicami vred za en kvoder! Nikdar še niste dobili slovenske revije v tako velikem obsegu za tako malo vsoto, kakor jo plačate za Majski Glas. Naročite si ga pri PROLETARtlT 2301 So. Lawnda!e Avenue Chicago, III. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ii Tudi Jugoslavija ima neprili- ke vsled ekonomske vojne med Nemčijo in Anglijo. Angleži ji veliko obetajo, če bo zmaga njihova, a Nemčija ji tiho preti, da če ji ne bo pobijala kolikor največ mogoče živil in sirovin, bo slabo zanjo. Se bolj v stiskah pa je Rumunija, kajti ona ima bogata oljna polja. Lastuje jih večinoma angleški in frau-coski kapital, a Nemčija zahteva vse olje iz njih zase, če bi šlo le glede orožja, je nevtralnost morda mogoča. A v ekonomiki vojni nikakor. Gospodarsko tudi Zed, države niso nevtralne, še težje pa je to malim deželam. Komunisti v Illinoisu so izdali letak, v katerem kličejo ljudstvo, v "tretjo stranko, ne za tretji termin". Tudi Jotm L. Levvis pre ti demokratom s "tretjo stranko*'. Se spominjate, kako so nas komunisti zmerjali, ker se nismo hoteli z njimi in l.evvisom podati v kampanjo za demokratsko stranko in njene kandidate? Zdaj ipa jih blatijo — vse tiste, za katere so agitirali in trošili v kampanji denar zanje? UMW na primer kar po! piilijona dolarCe sodimo po dosedanjih skušnjah, tudi nova komunistična in Lewi-sova politična taktika ni nič prida. Zanimivo je, da komunistični letak, napada tudi čika-škega župana Kellyja, dasi je komunistična stranka s svojim Daily Record o m in drugimi listi v zadnjih občinskih volitvah na vso moč aUitirala zanj. To so ti pokrite rihte! Članek "Dopisi in dopisniki" v Proletareu z dne 27. marca je bil na/pisan toliko jasno, da je vsakdo, ki pojave v naši javnosti hladno presoja, vedel, da re tiče *plo&no«šti. če se je kdo v njem čutil prizadet, je pač to le znamenje, da je članek v živo zadel. Urednik tega lista pozna to deželo iz izkušenj, prav tako ljudi, s katerimi občuje o-sebno in pismeno že dolgo vrsto let. Kdor je Proletarca čital. ve, da ni bil urejevan pristransko in da je v tem listu bila svoboda izražanja čestokrat večja kakor pa je bilo koristno za list in za gibanje, katerega zaato-pa. Tudi lahko vsak razsoden čitatelj ve, kako Proletarec že leta in leta poudarja, da ni vse zlato, kar se sveti. Da ni vsakdo, zaveden delavec, ali na-prednjak, ali »brez koristolov-skih nagibov. To je bilo v omenjenem članku poudarjeno v •pesebnem stavku. Ni prav in ne pošteno, ako se bi kdo jezil nad urednikom Proletarca, ali v tem listu stresal svojo jezo za stvari, ki nimajo s ProLetarcem nrkake zveze, ali za dopise, ki so bili drugje priobčeni. čemu se ne rajše maščevati tam, kjer je bil spor spočet, namesto jeziti se nad nami? Vsakdo ve, da je bil dopisniški boj zanešen v Proletarca šele ko je bil pričet in do kraja razvit drugje o zadevah, ki se Proletarca ne tičejo. Izjema so bili le sporni dopisi radi komunizma in nove \ nanje in nJtranje politike Sovjetske Unije. Kajti o nji ima tu Ust svoje odrejeno stališče in kdor se z njim ne strinja, ima pravico navesti svoje razloge. Ni ipa za list in ne za naše gibanje koristno zanašati vanj spor radi kakih posojil, ali športa, zlohotnega osebnega zbadanja ali česar že, kar se je skuhalo y drugih kuhinjah. Treba bo pač več takih člankov kakor je omenjeni, da ne postanemo nič drugega kot tarča zdaj temu, zdaj onemu užaljenemu samo-Ijubju. — Urednik. V Pueblu je umrl rojak R. F. Kariinger. Vest o njegovi smrti je bila priobčena v lokalnem angleškem dnevniku s pozivom članstvu društva Orel št. 21 SNPJ, da naj se udeleže molitve za pokojnika (dobesedno citirano: Members of the Orel I^odge are recjuested to attend ! the rosaa*y scrvice). Društvo He ni odzvalo. Kajti po pravilih njegove jednote lahko člani molijo v svojem imenu kolikor hočejo in v kakršenkoli namen, ne pa v imenu društva in SNPJ. 44Napredek" z dne 3. aprila piše v uredniškem članku o de-fitizmu in civilni reai#niranosti urednika Progvete (z ozirom na njegovo .poročilo minuli seji gl. odbora SNPJ), a tudi izvajanja urednika ^Napredka" v ome-i njenem članku so izraz defiti-zma in "cinične resignirano-ifcti". Smisel takih lepo napisa-i nih mnenj in razglabljanj je na kratko tole: "čemu bi ae še trudili! Staramo se, mladina se nas ne drži, politika gre svoja pota, mi pa smo trudni. Kaj bi z idejami, ko pa se nikogar ne primejo!" Vtisi s konvencije sociali-j stične stranke v Wash-ingtonu . Chicago. _ Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ v petek 26. a-prila bo poročal s. Anton Garden o svojih vtisih na konvenciji socialistične stranke, ki se je vnšila 6.-8. aprila v Wash-ingtonu, D. C. On je bil eden izmed delegatov soc. stranke v Illinoisu in zastopnik JSZ. Želeti je, da se udeleži te seje ttfdi Anton Žagar iz Wauke-gana, ki je bH istotako delegat na omenjepi konvenciji, da bomo čul i tfidi njegovo mnenje. P. O. • i Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite KNJIGE CANKARJEVE »M »ti Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1iuree 2301 So. Lawndale • Avenue CHlCAGO, ILL Iz zopodne "metropole Pueblo. Colo. — Otljanizato- rično delo unije CIO med tukajšnjimi jeklarskimi delavci pri Coloradio Fuel and Iron Co. je l)ilo sila težavno in neuspešno vsled močne kompanijske unije, ki je bPla v mnogih listih oglašana za vzor sodelovanja med delodajalci in delavci. V angleških listih so čestokrat slavili to "sodelovanje" za najboljše sredstvo v negovanju prijateljskih odnošajev delavcev z družbo. Časopisi, ki so na strani družbe, so te vrste odnošajev z delavci hvalili z označbo "Famed Rockefeller plan", Rockefeller ga je ustanovil po stavki premogarjev v južnem CoJoradu (po tragediji v Lud-lowu) pred 25. leti. Koncem marca pa je national labor relations board označil "Rockefellerjev plan delavce reprezentacije" za kršitev Wag-nerjevega zakona, kateri regulira pravice delavcev v industriji in jim jamči svobodo organiziranja. Brez tega odloka bi imela, oziroma je Imela tukajšnja unija jeklarskih delavcev ClO težke 6aae. Tudi organizatorjev si ni vseh srečno izbrala. Odlok vladnega delavskega odbora pa je uniji CIO v korist, ker je delavce uveril, da ** lahko svobodno organizirajo, ne da se jim bi bilo zaradi pripadnosti v unijo treba bati oddovitve. CFIO ima Železne rudnike v Sunrise, Wyo. Organizirani »o v uniji Mine, Mili and Smelter VVorkers. ki je naslednica nekdanje Western Federation of Miners. Omenjeni vladni delavski odbor je 30. marca odloČil, da mora CF1C v bodoče upoštevati pri koleletivnih pogajanjih edino to unijo, nikakor pa ne več kompanijske. Nič pa ni omenjeni odbor do-ločM, katera unija naj za««topa pri kolektivnih pogajanjah delavce v puefetaki jeklami. Kom-panija je namreč trdila, da je velika večina njih organk^lrana v njeni "neodvisni" uniji. In to je tudi lahko dok$zala. Odborniki unij CIO v Colo-radu, Wyomingu in Novi Mehiki so odlok vladnega delavskega odbora proti kompanijski u-niji radostno pozdravili. Takoj so nospešili organ izatorič no delo v Pueblu in že prve dni je pristopilo k CIO stotine jeklarskih delavcev. Ampak če uredniki članek proti uniji SWOC (pripadajoča k 5lO) kaj pomeni, se Rockefeller jeva družba v Pueblu ne misli podati brez boj*. Ko to pišem (2. aiprila), je iz poročil ra-zvidno, da se kompanija ba- vi z dvemi možnostmi: prvič, da se pritoži proti odloku, in drugič, da svojo un i jo ."reorganizira" v neodvisno, to je, proti SWOC. Tukajšnja angleška dnevnika, ki sta posest enega gospodarja in seveda oba na strani CFIC, sta se zeiVo zgražala proti odloku delavskega odbora in v enemu je bil velik editorial, ki se pridružuje zahtevam sf)remomaga. Mar niso tam knuki? Diktatorji? Mar jim ni le za službe, dasi so zanje nespodobni? Mar ne služijo Barbiču, ki jc njihov branitelj? Pa je, kar naenkrat v enem "pisfkru" Vse, Proletarec, Prosveta, Enakopravnost, Cankarjev Glasnik, Garden, Medve-šek, Barbič, Petrovich, Jontez, Molek, Coff, Lokar mL in Fr. Zaje. čemu se pravzaprav gre, se vprašam včasi, ko poslušam in tudi sam kaj rečem zraven? Kes, težko mi je povedati. Sicer pa se bo vse dognalo samo od sebe. Kar je aktivnih pri SNPJ, pravijo, da bi bilo marsikaj lahko boljše z boljšimi močmi. V Olevelandu po njihovem mnenju razpolagamo z njimi. Torej? In glede socializma: čemu ni Zaje bolj odločen? Zakaj ne pove, kdo je kdo? Ampak ko pridemo do dna, spet uvidimo, da smo razdvojeni. Socialisti, ki "drže s čika-go", pravijo, da ie Molek o. k., nc pa Zaje, ki * ne more "nikamor odločiti". Drugi spet trdijo, da le Zaje zaatopa pravo taktiko glede JSZ, Rusije in tudi na£e metropole. Seveda, kadar ta ali oni odide, pa pravi drugi: "Be£i no, mar misliš, da mu je res kaj za socializem, SNPJ. Cankarjov Glasnik ali za komunizem? Samo kam bi se pririnil, to mu roji po glavi!" In nato se začne opravljanje, ki pa ni naša cle-velandska navada, ampak slišal sem isto tudi v Chicagu, v Barbertonu, v Detroitu. v Girardu in da — še marsikje. Iz tega sklepam, da smo povsod enaki. V enem pomenku smo se pri-čkali, čemu je še treba Proletarca, ko je Prosveta vendar prav tako dober socialistični list. Nekateri so se rtazhudili ipa k napadli ste nas! In nato smo začeli akcijo za rešitev Opare. Pa ste se spet zaleteli v nas. Ko smo na svoj apel za Opa-ro dobili prispevke celo od društev, v katerih ao čika&ki socialisti in njihovi "sopotniki" vodilni Člani, smo se kar začudili. A škoda je bila za enkrat le narejena in zdaj je nam (ali pa vam) treba edino dognati, ali ste jo zakrivili vi atli mi. Po mnenju uaše me roda j ne metropole ste kajpada krivci vi. In ako imate moč, pošljite svoje "konzule" kam drugam, kajti med nami se niso obnesli. Opazovalec. Svet je umobolnica Diamondville, Wyo. —- Delavske razmere pri nas »o zanič. Prijatelj Matt Felician pa mi pi&e iz Owna, Wis., da tudi med farmarji niso nič boljše. Pravi, da farmer mora krave molsti, pa naj bo petek ali sve-tek, kapitalisti pa molzejo farmarje. V industriji in v maj-liah pa žulijo delavce. Vzrokov za pritoževanje imamo torej dosti. Ampak kaj pomaga jam-ranje, ko pa vemo, da imamo *labe razmere po krivdi ljudi, ki ne znajo misliti! In če se ozremo v druge debele, vidimo, da je ves »vet kakor ena sama velika umobolnica. Anton Tratnik. ii Big Tony" še diha Oakland, Calif. — Ker spet ni bilo že dolgo ghutu od mene, si morda kdo misli, da sem že nehal "dihati" in da mi dušo mrcvarijo v "spodnjih prostorih". Nu, prav dobro mi res ne gre. Ze nad štiri mesece sem na bolniški listi. A do smrti bom ži-\el, tudi če bi moral same sline jesti. A dosedaj mi ni manjkalo ne "pupike" ne "papike'\ za naprej pa »e ne ve brez ciganke. Imam dva zdravnika, ki sta me priporočila mestnim očetom, da naj mi dajo kako lahko delo, kajti za kramp in lopato nisem več zmožen. Z zdravnikoma se na vso moč strinjam, a mestni možje pravijo, da njihov Street Department nima ni-kakega lahkega dela, kar seveda ni res. Ne dajo mi ga, to je vse. Mogoče mi ustrežejo predno bo to v tisku (ako sploh bo). Kar se tiče težkega dela, moj izmaknjeni križ mi gta ne bo več pustil opravljati. Pa tudi v letih sem že (ne priznam še namreč, da aem star). Ae Železo se izrabi, pa sočlovek ne bi! Ako bi avto ">bnal" 40 let po 8 ur na dan, gotovo bi se ves "znucal". Jaz pa sem "rona4" in krivil svoj križ vet ko 40 let in to ne samo po 8 ur na dan, kajti dostikrat ja bilo treba delati "overtime". To sem omenil tudi zdravnikoma. Smejala sta se. Ob enem me troSta-la, da naj ne jamram, saj mi mesto plačuje odškodninsko podporo in zdravnika. Delal sem^dosti, pravita, torej čemu siliti nazaj. Moja soproga pa se vozi ip<> hiši na vozičku za invalide po nekaj ur na dan, da ji ni treba biti zmerom v postelji. Je ko-rajžna In tudi dobro izgleda, le noči so mučne zanjo, ker jo Se trga v nogah. Upam, da bo i to prešlo. Zdaj z oporami lahko že nekoliko stopi na no(ge. Vsak teden enkrat jo peljemo v bolnišnico v San Francisco. Ampak zdravniki so obupali in pravijo, da ne bo več hodila. Dovolj za sedaj, drugič pa kaj bolj zanimivega. Anton Tomšič. Izleti po jezeru z ladjami v Milvvaukee Mnoge organizacije v Chicagu prirejajo ob nedeljah, sobotah, praznikih in ob dejavnikih izlete v Milwaukee po jezeru od pričetka spomladi do jeseni. To je eden najboljših načinov za n ud en je res prijetne zabave, ob enem pa organizacije s tem lahko pomagajo tudi svojim blagajnam, vzlic temu nudijo udeležencem znižano voznino. Za podrobnosti se obrnite čimprej na sledeči naslov: John R. Pa land ec h, 536 S. Clark St., Chicago, 111. Naročite si Majski Glas. Posamezna številka stane 25c. Ali pa Cankarjev Glasnik? | zoper ^ trditev. Pa je rekel do-Uradni socialisti so kajpada, tični, da jih je tudi v Chicagu lltUMMIllillllUlIllll PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK i ••PROSVETA" f Sum an cel« loto $6.00, pol leta $9.00 Ustanavljajte nova društva Dsset ilanov(ic) js treba za oovo druitvo. Naslov ss list in ss tajništvo js: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ..................... irtii i r i ii i fi ii f$ iti 11 ¥11 i ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Co. ; 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. j ! Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ) * ............................................. absolutno enciga mnenja, da Enakopravnost ni bila in nikoli ne bo socialistični list. Glede Prosvete in Proletarca se mnenja med nami križajo. l>ahko uganete, čemu. Ortodoksi pravijo, da je ipravi socialistični lUt le oni, ki deluje za ?*>cial proti "Čikagu". socialisti, kakor oni v klubu M. 27, ali Lever v Ncwburghu, ali pa "tanovi" soeialfsti v Collin-woodu. Glede Enakmpravno«ti meni naftimi strujami torej ni razlik v mišljenju o nji. Poznamo njen razvbj in vemo kaj je in kaj bo. Poznamo vse. ki ji gospodarijo. A se vendar tu frn tam v družbi *porečemo radi nje. Kako da tako »pogosto menja «v6jo tak- Tam ste menda ipisali marsikaj, kar komunistom ni bilo všeč in tudi precej takega, s čemer »te se tudi svojim somišljenikom zamerili. Mi namreč nismo "sopotniki", vsled tega pa toliko bolj v pravem v vaaki stvari, nego vi, ki ste pristranski. Ko smo začeli z "ambulanco" za špansko demokracijo, ste nam nasprotovala, Večinoma zdaj vemo, da smo se zmotili, am- Prihodnji MAJSKI GLAS /»o posveten 35 LETNIC.I PROLETARCA. Obsegal bo najmanj 84 strani, t njemu bodo spisi naših prejšnjih in novih sotriidnihov, zgodovinski podatki iz našega gibanja, leposlovni in dumi spisi. Dalje slike klubov, ilustracije Itd.. Izide sredi aprila. ' POSAMEZEN IZVOD STANE 2St. Za vetja naročila popust. Cehe so sledefe: 10 25 50 iztisov iztisov iztisov I 2.40 5.75 11.00 75 iztfaov 100 IZHHOV 250 iztisov .•15.7."> . 20.00 . 47.50 __NarofUa naslovites PROLETAREC 2S01 S. I,awnd«lc Av<»., CHICAGO, fl.l K Savinem koncertu Ledeni dnevi »o jo pobrali tja nekam v neznane severno kraie in z njimi so 11 i tadi tisti hudi mrazovi, ki so bedi tako liubi. mili in dragi. Zima se je za letos poslovila od nas, mrzla zima, ki je pokosila toliko ljudi na krvavih bojnih poljanah in drugod. Zlato solnce se je aiitjuhilo teir se v trsti ljubezni sila razvnelo, pa razkošno razliva svojo blagodejno toploto, da se v\j- prišli na konccrt, iz zadehlega hen narod, vendar smo soraz- . . mesta v prosto naravo. Ali tudi merno mnogo bolj glasbeni kot Mih »U»o m^ivnM I I na koncertu v dvorani je bilo mnogi večji. Rojaki v stari do- republika^ ker mi vemo. kaj čutiti ipt mlad. Ves vzpared je 1 movlnl Imajo glasbeno akade- ho^mo m^ imam > ,>ro# ram, ne bi prepoje n z njo. mijo, narodno epero, celo vr- «fo J Antiko proti onim k, so Zvonko Novak. stozborov in tudi precej umet-\*&*l vladi, je dejal Thomas. OJACANJE STRANKE SEDAJ NAJVAŽNEJŠA IN PRVA NALOGA (Nadaljevanje s 1. atrani.) kakor —: ; __i ni kov-pevce;. Tudi mi imamo Zinko Milanova nastopi no tU v vsaki večji naselbini vsaj 10-letnici čikaške fede- en ,n kadttrko i se racije SNPJ Profesor nekaka zanosno pripovedoval, kako je .'glasba že od davna eden najboljših načinov izražanja naših ču?tev. Od '£fa*jr> dovinskih časov pa do dane 4 je zgodovina glasbe dejansko zgodovina človeških občutkov, izraženih v melodiji in ritmu. Spominjam se, kako živo je opisoval glasbo starih civiliziranih narodov, zla- ti Egipča- Dcmokracija in bedni Na vprašanje o demokraciji je izjavil, da je socialistična i stranka bila in bo za demo&ra- nam ponudi prilika, p nabim > i je ilNTJ (poklicnega psvca ali pevko na cIj0 Tcda ttt jma svoj pomen Ignac Hladnik je j ff()*tovanje in v velikem številu je živj ljudstvo v razmerah, po-etimote priredbe. \ v kakršnih mu je demokracija V nedeljo, 28. aprila, pa bo- vrednota. V Zed. državah je ae-mo Slovenci, Hrvati in Si'ji iz (laj 23 odstotkov prebivalstva Chicaga in bližnje in dalnje o- brez v*c/a. Milijoni so brez do-kolice imett izredno srečo, da ma in v bedi. Zanje demoknaci-ališlmo odlično umetnico —j ja nil mešani »bor vrlo dober. Je dni. Vroče želje po boljši in Njegovo izvajanje je bilo do- It. kl zbor zopet jasno KiL) l)i je ne pozdravljal? ! i ^olffzal, da ima učitelja, ki mo- Njej v požira v je soc. pevski re svojo posvetitev naši pesmi zbor "Sava" priredil dne 31. prenesti tudi na svoje irience in i marca popoldne svoj koncert v učenke. Solist A. Garden je bil j dvorani Slovenske nar. podp. prav dober. jednote na 2657 South Lawn- V "Mamici moji" pa je me-riale ave. v Chicagu. sani zbor do^eigel svoj višek. Po pozdravnem nagovoru, ki V njegovem izvajanju je bil rA je imel zborov predsednik | krasno izražen duh pesmi, ka- Frank 1'dovič, se je začel iz- vajati koncertnj .spored, ki je hi! prav dobro zamišljen in sestav ljen. Savin mešani zber nam za-poje Scheujev "Delavski spev", ki je prav lepa skladba. Pevci in pevke so bili v popolni ubranosti. v kateri ipa ni bilo čutiti še ti<>«* o konvencfji poročala fcu- bila ljubite'jem lepega .petja v""*1*^* b!atfa» v kate,r? f di «c*u*a Je-H.ph Jauch, An- Italiji, Oehoslovaški, NemčijiP*1**1/ ------- ' " in na Balkanu. Toda ta leta - četudi vedno kronana z novimi uspehi — so bila težka le.a, pclna trdega dela in študira- "J Arturo IVMC.nini je pomladi vpraUI tadi kaj misli o porazu leta 1937 obiskal Dunaj in Pra-1au*ke*» ž.u,,8"!' ton Garden in drugi, potvarjalei — bodisi komunisti- Na tem mestu naj bo k k a-čni. fašistični in drugi, ki si jo yu ugotovljeno le, da kaj- se nadevajo za masko. , ki.ivvencije -ame tiče, je bila O komunistih v Rusiji je de- U (pt na> ^etu(ji po udeležbi jal, da se njihov pokret bolj in n.ajhna, kajti štela je le nad go. To niso bile zanj počitnice, češ, zanima me to, četudi to ne o ne, kajti i kal je sveže mo_M v U 1,1 Thf>ma^ elementu ter prenesel svojo me-..iim nastopom in iz razpoloženo je na občinstvo v dvo- nja, ki ga je ustvarilo njihno rani^^^^H Za mešanim zborerm nastopi Savin kvartet, šestoječ iz prve-Ka tenorja L. Valenčiča, drugega tenorja A. Raka, prvega basa A. Gard ena in drugega basa Carla Churcha, ter nam zapoje Volarifcev "Rožmarin" in Gerbičevega "Pastirska". . Vsi štirje so dotori »pevci. Tudi obe pesmi sta lepi naši skladbi. Cetverospev je bil brez vsakršnega neskladja. In tijudem je bilo to petje zelo všeč. Saj je žel kvartet burno pohvalo. Tudi meni je ug«ajak>, le drugi tenor in drugi bas sta se mi zdela malo pretiha, a prvi bas pa dokaj premočan. V kvartetih morajo biti vsi štirje glasovi v po-■ polnem ravnovesju, da se potem zlivajo v eno lepo celoto. • Oživitev kvarteta je srečna misel in prav lepo bo, če se obdrži in izuri do popolnosti. petje med občinstvom, lahko raz vid i jo, da jim bo treba še dostikrat nastopiti. V zaključni točki je nam Savin mešani zbor mojstrsko zapel Prelovčevo "Slavo deluM, v kateri sta se posebno odi i kova-1 ZINKA MILANOVA za svoj solnogra;ki festival. V . ■■ praški operi je *rvtč slišal Zin- vod^voin Briina WaHerja, na-ko Milanovo in prav takoj jo je kar se jt, vrnila v Ameriko, da ar^ažiral za solistko v Verdi- 2opU prcvzoe «voje mesto jevem •Requiemu". kot enj4 vodilnih dramatičnih V življenju Zuike Milanove' ranistk cper€ Metropolitan, nov in Grkov Ko sem pred par je tisti koncert v Moaarteumu, i)OVoii;c mi omeniti par tva-eti v egipčanski dvorani v Salzburg, važen mejnik. Njen r, uko ^ boiete bolje znali Louvru, ki je seveda sedaj pra-[ čUti »glas je takrat zadonel ~ ceniti lliinkt ki Va, čaka. Zin-zen na mnogo trsoč let sUnh riajhrž prvič — prav v Ameri-, kH Milanov je že pi a voiihne tablah videl pevce in pevke ter ko. Nevv York Times je priobčil | vi^«, v 23 različnih operah, njih spremljevalce, opremljene 15. avgusta 1937, sledeči ka-' z raznimi instrumenti, sem se blogram: »pomni! profesorja Hlad raka in "Madama Milanov je |»ka- njegovih predavanj. xaia in dramatken glas j n7jičnih oper _ toda ona ob- Kot p^ri Egipčanih, tako je j neovrgijivega 6aru, glas, ki je vjtt(ja toliko vlog! Opera La bila glasba visoko čislana pri . sposoben prodreti skozi naj-' sCn|a'v Milanu je nekoč_radi Grkih. Celo beseda, ki znači pri močnejšo orkestralno in koral- 'zjnke Milanovepreložila če raznih narodih glasbo — music i no sonornost. Njena intonacija ^ ne motjIT1 *4Manon Lascaut". loge med katerimi so nekatere izredno težke: med nami je najbrže malo takih, ki so slišali 23 Ni čudno torej, če jo smatrajo v Evropi za najboljšo dramat- la Alice Artach in L. Valenčič kot solista, in pa "Cvetočih deklic prsa bela", ki je s svojimi akordi razlila zares pomladni dih po dvorani, kar se je odražalo še potem, ko so se ljudje zabavali v spodnjih in gornjih prostorih te priljubljene dvorane do poznih ur tiste noči. "Sava" si s tem koncertom lahko zapiše nov uspeh svojega plemenitega prizadevanja v knjigo zgodovine, a njen učitelj Jakob Muha pa more za-enoz go. Muho, ki ga je spremljala na klavir, biti po vsej pravici ponosen na ta svoj zbor. Dan tega koncerta je bil to- v angleščini, musique pri Fran-' fe bfla vzorna." eozth, Musik pri Nemcih, mu-j Kajpada je bila takoj po ska pri Italijanih —je grškega , p lavi jena s ponudbami iz vseh sko »opraništkol izvora, in sicer prihaja od Muz, koncev sveta. Toda k sreči jo je pa nekaj zanimivega naj katerih je bilo devet. Naj ome- 4na$el' kot prvi Edward John-; pripomnim. Gospa Zlnka Mila-nimo samo tri Zevsove hčerke: son, ravnatelj opere Metropo- R0Vft ni delovala še pri nobe- litan in tako je sedaj članica te n€m jugoslovanskem društvu v svetovno znane opere. Ameriki. Prvič nastopi med na- te pred enim letom bi jo ra-|mi na prir^bi federacije S. N. z liro — to je bila mu- za lirične poezije; Enterpe — z dvema flavtama — muza liri- C' i čne pesmi; CaJliope — s tro-1 da federacija SNPJ predstavila i p j Na ^ sm0 iabko »ponosni! v Chicagu, toda pevka je mora- Seveda umetnico vežejo lepi u-!a odpotovati v Evropo baš me- metn&kj spomini na Slovence ^c^jii pred proslavo 35-letnice j na bej0 Ljubljano. Saj je bil nien debut baš v operi v Ljubljani in svoje prve uspehe je dosegla baš v mali toda vzorni ljubljanski operi. Jacob Zupan. Fradlovi v Virginiji Od s. Johna in Mary Fradel, ki živita v Latrobu, smo iprejeli dopisnico iz narodnega parka Shenandoah v Virginiji, kamor sta se peljala, da si ogledata njegove krasote. bento — pa muza epične poezije. V današnjih časih je glasba znatno bolj posplošena in razširjena. Precejšnjo zaslugo ima pri tem posebno zadnje čase radio, ki dnevno nudi lepe koncerte. Baš ko to pišem, poslušam opero Metropolitan, ki gostuje v Bostonu z "VValkUre". In celo v sedanji vojni, kl se še ni razvila v splošno klanje, oddajajo zvočniki — razen političnih govorov — koncerte in SNPJ, Ta njena lanska turneja po Evropi je bila naravnost im-pozantna. Pela je v operah in na koncertih v Milanu, Floren-ci, Rimu, Parizu, BudapeKi, Berlinu, Draždanih, Belgradu in Sofiji. In zopet je bila glavna so»*itska na Toscaninijevih koncertih v Londonu in v Lu-ccrnu. Turnejo je zaključila na amsterdamskem festivalu pod 3 SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI PRISTOPAJTE K (Nadaljevanje s 1. strani) Mowrer o položaju , O žalostni usodi poljskega naroda je nedavno brzojavno poročal v Ameriko tudi dopisnik čikaških Daily News, Edgar Ansel Movvrer. Mnogim našim S USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET fi % ČLANOV* IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ itnan iz Berlina, kjer je bil na- | "PROSVETA" NAROČITE SI DNEVNIK Naročnina u Ur«i«n« dria?« (imn Ckicaf«) ia Kan«Jo $6-00 na Uto; $3.00 um pol Uli| $1.80 mm spoctacolar eakibit ot tko EloctHc Liring oapoti-tion, now attracting tkoutands of ▼iftitor« doiljr to Commonwoaltk Edi-»on rompany*> Ckicago downtown APRIL BKIDGEPORT, O. — Maj ka pri-reditrv kluba Naprej it. U JSZ ▼ soboto 27. aprila v društveni dvorani. MAJ DETROIT. MICH. — Majsko pro-•lavo in slavje 35-letnice Proletarca pi i redi kluv št. 114 JSZ v nedeljo 5. maja. SPRINGriELO, ILL. — Majska proslava kluba št. 47 JSZ v nedeljo 5. maja popoldne v Slovenskem domu. MJLVVAUKEE, VVIS.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne milici aa Illinois in Wisconsin v nedeljo 12- maja v S. S. Turn dvorani, 725 W. National Ave. BARTON, O. — Konferenca Prosvetne malica in JSZ za vshodni Ohio in W. Va. v nedeljo 28. maja ob 10. dop. na farmi s. J. Skoffa v Bartoou. SYGAN. PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 26. maja v dvorani društva št. 6 SNPJ. JUNIJ ARMA. KANS. — Piknik kluba »t. 21 JSZ v nedeljo 9. junija. CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu o Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik kon-fcrence klubov JSZ in Prosvetne matice u sap. Pennsjrlvanijo v nedeljo 30. junija ua Drenikovih prostorih. JULIJ CLEVELAND. O. — Slavja 30-*» niča kluba št. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedeljo 7. julij« no farmi federacije SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba št. 118 JSZ v nedeljo 18. avgusta na Drenikovih prostorik. OKTOBER CHICAGO. ILL. —. Dramska pred 4tava kluba št. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert *oc. Zarie v SND, St. Clair Ave. CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGC ILL. — Silvestrovo ia-oava kluba it. 1 JSZ v Mnsonic Tem-ple, 23rd St. in Millard A ve. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredbo v ko- Presojanje dogodkov doma in po svetu tNa:!aijevanje s 1. strani.) ljudi. Glavna junakinja v tem tilmu je Greta Ga rbo. P rodne i-ran je bil v Hollywoodu. a godi >-e v Parizu, Moskvi in Carigradu. V amtirilkih glediščih je bil jako privlačen in zdaj roma še po manjših kinoteatrih. Unija jeklarskih delevcev (CIO) v VViscOn.onu je na svoji konvenciji zadnjo nedeljo sprejela re.^olučijo za 30-umi delovnik v tednu, da se zmanjka brezposelnost. Resolucija se nanaša le na jeklarsko industrijo. Iv»n Meitrovič je s svojimi pomočniki nedavno do^otovil spomenik pokojnega rumun-ejtAira kralja Ferdinanda. Odkrit bo v Bukarešti. To je največji spomenik, kar je bilo narejenih v delavnici omenjenega kiparskega mojstra v Zagrebu. Visok je 95 metrov. Ampak pokojnemu Ferdinandu s svojo vi&ino ne bo dvignil ugleda ali Slave. V Življenju si je ni za.wer years, or the muscle-ener-gy of 20 men for 200,000 yeara. The h.vdro.electric plant at Grand Coulee Dam, convertlng earth-fMill on water into electricity, wiU enable 18 men (three shifts of six) to deliver the »ame amount of eneriry in 20 sily Record, the Communist daily In Chitrio and the middle West? And this insanity so soon after Mayor Kelly's police fini-hed their bloody job at Repnblic Steel, in South Chicago! WH1 they ever learn? CHICAGO.—Chicago's United Labor and Socialist May Diy Committee, hesded by Frank Passavoy, chair-nvan, and Harry Fleiachman, Sec'y, sent out tha follimmz call for ICay Day to ali labor, peace. cnlturaT, fraternal and Socialist organizations in the city: Organizations sponsoring the joint-crlebration are: Socialist Party, So-cial-Dempcratic Federation. Fe«lera-tion of Jeuish Trade Unions, Work-men's Clrcle, Young Peoples Socialist League, Voung Circle League, For-ward Association, and Pocketbook Workers Union. To ali labor and Socialist orfanisa-t»on» in Cook County: May Firut 1940 is the fifty-fourth aiinrvi*rsary of Labor*s founding of May Day in America in the sacrifice of the Haymarket martyrs for the great 8-hour day movement first started by the American Federation of Labor. It is the fiftieth anniver-sary of the first international celebration of May I>ay as a Labor Holiday by the organized workers of the world. We cmll upon your organization to send three delegates to n conference at the Labor Lyceum at Ogden and Kedzic avenues, Chicago, at 2 P. M. Sunday, April 14, for the purpose of ;gain marking May First as a day of international libor solidarity and strugale for emancipatlon of ali labor and aH oppressed. For the rights of labor, for the civil liberties of ali citizens, for the max-ittum support of aH labor in the struggle against unemployment, hun-ier and opprension, for the defense and «xtension of demccracy and its institutions, lor tSe conq-Jest of peare and plenty with llberty, ure summon you to meet -with us and plan labar's -»•lebrstion of International Labor Day. THE MARCH Of LABOR THOMAS AND KRUEGER NOMINATED TO HEAD SOCIALIST TICKET Non /partisan Mayor Elected in Milaraukee MILWAUKEE — After 24 years of the highest type of efficiency in mu* nicipal government kn«wn anywhere in the cour»try. Dan W. Hoan, do-minent Socialist leader in Mil*aukec, leaves the city administration. Carl F. Zeidler, .12 yeara old non-lartisan candidate and brother of Frank P. ZeMler, s*cretary of the Socialist party in Wiaronsin, uron the eleetion for Mayor last ureek. The (Socialist) Call reports that "this was probably the moat unique eleetion campaign in history in the fact that neither opposition candidat en nor press darely portraying the noble špirit of American volunteers urho wcnt to Spain to fight in the Loyalist army. a play urhose author believes Franco to be a lour son of a b ... and has his chai a> teis plainly say so. — J. D. Horold Newton New Editor of Kenosha Labor The . appointment of Hsrold Neur-ton as editor of the Kenoshi Labor rv^s announred last u-eck by Paul Porter u»ho has heretofor filled the combined post of publisher sni editor. Ncurton, uho hss served as assist-ant editor and later m managing editor sin-e join ing the staff of the KtnosVi l4ibor in 1937, Is widely knqu'n in Wisconsin and national labor ciicles. During one of his voyages to America. Columbus uras strsnded for 12 months on the north coast of the Island of Jamaica. Books. lighthouses ereeted in the preat sea of time,—-Whipple. BALANCING THE BUDGET Science to aave lives. And seientific urar to make It even. IT'S A GREAT SYSTEM By JOHN PAINE PREPAREDNESS Service men set a record for Easter uoddings in England. It'a never too early to plan a population to fight the next war. • o o American business loeea $80,000,-000 a year because of poor handu rit-ing on sales cheeks, penmanahip cx-perts say. Our guess is that the big brains uould rather lose the dough than spend it on additional help to end the sales check rpeedup. BUSINESS NOTE Paul for A silver piteher made by Revere has been auetioned $1,000. Could it be that the famous horse. back ride vvas just a publkity stunt to jack up prices on his merchandise? 0 0 0 The U. S. Chamber of Commercc is shouring signs of liberalism. Agenda for tbe annual meeting in-cludes proposals for amending the Wagner act to out-laur sit-doun strikes, sympathy strikes and strikes for recognition. But the chamber is not asking for i lecislation to prohibit strikes for higher pay, strikes for shorter hours, and strikes for anything el.se. Well—not yet VVAR BULLETIN On his 7 lst birthday, Neville Chamberlain strolled through St. James Park to check up on bird life. Perhaps urith a view toward estab-lishing food rationing and an Air Haid Precautions system. FACTS NEEDED But C U has slipped up on a chancc to do a uell-rounded technical job. No data on the costs of various kinds of bathing-—quick shourer, slow tub. etc.—are given. How can the thrifty consumer fin«! out uhether 15 percent aluminum chloride solution is cheapcr than hot uater and soap? o o * A note on the state of the nation: South Carolina members of the Ku Klux Klan horsewhipped Lanier Pruit. joung auto mechanic, on the charg«* that he had failed to give Chirstmas presents to his wifc snd child. That Fannray Look The man vvho sau* the splinter in th* eye of his neighbor but over-looked the »av-loi in his oun cvc*. had nothing on the American states* nisn uho can see suffering children 3.000 mil"* off but cannot see the little brata dlning out of garbsgc cans beneath his window In Wa»hing-ton.—American Guardian. The most tragic divorce čase in history is the divorce of the consumer from the producer, CRADLE OF LIFE Br LOUIS ADAMIČ CRADLE OF LIFE is a perfect sn I inevitible development from THE NATIVE S RETURN. for it takes a fasclnsting story onlv hinted at in the esrlier book and sets it forth in ali Its maqrnificcnt proportions. ($2.50.) Order From PROLETAREC 2301 S. Lawndolo Ave. Chicago. III.