Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 1$. marca 1924. Uhaja vsako »redo ob 6 zjutraj. — C«na 38 Din za celo leto. - Za inozemstvo 60 Din - Posamezna Številka 1 Din. — V mseratnem delu vsaka drobna vrstica ali aj. prostor 10 Din. Spisi ia dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvo Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Kmetje, pozor! Do SI. marcp. morajo biti vpisani v Kiuetijsko družbo tisti, ki hočejo odločevati, ali naj ostane ta kmetski zavod v rokah Žerjavovih pristašev ir> nekaterih napol-kmotov napol-gospodov iz iakoimenovane samostojne stranke, ali pa pripade pravemu kmetskemu ljudstvu, organiziraremu v naših Kmetskih zvezah. Naši nasprotniki, ki se boje, da izgube to trdnjavo in da je ne bodo mogli več izkoriščati v svoje namere, delajo z "lažmi, zavijanjem in denarjem, da bi zmagali. V svojem časopisju, " »Jutiu« In »Kmetijskem listu«, blatijo v ta namen našo poslance, naše zadružne organizacije in podtikajo nas« stranki izmišljotine o zvezi z radikalno stranko. Kdor količka' pozna razmere, ve, kje je resnica in kje je laž. Poudarjamo znova zanimivo dejstvo, da so se v boju proti nam, ko gre za Kmetijsko družbo, našli vsi bratci naprednjaki. Naši somišljeniki morajo vedeti, kaj je njihova dolžnost. Mi ne moremo računati z denarjem raznih bank, mi se ne moremo zanašati na vladno pomoč, imamo pa eno močno orožje: zavest našega kmetskega ljudstva, da mora držati skupaj. Na zavednost naših somišljenikov na kmetih in na to globoko prepričanje, da naš kmet vidi svojo Pozor! Preselitev! Popolnoma vara« naložite svoj deo« pri »Vzajemni posojilnici? t Ljubljani — r. a. a e. «. w s* je PRESELILA iz hiše Uršulinskega »arao-•Isiia a. Kongresnem trgu poleg nuoske cerkvv v lutno novo palačo oa MIKLOŠIČEVI cesti pole« "W«U •UNION«. — Hranila*. *!»<<« sc obratujejo po 6% b*1 odbitka reotneja lo invalidskega davka. — ■""S0 v tekočem računu s« obrestujejo pO 5 7, o/o, vaz. tudi po 61/2% . VARNOST ta hraniln« !• ZELO DOBRA, ker poseduj« Vzajemna PosojiMca relativno večino delnic stavbne delniške arulbe hotela .Union« v Ljubljani. — Vrbutega J* niena Ust nova lepa palača ob Miklošičevi f®8"' več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tn-™ inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po *°«taih položnicah. 588i rešitev v tem, da krepko drži skupaj proti vsem nasprotnikom, računamo v boju za Kmetijsko družbo. Zato v zadnjem trenotku še enkrat pozivamo vse naše somišljenike, ki obdelavajo našo slovensko zemljo, da se vsi vpišejo v Kmetijsko družbo in pomagajo s svojim glasom vreči iz tega zavoda, ki je bil namenjen kmetskim koristim, svobodomiselne Žer javovce in Pucljeve centralistične samostojneže. Vsak naš kmet naj tedaj brez vseh predsodkov pristopi, da pomaga končnove-ljavno spraviti Kmetijsko družbo na pot, ki je začrtana / n;enen~ '"■••'»Nkoiii "»«dovi:. Naši voditelji in zaupniki po vsej Sloveniji naj zadnji teden pouvoje 3voje uelo. V Belgradu. Opozicionalnemu bloku, katerega naloga je vreči sedanjo koruptno radikalno vlado, je vrgel Pribičevič prvo poleno pod noge. Pri nekem glasovanju zoper vlado je o svojimi tovariši ostal doma. Obenem so se razširile vesti, da se Pribičevičeva skupina razgovarja s Pašičem o vstopu v vlado, s čimer bi se sedanja centralistična vlada okrepila. Da je Pribičevič, s katerim odločno drže hrvatski in slovenski jiberalci z dr. Žerjavom na čelu, zoper opozicionalni blok, jo dognano. Zakaj blok tvorijo stranke, ki so zavrgle centralizem -- tudi večina demokratske stranke. Ce pride ta blok do vlade, je centralizem v nevarnosti. Tega se pa slovenski liberalci najbolj boje. Vsi Zer-javovi listi — od »Jutra« preko »Slov. naroda« do umazane »Domovine« pišejo, da se od centralizma, ki davi slovensko !jud-stvo, niti za las ne sme odnehati. Slovenski in hrvatski liberalci bi zato sploh najrajši zapustili demokratsko stranko ter'se pridružili radikalom, kjer bi se dobili milijoni za njihovo časopisje. Toda oni računajo takole: Če opozicionalni blok dobi v roke volitve, bodo radikali potolčeni in mi moremo potem priti do veljave samo v demokratski stranki. Tamkaj bomo potem zastavili ves vpliv, da se centralizem ne samo vzdrži, temveč do konca izpelje. Zato piše »Domovina«, ki jo izdaja dr. Žerjav, da ni nobenega govora o izpremembi ustave. V koliko se bodo ti računi dr. Žerjava in Pribičeviča uresničili, je stvar slovenskega ljudstva. Ce bo slovensko ljudstvo pri prihodnjih volitvah vztrajalo na zahtevi avtonomije, je končna zmaga dobljena, če pa se ljudstvo da zapeljati od »Jutra« in »Domovine«, je centralizem za dogleden Čas utrjen — in slovenske milijarde 1 odo za dolgo vrsto let še romale v Belgrad, odkoder bo Slovenija dobivala samo toliko, kolikor bodo dobili liberalni časopisi in svobodomiselne banke. Odločitev je v rokah ljudstva. Hrvatje se počasi sučejo — sučejo se pa le, 20 poverilnic, ki so jih prvotno izročili, jo bilo takoj potrjenih, in sedaj bo — kakor se poroča — v najkrajšem času izročenih nadaljnih 30 poverilnic, nakar bo Radič in pa načelniki protivladnih strank: dr. Korošec, Davidovič in Spaho določili, kdaj pridejo poslanci v Belgrad. Pašič je pri vsem tem dosti miren. Alt ima stari lisjak pripravljen kakšen presenetljiv izhod ali pa ima zagotovljeno mastno mesto v upravnem svetu Trboveljske družbe. Narodna skupščina. Narodna skupščina obdelava proračun. Pri proračunu prosvetnega ministra je g»< voril poslanec SLS Geza Šiftar o potrebi verskih šol in o zanemarjenosti državnih šol v Prekmurju. Razburljiva je bila seja, ko je poslanec Žebot dokazal vladi, kako je lagala ob priliki podržavljenja južne železnice, ko je obljubila železničarjem plače po novem zakonu in ohranitev vseh starih pravic. Dala je zato tiskati celo razglas, kjer je te obljube slovesno potrdila. Pa jo vse obljube snedla. Poslanec Žebot je v zbornici pred ministri razgrnil tisti znameniti lepak, na kar so mi-« nistri gledali v tla, poslanci pa so vpili: Ev« dokaza, kako ministri varajo. Pri proračunu ministra za vere je govoril poslanec zemljoradniškega kluba, t, katerem sedi tudi Pucelj, tako proti veri in cerkvi, da ga je Škulj potem pošteno prijel za ušesa. Značilno pa je, v kakšno druščino se je zapisal Pucelj, ki hoče povsod braniti vero. I Pri proračunu ministra notranjih zadev [e govoril poslanec dr. Kulovec, ki je vladi bral levite, ker vedno pripoveduje, da smo Slovenci enakopravni s Srbi. Na papirju da, v resnici ne. Na vladni klopi sedi 18 Srbov, ki neomejeno vladajo in izmozgavajo državo Ugovarjal je proti zaplenitvi premoženja Kranjske dežele ter proti temu, da se odpuščajo slovenski orožniki, na njih mesta postavljajo Srbe. V ponedeljek je v odboru za proučava-nje konvencij podal zunanji minister dr. Ninčič poročilo o zunanjem položaju. Povedal pa ni ničesar novega. Izseljevanje v Ameriko. Vedno hujše narašča pri nas želja po Ameriki. Lani je bilo v naši državi 22.000 vloženih prošenj, letos jih bo mnogo več. Amerika je naenkrat zasijala kot obljubljena dežela skoro vsem narodom v Evropi. Saj ni le naša država polna prošenj za izselitev, nego ista je v Italiji, Nemčiji, Bolgariji in celo v Angliji, odkoder se bo letos izselilo 112.000 angleških državljanov. Ni je države, odkoder se ne bi ljudje izseljevali v Ameriko. Ameriška država pa vse to čuti ln se vedno bolj zapira pred Evropejci. Njihova vlada izdaja vedno ostrejše postave za izseljevanje v Zedinjene države. Sedaj velja pravilo, da se dovoli vsaki državi 3% od onega števila, ki je že naseljeno v Ameriki dotične države, če je n. pr. 300.000 Italijanov že v Ameriki, bo šlo letos 9000 oseb Iz, Italije. Ta naredba pa Slovence in Hrvate najbolj zadene. Če računamo, da je 15 odstot. slov. naroda v Ameriki, dobimo okroglo 250.000 oseb. Po označeni naredbi bi šlo v Ameriko letos samo Slovencev do 7000 oseb. A šlo pa bo iz cele države, kot so doslej poročila, 2100 oseb. Zakaj tako malo? V Angliji bo šlo letos 12.000 več kot lani (vse skupaj 112.000). Vzrok tiči v tem, da so se pri štetju prebivalstva v Ameriki mnogi Slovenci in Hrvati javili za Avstrijce ali Angleže mesto za Slovence ali Hrvate. Zdaj pa ima Anglija veliko večje število dovoljeno izseljencev nego mi, četudi je veliko manjša. V tem se kaže naša narodna nezavednost in pa preziranje lastnega naroda. So ljudje, ki se je komaj naučil par angleških besedi, pa že misli, kakšen imeniten Anglež da je. Posl. Škulj je ministra za socialno politiko opozoril na krivico, ki se dela naši državi, a Amerikanci maio po-rajtajo za naše tožbe. Zadeva je še težja radi sledeče določbe. Vsakdo, ki se izseli, se šteje na kvoto, ki je določena državi, kjer je rojen. Naš državljan n. pr. živi na Dunaju, pa prosi za iz-seljeniški pos. Ako ga dobi, se ne šteje na kvoto Avstrije, ampak na kvoto Jugoslavije. Radi tega tudi mnogi niso dobili v Zagrebu letos amerik. vizuma, četudi so v Belgradu dobili pos. Kvota je bila namreč prej Izčrpana, kot se je računalo pri ministrstvu. Kot rečeno: letos bo k/ota 2100 oseb. A kot ministrstvo sedaj določa, pridejo na vrsto domačini amerikanskih državljanov, nekaj jih bo slo na našo kvoto v tujih državah živečih Jugoslovanov, tako, da računajo na našo državo komaj 800 oseb kot izseljencev- delavcev. Prošenj za pos je pa že ogromno vloženih, zato bodo mnogi zopet zavrnjeni. Odpira pa se pot v Kanado za poljsko delo, kjer je hrana in stanovanje prosto in prilična mesečna plača. Tja morejo le delavci in le določeno število. Za marec n. pr. jih je bilo določenih 1000. Za april še ni prišlo sporočilo. Dokumente je treba iste kot za severno Ameriko, le afidalt oskrbi kanadski konzul, ki ima svojo pisarno v Zagrebu. Toliko pojasnila glede Amerike! Piiooročamo vsem rodbinam Kollnsko clko- rijo, izvrsten pridatelc za kavo. Pfaff šivalni siroti so nal&olfi prtporoiijm. - Cene solldu«. Plačljivo isa obroke. ION. VOK &JUB5.JANA Sl NOVOMESTO. VI. H rt Za život, prsa, hrbet, rame Tri vzeli mila kilograme To Je, seve, zadostovalo. Da bel postal život je kmalo. Nadaljevanje sledi. »Zveza narodov.« V pondeljek 10. mar-ca se je pričelo v Ženevi 28. zasedanje sve-ta Zveze narodov. Zveza narodov šteje ta-časno 54 članov, v svčtu pa je zastopanih samo 10 držav in sicer: Anglija, Francija, Italija, Japonska kot stalni člani, Belgija, Brazilija, Češkoslovaška, Španija, švedska in Uragvay pa kot začasni člani. Svčt Z. N. je poleg letnih glavnih skupščin najvažnej-si organ Zveze narodov. Tekoče zasedanje je ofvoril delegat uragvajske republike Gu-ami; navzoči so vsi člani. Kot pravi član sodeluje pri zasedanju prvič zastopnik češkoslovaške republike njen zunanji minister dr. Berieš kot poročevalec za razoroževanje. Med posvetovalnimi predmeti tekočega zasedanja se nahajajo: poročilo pravne komisije o likvidaciji raznih vprašanj, nastalih vsled grško-italijanskega sjicra o priliki zasedbe Krfa, poročilo o finančni sanacijski akciji Avstrije, poročilo o sanacijskem načrtu Ogrske, nove volitve mednarodne komisije za saarsko ozemlje in poročilo o uredbi memelskega ozemlja. Grčija. Venizelos je zapustil Grčijo in se z nova preselil v Francijo, ker jo uvidel, da je ves njegov trud zaman, da se na postaven način urede notranje politične razmere v njegovi domovini. Venizelos, dobro poznajoč svoj narod, je želel za svojo domovino republikanski režim po vzorcu severne Amerike, kjer ima predsednik veliko oblast. Oficirji, ki pripadajo radikalnejši republikanski struji, ki je sedaj prišla na vlado, pa nasprotno vidijo svoj vzor v francoski republikanski uredbi, kjer ima parlament vso oblast v rokah, dočim je moč predsednika republike jako omejena. Oni ks namreč boje, da se s pomočjo močne predsedniške oblasti ne uvede ponovno v Grči-jo monarhizem. Kakor se je s povratom Ve-nizela pred dvema mescema zunanje politični položaj Grčije zelo ojačil, pravtako je ž njegovim odhodom zopet padel. Isti dan, to je 10. marca, ko jo Venizelos s svojo soprogo zapustil Grčijo, pa je grški poslanik v Berlinu v imenu svoje vlade podpisal sporazum, po katerem priznava Grčija rusko sovjetsko vlado kot zakonito in se zavezuje, da stopi z njo v normalne diplomatične od-nošaje. Reka. V nedeljo, dne 16. marca je bil na Reki italijanski kralj. Dan aneksije R> ke (16. marec) jo bil s kraljevim ukazom proglašen za državni praznik. Belgija. V novi belgijski vladi je 6 katolikov in 5 liberalcev. Nemčija. Predsednik republike je razpustil državni zbor in razpisal volitve :.a novega na dan 4. maja letos. ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj arornalifno ŽELEZNA!" TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki, I?'« ne kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo "j* vajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci r"1" litrska steklenica stane 20 Din (80 kroni l<»'P"" Sil|a se poStnoobratno vsak« količina, priporoči pa se naročili 3 steklenice naenkrat, — P^f.J1,? lekarno pri «ANGELU VARIHU« n» VRHNlMi d Kuluk odpade. Ko zapadejo dvanaj-gtlne, a katerimi je bil uveden kuluk, izgine tudi kuluk. V novi finančni zakon pa vlada radi ostrega odpora naših poslancev kuluka ni upala utihotapitL Tako so naši poslanci s svojim vztrajnim in odločnim nastopom preprečili veliko krivico, ki nam jo je hotel naprtiti Pucelj-Žerjavov centralizem. d Premoženje dežele Kranjske šo obstoji. Iz centralističnega Bclgrada je prišel ukaz, naj so takoj likvidira premoženje dežele Kranjske, katero še vedno obstoji. Ker po naših višjih uradih sede sami liberalci, je gotovo, da bodo ta ukaz takoj izvršili. ° d Brezposelnost tudi pri nas vedno bolj itraši. V Zagrebu so brezposelni udrli v ljudsko kuhinjo, v Belgradu so imeli zborovanje in jih je že 100.000, pri nas v Sloveniji pa tudi polno ljudi brez uspeha išče dela in službe, dočim razna podjetja radi pomanjkanja dela odpuščajo delavce in uslužbence. Stvar znn postati nevarna, pri nas, ki imajo docela neurejeno in nesposobno centralno upravo, dvakrat nevarna. d Sokol ličil! V Mariboru sta na pustni torek priredili slovensko in nemško športno društvo zabavo. Na veselici slovenskega športnega društva se je prodalo 60 vstopnic, na nemški pa čez 1000. Par dni poznej.i ie Sokol izključil 20 članov, ker »se niso udeležili veselice slovenskega športnega dru-štvif, če bi pa hoteli izključiti vso svoje člane, ki so so udeležili nemško prireditve, bi Sokol padel na društvo par mandeljcev. Heil Sokol! d Kakšno otrobe morajo požirati Jutro- n bralci. Zerjavovo >Jutro« piše 11. marca, da sv. oče Benedikt XIV. premišljuje o novi papeževi nezmotljivosti o političnih stvareh. Benedikt XIV. jo vladal katoliško cerkev od 1. 1740 do 1758 in če bi tudi po »Ju-trovof vstal od mrtvih in zopet vladal katoliško cerkev, bi znal toliko katekizma iz Prvega razreda ljudskih šol, da bl vedel, v Cem obstoji papeževa nezmotlijvost. Ali sme Vi/™/ res vsaka Pocestna baraba, ki je »i>el iz ječe ali norišnice, odkladati svoje duševne ostanke? d »Jutro«, dr. Žerjavov list, vztrajno " ,a P« papežu, Slovenski narod pa ^trajno brani protiverske zmote, vsi Ijud- «1« i-^0 kaj vere v sebi> nai Pa vztrajno take liste odklanjajo. d Trboveljska premogokopna družba ma v upravnem svetu 6 Jugoslovanov in tujcev (Nemcev in Francozov). Zato ti si l 'umai° nobenega smisla za sloven-»«ega delavca ter s slovenskimi žulji pri-8IUzeiie milijone odnašajo v tujino. let d„S.to,etna pratika prerokuje, da bo n»i? ln 9' marca snežilo, kar je pogodila, "aije pravi, da bo mrzlo do 21. marca, po- mo v!d' r>0 na8t°Pi,° toplejše vreme. Bo- »*,in d V11 cerkveni stavbi na Rakovniku B& tJ oder» v katerem se nahaja 12 km ol«Jr , te8anega lesa (tramov). Pri zuna-d5?.?d"IS pokončnih tramov 2688 m, po-1 W63 m, prečnih 1587 m. Pri [ tranjem odru: pokončnih 1060 m, podolžnih 270 m, prečnih 810 m. Za obok« še poleg tega novih 3367 m. Pri križih in križnikih 1310 m tramov. Vštet ni strešni stol in všteti niso »plohi«. Ako računamo vsak hWl ns povprečno 4 m dolžine, stoji, oziroma leži sedaj ondi gozd 3183 smrek! d Redek slučaj. Zdrav kraj na Gorenjskem mora biti gotovo Bohinjska Bela, ki šteje čez 800 ljudi. Od 20. aprila 1923 do zadnjega časa niso tam imeli nobenega mrliča. Zadnje dni pa je zima pobrala tri staro ženice v skupni starosti 240 let. d Dva nova jeklena zvonova je dobila župna cerkev pri Sv. Križu pri Litiji. 10. februarja sta bila slovesno blagoslovljena. d Poletni čas vpeljejo letos Anglija, Belgija, Nizozemska in Francija. d Novice iz Amerike. V plinu sta se zadušila novoporočenca Alojzij Rožanc in Koza, rojena Zugel. Pustila sta v spalnici goreti plinovo peč, drugi dan popoldne so ju pa dobili mrtva v postelji. Rožanc jo bil rojen v Clevelandu, pa je v mladosti bival v Begunjah pri Cirknici, njegova žena Roža pa jo doma iz semiškega okraja in je prišla po vojni v Ameriko. Stara sta bila po 21 let. — Josip Zaletel, star 23 let, je kot zavirač pri tovarniški železnici padel pod kolesa in bil takoj mrtev. — Novi društveni dom so otvorili Slovenci v Clevelandu. Pri slovesnosti so odprli vrata z zlatim ključem. d Še novice iz Amerike. V letu 1923 Je bilo ubitih v ameriških rudnikih 3452 rudarjev. — Velik katoliški shod prirede katoliški Slovenci dne 23. marca v Bai bertonu O. — V Čikagu 111. v nekem kamenolomu je padla skala na Josipa Špeharja, ga potegnila s seboj v glebočino in zmečkala. Pokojnik je bil doma iz Potjan na Belokranjskem ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročičl. — V Clevelandu je umrl za pljučnico v starosti 61 let Anton Pajlek, doma iz Žužemberka. V Ameriki je bil 32 let. d Umrl je v Ljubljani veliki slovenski zgodovinar prof. dr. Franc Kos. Pokojnik je vse svoje življenje posveiil proučavanju slovenske zgodovine, kar je priobčil v debelih zvezkih z naslovom: Gradivo za zgodovino Slovencev. Pravkar je dokončal peti zvezek tega znamenitega dela. Star je bil 71 let. Pridnemu in globokovernemu kulturnemu delavcu naj bo Bog večni plačnik! d Umrl je v Zagrebu znani voditolj socialnih demokratov Viljem Bukšeg. Po poklicu je bil črkostavec. S svojo inteligenco se je visoko povspel in jo bil svoj čas tudi minister za prehrano. d Pred novo vojsko. Avstrija nam v kratkem napove vojno. Take se je izjavila policijskemu komisarju v Splitu neka mlada Dunajčanka, ki je prišla v Split iskat svojega nezvestega fanta, ki je trdovratno vztrajal pri svoji nezvestobi in ji tudi policija, h kateri se je zatekla na pomoč, nI mogla pomagati. d Goreča koiSa. V noči od 6. na 7. marca ao je užgala v bližini Najbrža v Črni na Koroškem drvarska koča. Drvarji so trdno spali. Ob eni po polnoči se vzbudi Zavrat-nik, skoči po koncu in ko odpahne duri, zapazi, da je koča v plamenu. Z vso nagli« vzbudi tovariše in ti so začeli grabiti, kar je kateremu prišlo pod roko in bosi ter na pol oblečeni so se še rešili iz goreče koče, ka-j tere ni bilo mogoče pogasiti in je pogorela j do tal. Škoda znaša 20.000 K. ; d Turčija uvaja v svojo pisavo latin-j ske črke, kot jih imamo mi. Dosedaj je imel j turški jezik lastno pisavo. Pri na3 pa so morajo otroci učiti nepotrebnih cirilskih kljuk samo na ljubo belgrajskemu centralizmu. No, kadar pride avtonomija, to bo letela cirilica s cmličarjl vred čez slovecn sko mejo. d Ponarejeni kolki so preplavili meetd Maribor. Izdelovali so jih v Gradcu, ra»-pečaval jih je pa v Mariboru neki srbski carinik, ki je pri tem toliko zaslužil, da d je nabavil avtomobil. d Na smrt obsojen je bil pred maribor-sko poroto posestnikov sin Jože člrič ia Drakove pri Mali nedelji, ker je Iz ljubosumnosti ustrelil svojo zaročenko Angelo Malek. d Pobožno želje razbojnika Č&rage. Jovo Čaruga, ki je kakor znano zaprt w osjeških ječah, se je pustil te dni predstaviti preiskovalnemu sodniku in ga fe prosil za Izpolnitev teh-le prošenj: pred vsem bi naj preiskovalni sodnik razglasil potom časopisja, da sprejema Čaruga v zaporu obi> ske. Ker ima Čaruga veliko število znancev, prijateljev in oboževalk, upa sigurno, d« mu bodo prinesli v ječo razne darove, pred vsem pa knjige in časopise. Nadalje je zahteval vsako soboto kopel. On je bil poprej vajen, da se jo kopal po dvakrat na teden, a sedaj v zaporu bi se zadovoljil tudi s samo eno kopeljo na teden. Nazadnje je $9 prosil Čaruga, naj mu odvzamejo verige^ ki ga tako močno ovirajo pri oblačenju. Glede te prošnje je odgovoril sodnik, da je to čisto izključeno. Ako bl bile odvzete verigo Čarugi, bi se smeli čisto prosto ln brez verig gibati po ječi tudi njegovi sodrugi, kar je pač čisto izključeno. Saj je zadnje dni poskušal eden njegovih sodrugov pobegniti z verigami na nogah. Kaj bi še bilo brez njih. Ko je preiskovalni sodnik Čarugi odbil prošnjo glede verig, ga je vprašal ta: »Za Boga milega, kako pa se naj kopljem v verigah?" Sodnik mu je pa odgovoril: »Boš že moral z verigami v vodo!« d Božji mlini. V Essenu v Porurju se je pred par tedni" dogodilo tole: Neki četrtek, tri minute pred desetimi je neki delavec v Kruppovih tovarnah silno bogokletno govoril čez Boga, cerkev in duhovnike in končno se jo predrznil do besedi, da bi bilo najboljšo vso duhovnike oviti z žico, napolnjeno z najmočnejšim električnim tokom, da na ta način poginejo. Osem dni pozneje —tri minute pred desetimi — so zaslišali delavci v isti delavnici strašen krik. Vsi so hiteli na mesto, odkoder se je začul krik in našli so onega delavca, ki je pred tednom dni tako bogokletno govoril, viseti med električnimi žicami. Pomagati pa mu niso mogli več, bil je mrtev. — Mož je se naučil svojih bogokletstev iz svobodomiselnih časopisov. d Bralec t Gorenjskega. Zadeva je bil« v Domoljubu že tako vsestransko pojasnjo- na, da je vsaka nadaljna beseda odveč. Komur se dvakrat ne dopove, tudi tretjič ne bo nič pomagalo. MED BRATI ONKRAJ MEJE. Upravno-politična razdelitev jugoslovanskega ozemlja, ki spada pod Italijo. — Ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci in Hrvati je v upravnopolitičnem oziru razdeljeno na štiri pokrajine: Te so: furlanska pokrajina (pod katero spada tudi nekdanja Goriška) z glavnim mestom Vidmom; tržaška pokrajina (katera sega čez Postojno) z glavnim mestom Trstom; istrska pokrajina z glavnim mestom Pulo in kvarnerska pokrajina z glavnim mestom Reko. Kvarnerska pokrajina je bila ustanovljena šele 22. februarja (vsled rešitve reškega vprašanja). Tej novi pokrajini pripada Reka z ozemljem, ki je pripadlo Italiji po zloglasnem »sporazumu« med našo in laško državo, ter okrožje Volosko—Opatija, katero je doslej spadalo pod istrsko pokrajino. Občini Podgrad in Materija, ki sta doslej spadali pod okrožje Volosko—Opatija, se priključita koprškemu okrožju. Dokler ne dobi pokrajina svojega prefekta, opravlja začasno posle prefekta in deželne uprave foverner general Giardino. Škofa dr. Fogarju v Trstu so se te dni poklonili odposlanci »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, o katerem je Domoljub poročal v prejšnji svoji številki. Škof je odposlance prav ljubeznivo sprejel, razgovor pa se je predvsem sukal okolu pomanjkanja duhovniškega naraščaja v Istri. V goriškem semenišču bosta letos posvečena samo dva novomašnika: g. F. Ko-drič za goriško nadškofijo in en gospod za fržaško-koprsko škofijo. Pomanjkanje duhovnikov v Primorju in Istri postaja že naravnost usodepolno. Župniku Maierhoferju v Planini pri Vipavi je italijanska vlada odrekla kakor mnogim drugim državljanstvo. Gospod župnik se preseli na Koroško. VOJAŠKE ZADEVE. n Vprašanje: Moj prijatelj A. je bil kot hranilec matere oproščen vojaške službe. Mati je sedaj umrla, on pa je podedoval posestvo in se ženi. Ali ima sedaj kot hranilec žene še pravico do oprostitve? I. š. N. Odgovor: Ako je A. podedoval posestvo po materi, ki je umrla, nima več pravice do oprostitve, ampak bo služil skrajšan rok (9 mesecev), če se pa oženi, pa ima po neki naredbi ministra vojne in mornarice brez ozira na čas, kdaj se je oženil, kot hranilec zopet pravico do oprostitve, toda le Ce ne plačuje več kakor 20 Din neposrednega davka. Ako plačuje več, mora služiti Bkrajsan rok. Pripominjamo, da za reševanje prošenj za oprostitev ni merodajen samo zakon o ustrojstvu vojne in mornarice, ampak tudi naredbe vojnega ministra, ki pojasnjujejo nejasne in nepopolne določbe zakona. V vsakem slučaju, ki se iz zakona ne da točno razjasniti, naj se prizadeti obrnejo s pismeno prošnjo na vojno okrožno Poveljstvo. Prošnji je vedno treba priložiti rodbinsko polo in potrdilo o davkih Prošnja kakor tudi priloge so oproščene koleko-vine. Tudi uredništvo Domoljuba bo slo (Dalje glej » naslednjem stolpcu »podaji) - POLITiCril • ZAPISKI l^fe,___ p Slovenski liberalci odločno proti avtonomiji. Dočim se je pretežni del demokratske (liberalne) stranke izrekel proti centralizmu, nočejo slovenski liberalci o kakšni reviziji ustave in avtonomiji nič slišati. Tako piše zadnja Domovina: »Nedvomno ne more biti govora o kaki reviziji ustave ali o kakih avtonomističnih avanturah (pustolovščinah) po klerikalnem receptu.« p Centralistična »Domovina« se še vedno vsiljuje ljudem. Vrzite čez prag vele-srbskega agenta! p Avtonomista je silno zbodla naša notica o Radičevem listu »Slobodnem domu«, ki je pisal, da Hrvati ne smejo voditi katoliške politike. Zakaj za radičevskega agenta med slovenskim ljudstvom je taka izjava kaj siaba reklama. Zato Domoljubu očita, da kljub temu nekateri naši prepričani katoličani vsak teden sede z Radičem skupaj za eno mizo pri skupnih sejah. Zakaj ta pristni demagog ne navaja še nadaljnih in boljših zgledov: da »prepričani katoliki sede vsak dan skupno z očitnimi brezverci v narodni skupščini, da ima prelat dr. Seipel skupne 6eje z največjimi evropskimi frama-Boni, da sam papež stoji v neprestani zvezi z raznimi protikatoliškimi vladami raznih držav.« Demagogija in hujskanje »Avtonomista« dosega že mero liberalnih časopisov. p »Avtonomist« se rajši bori proti SLS, ki je avtonomistična, kot proti liberalcem in »Domovini«, ki dosledno branijo centralizem. Zato je vsak »Avtonomist« jsoln napadov na SLS. p »Slovenski človek je lahko tudi brez Radiča republikanec in federalist«, piše zadnji Avtonomist in očita, da Domoljub tega ne more doumeti. Domoljub to prav dobro doume, doume pa tudi, da nekateri gospodje pri Avtonomistu niso republikanci in federalisti brez radičevstva. Gospodje, kaj se greste skrivalnice, ko je pa stvar več kot jasna. p Jasnejši napis. Avtonomist piše, da bi se napis na Jugoslovanski tiskarni jasneje glasil: Slovenska tiskarna. — Mi pa pravimo, da bi se v »Avtonomistu« namesto: »Glasilo združenja slovenskih avtono-mistov« jasneje glasilo: »Glasilo radičev- prosilcem radevolje na roko in vse nejasnosti pojasnilo. n Mladeniči, rojeni lota 1904 se v svojem lastnem interesu opozarjajo, da zadnje dneve marca in prve dni aprila pregledajo rekrutne spiske, ki so jih sestavili župani in so vsakomur v občinskem uradu na vpogled. Ako zapazijo kakšne napake pri podatkih o svojih razmerah, naj prosijo župana, da iste popravi. Važno je, da je vpisano, koliko časa je služil pri vojakih oče, oziroma brat. Malomarnost nabornika se je že večkrat kaznovala s tem, da je moral služiti polni rok, mesto da bi bil oproščen ali pa služil skrajšan rok. Župan ne more biti vseveden, zato je treba, da se naborniki sa-mj jx>brigajo ske agenture«. — Naravnost otročja dem* gogija ne zasluži drugačnega odgovora. d Politika pritlikavega človeka. Emji Štefanovič, ki je postal v najnovejšem času radikal in v svojem listu navdušene slavo speve poje velesrbski bradi očeta Pašiča, ja začel v istem listu pisati o slovenskih du-hovnikih. Da potolaži vest svojih vernih bravcev — kar jih pač je — zapiše v prvem stavku: Nesporno je, da je vera, cerkev kot tudi duhovščina potreba našega ljudstva. To pa je zapisal zato, da je lahko takoj v naslednjih stavkih in odstavkih prav po liberalno lopnil po duhovščini. Njemu so duhovniki čisto všeč, ko bi lepo mirno molčali in gledali, kako svobodomiselci zavajajo mlado in staro v brezvero in nenrav-nost in kako uradne in neuradne pijavke odirajo in izmozgavajo ljudstvo, kako razni politi ki in politikastrl rabijo ljudstvo, da po njegovem hrbtu plezajo do korit in potem vihte bič po istih hrbtih. To naj duhovnik vse mirno gleda in še blagoslavlja jx> vrhu, jx>tcm mu bo cel liberalni časopisni gozd šumel in bučal: Hosana. Ker pa slovenski duhovnik vedno stoji ob ljudstvu, ga izobražuje, opozarja na nevarnosti, rru skuša povsod pomagali, da razni za e-davci ne morejo tako hitro blizu in ga iz-mozgavati — potem seveda mu ves liberalni gozd hrumi: Križaj ga! — Ljubi gospod Štefanovič, kadar boste vi v celem svojem življenju toliko storili za slovensko ljudstvo kot zadnji hribovski kaplan v svoji strgani in zanošeni suknji (zakaj diu-ge si po zaslugi radodarnega strica Pašiča, katere ra sin se valja v milijardah, kupft ne more), takrat pa v svojem »Radikalu« kašljajte zoper duhovščino. Pozor čebelarfil A.-Ž. panje, nove, zamenjam z« čebele ali prodam. Fr. Fioijančič, Dravlje p. Ljtiblj. Čevljarskega VAJENCA »prejme Ciril Tomazin, čevlj. in cerkvenik, Strahinf — Naklo. 1510 MLIN s posestvom naprcftej vse v dobrem stanju. - Več pove Mihael HRA-STAR, Mirnavas it. 1, polta Trebelno. MI7 Kmečko žensko £u?J£„:\SS ma, preskrbljena z vsem, IŠČEM. — Ponudb? ni upravo lista pod šifro »ŽENSKA«. Ml' Kri'./n dobro mlekarico, kupim, »ko je mon-l\ldvU tafonske pasme, jo posebno dobro plačam. - Ponudbe pod »Krava« na upravo lista. HnffiO katera zna nekoliko šivati, sprejno kot UlrLAlC HIŠNO v večjo, zelo dobro hišo. -Naslov v upravi «Domoljuba« pod itev. 1385. ORLOVSKE ČEPICE kakor tudi vse drug« KAPE za moške, izdeluje in razpošilja najceneje tvrdka L. REBOU v Kranju. Ravno tam se dobijo najboljši ŠIVALNI STROJI z 10-letnim jamstvom. — Oddam tudi lep trgovski LOKAL proU gotovim pogojem. M" Laško BRINJE ' vsled padca lire po znižani ceni. Fran POGAčNJK' Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36. 1511 Kam naj dam laneno prejo v TKANJE? — Samo v tkalnico domačega p!atna »KROSNA« v Ljubljani, Zrinjskega c. 6, naspr. cerkve sv. Jožefe kjer tudi lahko kupiS močno in lepo domače PLATNO. m d Cerkveno. V soboto, dne 22. marca bo ljubljanski škof začel v stolnici spovedo-vati Prihajal bo v spovednico vsak dan ob 5 popoldne in ob 5. zjutraj. Spovedoval bo do 17. aprila, ki je Veliki četrtek. DRUŠTVENA NAZNANILA. Za vsako naznanilo srečolova, veselice ali prireditve, pri kateri so pobira vstopnina, se plača od vsako besede, ki šteje več kot dve Črki, 25 par. Denar naj se pošlje v kuverti v bankovcih ali poštnih znamkah. Vsako naznanilo mora biti v pondeljek dopoldan v Ljubljani. n Okrajna kmetska iveza ra Zasavje ima 25. t. m. po dopoldanski sv. maši občni zbor, na katerega prido govornik-poslanec, da poroča o političnem položaju. Popoldne bo isti dan shod na Vidrgali. n Kinctska zveza v Metliki ima redni občni zbor v nedeljo, dne 28. marca po 8. sv. maši v društveni dvorani. Olani in uo-miiljeiiiki vabljeni. n Jožica pri Ljubljani. Slov. kat. izobraževalno društvo vabi vse odraslo moško in ženske, da .jo v obilnem številu udeleže predavanja protialkoholne vsebine, ki se vrši prihodnjo soboto 22. marca ob 7. zvečer v Društvenem domu. Predavanje bodo pojasnjevalo skioptično slike. Predaval tx> odposlanec >Društva za gojite« treznosti« U- Puhur. Vstop jo v&em prost. i rci r l~rtdiTi.ru iiu Kranjem priredi na p nori i k unianonja, 25. mara ob a. mi pnpeMno v društveni dvorani, s sodelovmjom or. Ii5ketf» krožka ir. Kranja telovadno akademijo i it-Bimirin sporedom. Vljudna vahiino. n Orlovski odsek na Jožici uprizori v nedeljo, 2-'i. marca ob 3. popoldne romantično igro v 3 dejanjih »Brez domovine«. Bog živi! Kljk&riL* BAdrefa na Vrhniki, ro({ tadruga i 0 1 na svoj redni letni občni zbor, ki so vr» c r.edoljo. ilno 80. t. m. ob 3. uri popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo prsifatcjnlMva in pndr.orriSfva. 2. Pdnbrilev rr?>in-dcega rakljufka za L 1923. 3. Volitev enega člana PrptlstojuiSIva. i. Volitev dveli članov nndzoimjtvn. 6 Slučajnosti. — Ignucij žnidarSif, predBlojnik. : n .do kaj vo o mojem sinu Dobrave j 1'ominik, Caelio Box 148 III. Nord Amerika, i f-azadnje ram je pisal pred štirimi leti. — totičnik sam ali znanec, kateremu je nje-F°vo sedanje bivališče znano, naj sporoči: 'J' Jerič, vas Jesenje — Hotič, Litija. . '^^pirajte zidavo Marijinega svetišča '•a liakoTiiiku. Svečana posvetitev tega sve-lio krona prvega slovenskega marijan- skega slioda. MAS Pozor, gasilna društva! a"'na društva opozarjam na svojo veliko zalogo bod.. ČEPIC in NARAMNIC •VaLi? 5MŽe ali moitvo' — Največja Izberal >au!« cenel — čepice se izdelujejo tudi po naročilu r.a najnižje cene, •IG!J E0ER, Ljubljana, Kongresni trg 1. \ Z OROSUPLJA. Psi nas obsloji že dobro leto stavbinski odb r zn zidavo nove šole. Ta stavbinski odbor tvorijo razen dveh sami samostojneži. Ti možakarji delajo nučrto in proračune za novo šolo in pri tem nikogar nič ne vprašajo, najmanj pa občinski odbor, od katerega samo zahtevajo denarja. Po njihovih načrtih bo stala šola 5 milijonov kron. Ker denarja ni, hočejo, da občina najame posojilo, katero je menda po 8 odst. že na razpolago. Občinski odbor je prepričan, da je nova šola nujno potrebna, prav tako p? je prepričan, da se mora denar dooiti drugim potom ko z posojilom. Danes jemati 5 milijonov posojila se pravi: se v nevarnost podati, da v doglednem času celo občino na dražbi prodado. Zakaj valuta se neprestano dviga, občinske doklade so že itak visoke — in tako so lahko zgodi, da bo imela občina dolg, ki ga bo mogla odplačevati le s tem, da svoje občinarje do nagega sleče. Te grozne odgovornosti pa odborniki SLS ne bodo prevzemali nase — že radi tega ne, ker bi potem samostojneži očitali: klerikalci so tako zavozili občinsko gospodarstvo. Denar jo treba iskuti drugod: naj se bolj obdavčijo alkoholne pijače. V Grosupljah se jo popilo 1. 1928 nad 50.000 litrov vina. Za zadnje štiri mesece 1923 ie dobila občina od tega nad 100.000 kron. Ce bi se vse alkoholne pijače dobro obdavčile, bi se dobilo na leto gotovo do pol milijona kron. In glavno je to: večino vina popijo tujci, torej bodo šolo — če se ta denar za šolo obrno — plačali večinoma tujci, ne pa domačini. Toda o tem nečejo samostojneži nič slišati, ker so med njimi gostilničarji in so se celo proti lanskem obdavčenju alkoholnih pijač pritožili in občino s tem znatno oškodovali, ker niso za celih pet mesceev plačali davka. Če pa najmemo posojilo, bomo samo na obrestih morali plačevati do pol milijona kron. Iz tega vidimo, koliko je samostojnežem za našo občinarje: ti, domač revež plačaj, čeprav svoj zadnji groš, tujec pa, ki lahko plača, naj bo prost. NA MEJI 0BČ9NE M KI) VODU. Nekaj se gibljejo stranke. Ena je hudo liberalna, druga pa zmerna. Ljudska stranka pa hoče imeti župana, ne samo moža, ampak celcga moža. Zupan mora biti ljudsko stranke, prvič. Drugič: župan ne sme biti gostilničar. Gostilničar župan vabi ljudi v gostilno. Zupan gostilničar jo pravi kozel v zelniku. Župan se mora zavedati, da je župan. Kaj pa je bilo dosedaj. Naša stranka je bila močnejša, odločevala pa je manjša stranka. Odborniki so rekli: Kaj bomo hodili k sejam. Pri sejah ni bilo nobenega reda. OKOLICA STARE LOKE. V jasno mrzlo sneženo jutro so zado-neli glasovi zvonov pri podružnici v Pevnu. Mrliču zvoni. Umrla je Štinetova Minka. Bila je izredno ljubka, pridna deklica, učenka 5. razreda ljudske šole v Škofji Loki. Ni še dolgo temu, še ne leto, ko je ob spre- jemu novih zvonov pozdravila iste iskrečih se oči, videti zdrava, a danes pojo njej pesem v večnosti — zadnji pozdrav. Cvetja Ti ne moremo nasuti na Tvoj grob, narava čuva š« zaklade zemlje, poklonimo Ti ta vrste v spomin z željo: raduj se tiste sreče, po kateri Ti je hrepenelo srce ves čaa bolezni, priti — k Jezusu. X HORJUL. Z razmerami pri našem poštnem uradu že dolgo časa nismo bili zadovoljni. Vso oblast si tukaj lasti nadučitelj Urbančič, ki bi najrajši videl, da bi bila še pošta liberal-, na podružnica. Pred 2 leti je bilo razpisano mesto pismonoše. Naši možje, ki M vložili prošnjo, so bili učitelju nezanesljivL Nagovoril je zanesljivega samostojneža, naj še on prosi za službo pismonoše. In ta »zanesljivi« jo vsled priporočila službo tudi dobil. Potem se je začelo delovanje: nadučitelj Urbančič je preganjal klerikalno temo iz horjulske doline, njegov pismonoša pa dolarje iz amerikanskih pisem. Horjulal smo premišljevali, kaj smo se našim sorodnikom v Ameriki zamerili, da nam nič no pišejo in nič ne pošljejo; naši ljudje v Amss riki so se pa zopet jezili na nas, ker jim celo na priporočena pisma nismo več odgovarjali. Tudi Domoljuba zadnje čase nismo v redu dobivali. Pretekli teden se je'pa to delovanje ustavilo. Pismonoša je odšel baje na vaditeljski tečaj za horjulskega sokola v Ljubljano. Nadučitelj Urbančič pa menda tudi ne bo več dolgo gospodaril nad pošto. IZ KOZAH I J. V naši vasi si skoro v vsaki hiši tako priljubljen gost. Vendar si od nas še tako malo poročal, zato prosim sprejmi teh par vrstic, v pojasnilo in spodbudo vsem dobro mislečim. Tukaj se je ustanovilo pred 8 meseci prostovoljno gasilno društvo z imenom Kozarje-Podsmreka. Le malo časa deluje, pa ima žo 52 rednih in 66 podpornih članov. V tem kratkem času je društvo s svojimi in prostovoljnimi prispevki posestnikov napravilo žo mnogo uspeha. Posnemanja vredni so kozarski fantje, ki so darovali običajna darila letošnjih predpustnih ženinov znesek 200 Din društvu. Društvo je tudi že naročilo brizgalno, ki bo prirejena poleg ročnega tudi na pogon električnega motorja in bo baje prva te vrste v Jugoslaviji. Tako upamo, da bo stvar dobro napredovala, pod geslom v čast božjo in bližnjemu v pomoč. GORJE. V letu 1923 so se postavila 3 nova znamenja ali kapelice ob cestah. Prvo je ob cesti iz Gorij v Kmioo postavila družina Brtalinova v spomin padlemu edinemu sinu in sv. Juriju v čast. Drugo je v vasi Mevkuš. Postavili so ga vaščani s prostovoljnimi doneski in delom v čast sv. Florjanu in sv. Nikolaju. Tretje je pa ob cesti prpti Mrzlemu studencu v čast Mariji pomočnici postavila družina Lenartičeva. — 23. decembra (Dalje glej na naslednji strani spodaj I) 5l Jc priredil Orel pivo akademijo, katera je dobro izpadla. — Bralno društvo je priredilo v tej sezoni 3 igre. Imeli smo tudi i društvena prosvetna večera z raznovrstnim sporedom. - 25. januarja je umrl Janez Koželj, mlinar iz Grabča, naročnik Domoljuba, občinski odbornik, član m odbornik več naših društev. N. v m. p.l — Vrse se tudi priprave za obzidavo novega pokopali-žča zunaj vasi na polju. Staro okoli cerkve ie postalo premajhno. Ko skopni sneg, se bo takoj pričelo z delom tako da bo v letošnjem letu gotovo. — To zimo se je tudi zvozilo veliko lesa iz gozdov verskega zaklada: iz Pokluke in Mužaklje, pri čemer Imajo naši vozniki nekaj zaslužka v zimskem času, zraven pa tudi dosti trpljenja ljudje kakor tudi živina. Po nekaterih gostilnah si delajo pivci sami policijsko uro, dokler se jim ljubi. V tem oziru bi bilo potrebno nekoliko več reda in točnosti. — Občni zbor KZ se je vršil 27. januarja. Izvoljen je bil po večini stari odbor, članarina se je določilo na 5 Din na družino. Po volitvah je imel g. Jakob Jan pouk o pravilni napovedi za osebno dohodnino. SOSTRO. V zadnjem Domoljubu št 11 je bil objavljen iz Sostrega dopis, v kojem je med drugim naveden nesrečen pripetljaj, da je neki deček zalučal kamen, zadel 12 letno Ano Novak in ji izbil oko. Resnici na ljubo je pa treba povedati, da fante ni morda iz Dobrunj in ne iz Zadvorca, kakor bi bilo iz omenjenega dopisa sklepati, ampak iz So-Btrega, kar pa je g. dopisnik pozabil omeniti. STARI TRG. Tukajšnje K. si. izobraževalno društvo Je priredilo na pustno nedeljo svetovno-znano burko ruskega pisatelja N. V. Gogo-Ija »Revizor«. Igra je polna humorja in je vzbujala med gledalci obilo smeha in zabavo. Lep utis pa eo napravile tri krasne pesmi in sicer 1 mešani in 2 možka zbora. V prvi vrsti se zahvaljujemo marljivosti in požrtvovalnosti g. Smolika, čigar zasluga je, da se je tuk. društvo povzpelo do tako visoke stopnje. Prihodnja predstva obeta biti zelo peslra, ker se bo izvajalo več pevskih točk. Na svidenje. METLIKA. Naša župnija je bronasta. Tekom treh let smo namreč dobili v župno cerkev in v 6 podružnic 19 bronastih zvonov, ki vsi skupaj tehtajo 11.251 kg. Na pustno nedeljo bo s kar največjo slovesnostjo posvečevali zvonove na Božjakovem in tako je zdaj le še ena podružnica in cerkev sv. Roka na mestnem pokopališču brez popolnega zvo-nenja. Upamo, da jih tudi tu v doglednem Času zaslišamo. Pa ne misli, dragi Domoljub, da se je naš kos Belekrajine naenkrat spremenil v bogato deželo, katera bi lahko zmogla ogromne stroške. Ne, pač imamo v vsaki soseski še res »jeklene« može, navdušene za »bronaste« glasnike časti \ t1,0*0 ter Požrtvovalnostjo smo f 1 e te*ke rane krute vojne. - Župno cerkev imamo že od jeseni razsvetljeno z elektriko ~ Tudi v dvorano »Hranilnice In posojilnice« smo bili ta predpust trikrat povabljem. Enkrat so nas povabili k pred-etavi članice »Mar. družbe«, drag« »Orli« in tretjič »Orlici«. Pravijo, da so se »Orlici« še najDoljše odrezali. Kes je bilo veselje gledati te'pisane iantiče v novih krojili, ko so nastopali z deklamacijami, telovadbo in kratko igrico »Pijanec brr«. — Fantje se v tej dvorani večkrat zbirajo, le bolj malo jih je in vsi so iz okolice, brez koristi to ne bo zanje. Še druge vebimo v svoje vrste. NOVO MESTO. Okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu je imelo b. t. m. v Rokodelskem domu ustanovni občni zbor. Udeležba je bila lepa, zastopanih je bilo 11 krajevnih Kmetskih zvez. Poslanec Nemanič je podal sliko političnega položaja. V širši okrožni odbor so bili izvoljeni: Načelnik Josip Nemanič, nar. poslanec; 1. podnačelnilc Anton 'lurk, br-šljin; II. podnačelnik Josip taihelčič, Vavp-čja vas pri Semiču; blagajnik Franc Petrič, Prečna; preglednika; uosfip Pust, Vrlitreb-njo in Ivan Koželj, Aiačkovec pri Dvoru. — Izvršilni odbor: Načelnik Al. V ovk, župan, Gotna vas; odborniki: It. Vovko, župnik, Št. Peter; Ivan Strojin ml., Dol. Susice; Jak. Planinšek, Dol. Knmence; Ant. Paulič, brusnice; Ant. Gornik, kap»an, Šir.ihel; Ivan Koleno, Gor. lilobodol in Ivan Platisa, kaplan, Trebnje. — v smislu pravilnika se bodo vršile seje širšega odbora trikrat na loto, seje izvršilnega oubota j a vsak drugi mesec. Krajevne iunetske zvt ze plačajo letno v okroglo blaguino eno tretjino članarine, vplačane po članih. DOLENJA VAS PRI RILIvKI. Iz nase občine je pobegnil tajnik Gore in odnesel nekaj denarja, lc^oj so ^c spo-čela vest, da e odnesel VGC OlK .nskega denar,«, in Celo denar, naurcn za zvonove. Vse lo pa ni res; ugotovilo se 4e namreč, da je nepoštenja!; odnesel le nekaj denarja od koruze, ki pa prav nič ne spada v občinsko skrb. Po preglcdovalcih računov «e je takoj ugotovilo, da so občinski računi docela urejeni, kakor tudi blagajna in pobotnice. Zanimivo pa je to, da je beg borcu tako okorajžil gotove ljudi, k'i bi redi izkoristili to priliko in se prikopali do večjo veljave v občini. Znani Rudi je prilezel zopet iz svojega kota, kamor ga je bila potisnila ljudska sodba, ker ga dru^a ni hotela, hodi po gostilnah, vihti svojo roko in kliče biriče nad župana, obeta preiskavo in vse najhuje. Isto širijo ostali trobentači po Pri-gorici in Dolenji vasi, ki spadajo pod predsedstvo Rudla. Ljudje se pa smejejo, ker vedo, da ves ta krk ni druzega kot mila prošnja gotovih politikarjev, p<> županskem stolcu. Obetajo namreč, da bodo župana odstavili, to pa zalo, ker imamo samo v Pri-gorici 3 kandidate za župana. Zanimivo je tudi tO, da je bil Rudi pobratim in najboljši prijatelj Gorca, sedaj pa baš on kliče žan-darja na Gorca in glavarja na župana. IZ TREBNJEGA. »Moderni« svet tako rad zameta staro, a nikakor pa ne more opustiti pustnega no-renja. Letos so pepelnično sredo prenašali iz slame narejeno človeško podobo in eden je naprej nosil veliko knjigo in nekaj žlobudral. Ne pišemo tistim ljudem, ki so vsake nesramnosti zmožni. Obračamo se do tistih ljudi, ki se imajo za verne, dostojne, da celo olikane, pa so temu pritrjevali s tem, da so se smejali, oli pa žo celo tem surovežem dar dajali. Bi bili vi zadovoljni Ce bi vašim ali pa vam samim ena talca še' ma pogrebne obrede opravila mesto du-hovnika? In sedaj odobravate, da se to po. grebno opravilo tako smešil Sramota! Z gnojnico jih polijte! Pa ne mislite, da vam je te vrstice napisalo pero duhovnikovo. Nc! Dobi se še tudi kdo drugi, ki se mu tako ravnanje studi. Iščem HLAPCA, poltenega, vajenega vseh kmet-■kih del, v bližini Ljubljane. Nastop takoj. P|af, po dogovoru. Naslov v upravi lista pod It, 1493, Kmečko DEKLE, 35 let, pridna, poštena, iiia trajne službe pri dobrih ljudeh, čeprav za inanjio plačo. Nar.top lahko takoj. Naslov v upravi It. 15JJ Naprodaj je NJIVA 5 mernikov posetve, 10 min. oddaljena od jeztrii Pojasnila daje Marija Kunčič, poscstnica, Mlino 30 — Blod — ako znamka za odgovor. ČEBELARJU Produm 25 kranfičev-plemerjakov in čebelnjak za 64 ekip. panjev. — Janez VEHA8, Poljane nad fikoijo Loko. Semenski OVES, GRAHORO in trate, LUCEKNO dobite pri: FRAN POGAČNIK, Ljubljana, D:inujika c.sta Itev. 30. 1238 « ki se mislijo posvetiti lzdcIoTs-W (C?(A.«5t*»l/ s ju SIKA sprtjine Mlekars-a zadruga na Vihr.il I. Natančne,Si pogoji z.i sprejem se izvedo pri predst' jaiitvu Mick. sadr. ni VrNiil VAB JE V več partij j raM uprava ljubljanske Bkolife in plača za sekanju, I brez spri.vila, od m' 20 Din. — Za spravilo bi a« j dogovorili po izvrženi sečnji. Ponudbe jc poslati 1 direktno na upravo. Rabili bi pribl. 100 drvarjev, [mf^ot/ kupirjer.;o. _ Sever & Ko.ti p. Ljub- kupujemo, t/cver u ro.hih ||ar,0i v/ollova ulica it. 12- PILE in RAŠPE! Vsakovrstne porabljene pile in rašp« izvrstno pe-p-avl> (nasekava) in tudi zamenja IVAN FIGAH, pilarski mojster. Ljubija*a, Hrenova ulica It. 19. miKfi NGC~se WW Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se Ir u p i danes najbolje n najceneje pri Ivanu smiK v Kranju. trffS vkorcninjer.c diviakc U IC drevesa nudi no kon iu sad. drevesa nudi po konkur. mi' ki ceni Alcjz Crabar, posestn. in trtnar v p. Juršinci pri Ptuju. Za pojasnilo znamk«! Lepa kciiiia letna, težko voifljo. najbrž spet breja, »e dobi poceni: Viktor KOMAN, Pri eerkvi št. L P°"! Struge na Dolenjskem. „__—- Kmetski konjski hlapec oi;tV družino ali samec, sc iSče na rred. posestvo. ^s* stop takoj. Naslov: L Vilar, pos., Dob p. Domž»|^ »Hotel Slon« Ljubljana Moderno preurejeno kopaliiče, restavracija in kavarna. Centralna kurjava. □SPOMR Ati znate? Kaj pa? Požlahtnjevati ali cepiti sadno drevje! Sedajle bo namreč najugodnejši čas ya to važno sadjarsko opravilo in bi bilo prav škoda, ako bi se ne zanimali zanj. Saj ni res, da bi bila to kakšna umetnosti Oster nož imate, rafijevo ličje dobite povsod rav poceni, cepilno smolo ste tudi že sku-..ali, cepiče sto narezali ali jih pa lahko še jiarežete — pa je vse skupaj. Pač, še nekaj je treba. Malo dobre volje, nekoliko ročne spretnosti in pa vedeti je treba, kako se to dola. Če še sami niste cepili, opazovali ste pa vendar že druge pri tem zanimivem poslu. Ce pa ne, pa natančno poglejte tele slike, pa vam bo takoj jasno kaj in kako. Slika 1. kaže, kako se cepi z dolago. To 08čin uporabljamo samo tedaj, ako imamo tako debele divinke kakor cepiče. t nu Slika L Slika 2. uči cepiti na sedio. Za prst debeli divjaki se najlažje sedlajo. Te vrste cepitve se jako rade primejo, da le deloma pravilno ed-ežete cepič in divjak. Slika 2. , Na sliki 8. prav jasno vidite, kako cepimo v zureao ali y žleb. Tu pa je divjak lahko že precej debel. Cepič je jako lahko prirtzaii, težave pa dela zareza v divjak. Kdtr r.i prav nič vajen, naj pazi, da mu nož nr v prst f Slika 3. Slika k. kaže pa najlažji način cepljenja, to je za kožo. Cepič se odreže kakor pri sedlanju, na divjaku pa prerezi to kožo za par centimetrov v navpični smeri, zgoraj jo malo odluščite ler potisnite cepič za lub tako, da ga objame od obeh strani. Za kožo cepimo samo takrat, ko je drevje žc mužev-no. Cepiči morajo biti do tje dobro shranjeni, da ne začno brstiti. Prvi trije načini se uporabljajo rano spomladi, preden drevje brsti. Slika 4. Nekaj zmigavate. Aha, že vem kaj vam ni prav. Vi znate cepiti samo v razkol ali precep. Tudi dobro! laz tega nisem omenil, ker že vsakdo zna in pa ker so drugi načini lažji in boljši. Pa tudi v razkol cepljeni cepiči se lepo primejo in zarastejo, ako je vse pravilno narejeno. Zlasti debele divjake radi cepijo v precep, ako ne znajo drugače. Cepite pa, kakor hočete, na sledeča pravila ne smete pozabiti: 1. režite gladkol 2. Staknite cepič s podlago tako, da se zlaga kam bij (to je plast pod kožo) cepiča h kam-bijem divjaka. 3. Trdno privežite cepič na podlago!. 4. Skrbno zamažite rano, da se ne more sušiti in, da ne zaceja vanjo dei-nica. Tri očesa na cepiču bo dovolj, za silo zadostujeta tudi dve. Navadno cepimo pri tleh ali pa v vrhuy pa nikdar ne cepi v sredi debla. Prav natančna in obširna navodila o požlahtnjevanju sadnega drevja najdete t! knjigi: »Praktrčni sadjar«:, ki jo dobite v Jiif goslovanski knjigarni v Ljubljani za 120 D, Umetna gnojila za različne rastline. Med raznimi hraninami, ki jih potreb®1 jejo rastline, so za kmetovalca najvažnejše: dušik, fosforova kislina, kali in apno. Ostalih hranin, ki so sicer ravnotako neobhodno potrebne, je v vsaki zemlji dovolj, kajti idsriine jih uživajo Ie v malih množina*, V večji meri so jim pa potrebne naveden« štiri prvine, ki se s poljskimi pridelki od« vzamejo zemlji, če teh ni dovolj, tedaj rastline ne morejo dobro uspevati in tedaj pravimo, da je zemlja izčrpana. Primanjkljaj na teh hraninah nadomestimo z gnojenjem s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojilL Hlevski gnoj ima v sebi vse Štiri potrebne hranine, medtem ko vsebujejo umetna gnojila le po eno ali kvečjemu po dve. Niso pa vse rastline enako dovzetne za vsa hranine: nekatere ljubijo dušik, druge so bolj hvaležne za fosforovo kislino, tretje za kali, vendar so jim pa potrebne vse vrsto hranin, nekatere v manjši, druge v večji meri. Navadno pravimo, da potrebujejo žita v prvi vrsti loslorove kisline, ki da obilo klenega zrnja, v drugi vrsti dušika za razvoj klasja in slame. Krompir, pesa, ^oruza, sploh okopavine so bolj dovzetne za duiik in posebno za kali, ki vpliva ugodno na razvoj korenin in gomolja. SoČivnice imajo rajši fosforovo kislino in kali, pa tudi apno jim posebno prija. Pri uporabi umetnih gnojil se mora vsak kmetovalec držati sledečih smernie: I. Če hoče pospeševati raščo biljk, listo«, torej rastline kot take, bo v prvi vrsti gnojil z dušikom. 2. Da dobi obilo klenega, dobro razvitega zrnja, bo rastline pognojii s večjo množino losforove kisline. 3. Razvoj korenin in gomolja bo najlažje pospešil • kalijem. 4. Zemlje, ki so revne na apnu, ia sočivnice potrebujejo apna. Vsak kmetovalec, ki hoče uporabljati umetna gnojila, mora biti o teh glavnih načelih gnojenja dobro poučen in jih mora tudi upoštevati, če noče nesmotrno trositi denar za ta draga, četudi zelo uspešna gnojilna sredstva. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 18. t. m.: lira Din 3.40—3.45, funt šterling Din 345—350, dolar (ček) Din 81.—, dolar (denar) Dia 80.—, francoski frank Din 4.— (pred enim tednom samo Din 2.80), čehoslovaška krona Din 2.30—2.35, 10.000 avstrijskih kron Dia II.40—11.45, švicarski frank Din 14.10. g Zadnje 3 in pol milijona zlatih kron, ki so nam pripadle po likvidaciji avstro-ogp-ske banke, so spravili v »Narodni banki« « Belgradu. CBNB. g Položaj »a vinskem trgn je neizpre- menjen. Nekaj kupčije je le za domačo potrebo. Posebno vina iz vinogradov, ki se nahajajo blizu mest, gredo precej lahko v denar. V Sloveniji so cene nespremenjene. V zagrebški okolici se pa trgujejo nova vina po 2.50 do 5 Din za liter po moči, stara vina po 8 do 15 Din za liter. Cene novemu vinu v varaždinski okolici se sučejo med 3.50 do 6 Din za liter. V okolici Vršca se prodajajo 12 do 13 odstotna vina po 5 do 8 Din za liter, južnodalmatinska vina po 3 do 4 Din, severnodalmatinska vina po 2.50 do 3.50 za liter. g Cene kožam in usnju. Sirove goveje kože najdejo težko kupca, vendar cene niso znatnejše padle. Cene telečjim kožam so se učvrstile. Stanejo: bosanske kože 13 do 14, lahke različne 14—15, srednje različne 16 do 18, preko 30 kg težke 21 do 23, telečje 33 do 35 Din za kg. Radi pomanjkanja denarja se tudi usnje malo kupuje. g Cene nmetnim gnojilom in rinograd-niSkira potrebščinam. Cene se v glavnem niso spremenile. Povprečno stanejo: apne-ni dušik 320 do 330 Din, 12 do 15 odstotni kajnit 70 do 75 Din, 17 do 18 odstohia Tho-masova žlindra 160 do 180 Din, 10 odstotna kalijeva sol 160 do 165 Din, 16 odstotni superfosfat 130 do 110 Din za 100 kg, modra galioa 10.50 do 11, žveplo 3.25 do 4.50, natrijev triosulfat 7, galun 6, rafija 10 do 11 Dia za kg. IZVOZ IN UVOZ. g Napredovanje izv»za jajc. Po statističnih podatkih za zadnja štiri leta se je izvozilo leta 1920 294 vagonov jajc v vrednosti 30 milijonov Din, leta 1921 1234 vagonov v vrednosti 146 milijonov Din, v letu 1922 1338 vagonov v vrednosti 237 milijonov Din in leta 1923 1724 vagonov v vrednosti 538 milijonov Din. Jajca so terej postala važen izvozni predmet naše države. g Proti urozn italijanskih vin. Prvo proteste proti uvozu italijanskih vin v naše kraje sta vložili občini Adlešiči in Tribučo. BAZNO. g Fond za pogozdaTanje. Ministrstvo za Sume in rude je ustanovilo poseben fond za pogozdavanje. Dosedaj je bilo izplačanih za pogozdovanje okoli 3 milijone Din. Vsa tast gospodinjam, ki iah'.evajo pri trgovcu odločno domaČ izdoleU »Pekatete«. So najcenejše, ker «9 zelo nakuhajo. Dam takoj v najem hišo 8 3 sobami, kletjo, hlevom za 8 živine, z veCjim f? vr om'. da 'c Ravnik 8 kozolcem in njivami. Halo! Halo j TONE: Treba je, da bi Bel, a dela imam toliko, da ne vem, kSJ bi storil. - MIHA: Jn* pa pojdem po usnje k Perkotu. - TONE: Tudi jaz poZm «H 5aj§? V^E1?5 name™ Pri Pert-otu boka in drugo USNJE kupiti. _ MIHA: Saj Perko v Lu-kovico na se,m ne hodi. _ TONE: Ali nisi slišal «Jedft^ T«Vii° ,klicBl,! Kdor bo*e svojo dru- na stolnici Franc Perko. Popravljanje raztrganih nogavic. Vselej ne moremo zamašiti raztrganih nogavic. Včasih je že luknja prevelika, ali nimamo toliko časa, ali morebiti ne primernega bombaža (pavole), zlasti pri tankih kupljenih nogavicah. Zato se je že marsikatera gospodinja odločila, da zašije nogavice z vstavljenimi krpami, ki jih dobi od starih, nerabnih nogavic. Navadno se strga najprej peta in kapica (na prstih). Za to dvoje lahko prirežeš primemo krpo in jo prišiješ na raztrgano mesto z mehko, tanko nitjo, ki je pa ne smeš zaiegvati, da so ti pri oblačenju nogavice takoj ne raztrga, ket je prenapeta. Šivaj pa le precej gosto z robnimi vbodi, da se pletenina, ker io prire-zana, ne prične parati. Ako nimaš starih nogavic, kjer bi dobila krpo, lahko porabiš za to tudi primerno kose drugega blaga. Kadar pa so nogavic raztrgano po vseh etopalih, je najbolje, da odrežeš nogavico nad peto stran, odrezano stopalo pa vili stopal. Pri tem načinu popravljanja se-šiješ na enak način kakor prej podplat in vrhnji del stopala ravno ob straneh noge, potem, ko si že peto ravno zadaj po sredi sešila. — Na ta način si pripraviš druge vrste stopalo. Tretje vrste stopalo pa si prikrojiš tako, kakor kaže slika III. Tukaj gre šiv ravno čez prste in čez peto. Šivati je treba kakor prej omenjeno: narobe, nalahno, s tanko in mehko nitjo, razgrniti šiv na dve strani in pripeti ga narazen s prednjimi vbodi. Slika IV. kaže, kako sestaviš (in seveda tudi sešiješ) gornji del nogavice in stopalo ter kako izgleda izgotovljena nogavica. Tudi tu moraš šiv prišiti na obe strani, da se ne zgrbi in potem ne tišči. Kateri način popravljanja si izbereš, jo odvisno čisto od tebe. Prvi način, se zdi, je najprikladnejši, ker jo najbolj po nogi. \"sf trijo načini pa dado iz 3 parov raztrganih nogavic 2 para celih. Z malim trudom lahko odstraniš z svojega gospodinjstva velik znak zanikarnosti, za kar žo od nekdaj voljajo raztrgane noga- m rabiš kot vzorec za nova stopala, ki jih prirežeš iz gornjega dela kakšnih starih nogavic. To storiš lahko na sledeče tri načine. Pri prvem načinu položiš odre/ario stopalo, kakršno je, na gornji del nogavice, ki jo misliš razrezati za krpe. Slika I. ti kaže, kako moraš to storiti. Kakor vidiš, je novo stopalo treba sešiti le če/, prste na vrhnji strani noge, podplat pa ni sešit, kar je posebno važno, da r.e tišči. Ko sešivaš stopalo moraš predvsem gledati na to, da šivaš na' na robni strani, z mehko, a močno nitjo, da ne zateguješ, da potem šiv razgladiš 'in ea pnpnes narazen z lahnimi sprednjimi vbodi (heftanjc). To je ene vrste stopalo. Kako si prikrojiš druge vrste stopalo kazeslika II. Gornji dol nogavice, ki je na' ET Za,kr,P?'> tu Prerezan, kakor tudi S. W?'tkl je Vidiš razprostrto v dveh delih podplat s peto in vrhnji del. Ako je morebih stopalo preveč raztrgano, da ga ne moreš polagati kot vzorec na krpo, si Z S W ;?18t0p.alu Prireži i* papirja vzo-^ ' Hef,]e P° velikosti tvojo nosej, soloh vedno lahko rabiš za nrirezovanje n? v'(!o; zato ti to delo prav toplo priporočam. Vsekakor pa lahko nogavice svoje i a svojih tudi varuješ s tem, da skrbiš za gladko notranjščino čevljev, za večkratno un i-vanjo nog, zlasti, če nagibajo k potenju in za pravočasno in pravilno rezanje nohtov. VRTNARSTVO. Zelenjadni vrt poleg hiše, je poleg P0' trebnega in koristnega tudi v kras hiši in domu. Urediti ga moramo tako, da se potrebno in koristno z lepim spaja. Gredice, katere nasejemo ali nasadimo z različnimi zelenjavami, posujmo ob robeh s pisanim cvetjem. Vrtne cvetice potrebujejo veliko manj nege kot kakršnakoli zelenjad. Hvaležne so ti, če jih vedno zalivaš in očisliš j^evela. Razločujemo pa pomladno, poletno in jesensko cvetje. Letošnja dolga, mrzla in kruta zima po kar ne more posloviti od nas. Na trknja težko zaželjene pomladi se noče oglasiti a Prazno besedico: Pridi I Upamo pa zatrd-no. da mlada sveža moč premaga staro iz- rabljenko. V zahvalo, da smo jo toliko Časa trpeli med seboj, pa naj nam obljubi, da n0 bo hodila vasovat v zgodnjih jutranjih urah s svojim mrzlim srebrnim spremstvom. Odšla boš in delo na vrtu se bo začelo. Kakor hitro se zemlja toliko osuši, da bo mogoče lopatiti, kopati in popraviti gredice za vsakovrstno zclenjad, pa bomo začeli s spomladansko setvijo in saditvijo. Proti mrazu neobčutljive so tele zelenjad-nice: rumeno korenje, petršilj, zelena, čebula, berivka, zgodnji grah, redkvica, rgodnji ohrovt in /clje. Za vrtno setev pride v poštev le rumeno, no debelo in kratko korenje. Seme je kocasto in rogovljasto, zato se rado sprite v manjše in večje klobučice. Te klobučke je treba razdrobiti z rokami. Da ne boš pregosto sejala, pomešaj seme b pepelom ali pa z drobnim peskom. Korenje ozeleni šele ?ez 40 dni, če pa seme nsmakaš dva do tri dni v mlačni vodi, ti bo preje vska-lilo. Petršill in ze'en«i tudi ozelenita šele čez 40 dni. Nst-oj se^r.a pomešano s pepelom ali drobnim peskom na pripravljeno gredico. Peteršili ni izbirčen za prst. Obnese se H v vsaki vrtni zemlji, ki ni pretežka in ,e -"ob-o jratfPjau*, Pletev in oko-pavanje mu ugajr*a. Čebula, čebula zahtevo lahko in dobro pognojeno zemljo dost' »rak« Ln scln-ca. čebuljčke nasadi plitva 2>> usix vsaksebi. Pridno okopavaj, v suši zalivsj, *n odstranjuj plevel. Pri 38jenju je na|važnejše to, da sadik pregloboko ne nasadiš. Iz globoko vsajenih čebulčkov ne 00 debelo čebulo. Berivlff filJ tnlad^. solata. Na 3olnčno jredo nasei seme kake poietn«. solate. Ka-ior hitro naredi nekaj lističev, se začne nabirati za rrbo in odtod ime berivka. O /rtni solati, ki jo je veliko vi3t, prireso »>Ptav fen opis ena prihodnjih številk Domoljuba. IZDBRHZBI Katoličani in katoliško časopisje. Ob priliki letošnjega 30 togega "obstoja tirolskega časopisa iLjudrk) glasnik«, je dejal škof dr. Sigmund Waicj v slavnostnem govoru med drugim tudi tole: Kdor je brezbrižen nasproti katoliškemu časopisju, ta nima nobenega umisla ne za večnost in ne za potrebe svete Cerkve. Pisati za katoliške časopise je ravno toliko, kot biti dušni pastir. Kdor to dela, pomaga ljudem, d* bodo lažje obetali oh sodnem dnevu, ponuja ljudem, da bodo večno srečni. Za'et. če ca je časopisje, ki je samo brezbrižno napram veri, tako kvarno, kako pogubno je Sele ono časopisje, ki cerkev napada si satansko hudobijo. Katoličani nimajo torej sveto dolžnost, da brezbamo in £e bolj veri sovražno časopisje povsod ln vselej odklanjajo. Iu čemu i Lepo je napisal zadnjič v Domoljubu Usti Ježe, ki jo šel 3 starim Svečanovim i očetovi na orlovsko akademijo. I Svečanov oče ne razumejo, Čemu to ! prekucu/anje. Jaz jim nič ne zamerim, ker Zgodnji grah. Grah prospev* 7 vsaki r____________ vrtni zemlji. Polaga so > 8—? cm globoke [ imajo žo sedem križev ua plečih in osmega brnzdice, ki naj bodo 30 cm vsaksebi. Med :______ kalitvijo se vzdigne, zato pa ga je treba potlačiti z motiko ali pa pohoditi z nogami, Ko je grah 15 cm visok, se mora oko-pati in osuti. Vsaki rastoči vrsti 3e nasadijo veje za oporo. Urah se sadi v presledkih 4 tednov do konca malega srpana. Graha je več vrst. Izluščena zrna se uživajo, dokler je zelen, pa tudi posušen se rabi pri kuhi. Sladkorni grah se uživa v stročju in ima nagrbančeno zrnje. Redkvica. Mesečna redkvica imenovana. Redkvica je zelo priljubljena radi svojega prijetnega rezko nežnega okusa. ' živa se surova pa tudi pripravljena kot spinača. Naseje se redko in zahteva rahlo, dobro pognojeno zemljo. Namakati se mora prav pridno. Vrcčine ne prenese, zate se D'0rfi se:a'i sr.mc spomladi. Po obliki je krogla, ploščata ali podolgasta. Seje se v Presledkih 3—4 tednov. Zgodnji ohrovt in zelje. Za rani in srednji ohrovt in zelje se odgojijo sadike v topli gredi ali gnojaku. Zemljo zahteva do-0 Pognojeno. Kako se sadi, bom popisala v eni prihodnjih številk Domoljuba. 'balje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) Kuhanje. PRILJUBLJENI KROMPIR. Skuhaj bolj droben ,opran krompir, kuhanega odeedi, olupi ter ga nareži 2 prsta visoko ikledo, v kateri ga misliš dati na mizo. Nato ga osoli, zabeli z ocvirki, nakar nareži zopet krompirja, ga osoli in za beli. To ponovi še enkrat, nato ga postavi v pečico za četrt ure, nakar ga 3 kako drugo prikuho postavi na mizo. OREHOVA TORT 4 7, ZGO. Stepaj v k0'liču na ognP&u v vroči vodi 6 jajc in 13 Jk«; isladkorja toliko časa, da se začne nekoliko ceniti in {>* mlačno; potem imej še četrt ure na hladnem, da se zgosti in ohlidi; prideni drobno zrezane limone lupine, 14 dkg moke in 5 dkg drobno zrezanih orehov. Zmes stresi v pomazan, z moko potresen model in jo peci v srednje vroči pečici 20—30 minut Pečeno ln ohlajeno torto ploskoma prereži in riamaži v sredi z mezgo, po vrhu jo potresi s sladkorjem ali jo pomaži tudi po vrhu z mezgo, prav pridno tešejo. Zamerim pa tistim šte- vilnim mladim gospodarjem in zlasti fantom, ki tuii vprašujejo: >le čemu!« kadar vidijo Orle, da telovadijo ali se zbirajo na faito*'pki večer ali prirejajo javen nastop ali akademijo. Ne vprašujejo samo »le če-rr-'.j!< celo izsmehuj.^jo s* nad Orli, celo zabavljajo in psujejo, celo nagajajo, kjer morejo, Delajo se silno pametne, Orle pa smatrajo za neumne. Modrujejo, kako bi svet prsraredUi, pa sedijo v gostilni, držijo roke križem ter zapravljajo čas in denar. Take zabavljače bi jaz vprašal, le čemu držite roke križem, ko sta mladi in bt lahko marsikaj pametnega naredili 1 Le čemu nabavljate nad one, ki delajo in se trudijo za svojo vzgojo in izobrazbo ter za vzgojo in za izobrazbo drugih fantov, pa za ugled fare! Le čemu sedite v gostilni in de-lat«, tlako birtu, vi podložniki kralja alkohola! Le čemu ne uvidito, da je za nas slovenske fante sramota, ko se še vedno postavljamo s pretepom, ponočnjaštvom in popivanjem, mesto da bi se postavljali z izobrazbo, lepim nastopom in oliko, kot se Orli I Le čemu tudi Vi ne pristopite in pomagate pri tem koristnem delu, ko delavcev tako manjka in ko bi sami imeli najvež koristi od delal In še veliko >le čemu« bl vam zastavili Ko sem bil 1. 1920 kot dobrovoflec v Vladivostoku (vzhodna Azija), smo tam priredili v stadionu mednarodne tekme v lahki atletiki. Najrazličnejši narodi so se udeležili tekem; med njimi tudi Kitajci in Japonci. Kljub temu smo Jugoslovani {udi šli v tekmo in smo pri vseh točkah dobili prav lepe uspehe, pri metanju krogle na daljavo pa smo bili prvi in smo za cel meter potolkli Amerikance. In tudi, ko smo vlekli vrv, 3e je le premetenosti kitajskih mornarjev posrečilo, da smo ostali na drugem mestu. Naše /eaelje je bilo veliko in z navdušenjem smo peljali naše zmagovalce po ulicah Vladivostoka. Kdo so bili ti zmagovalci? Največ visoki krepki Bošnjaki, In zakaj? Vidite, v Bosni imajo nekaj zelo dobrega: malo gostilen in vso zabavo izven !;ostilen, največ v ljudskih igrah. Bosanski antje se zabavajo v nedeljo ali praznik a tem, da vzamejo težak kamen in se skušajo, kdo ga bo najdalj vrgel. To je njihova priljubljena igra »kamen z rame«. Cel svet govori te dni o Norvegih, ki so zmagali pri olimpijskih tekmah v smučanju. Zakaj je med vsemi velikimi narodi ravno mali norveški narod odnesel prven-jtvo? To je pri njih narodna zabava, to je aarodni ponos. Učimo se od drugih, iščimo si boljšo in koristnejšo zabavo nego je alkohol in gostilna, delajmo za čast naroda ln ne za njegovo sramoto I Orli nabirajo za Stadion, pomagajmo jim! Orli telovadijo ia se izobražujejo, pridružimo bo jiml Književnost. NOVA KNJIGA je izšla z naslovom »Z naših gori«, zbirk« Jovesti, ki jih je spisal tudi Domoljubovim ralcem znani pisatelj Pavel Perka Povesti mo vzete večinoma iz kmetiškega življenja. V uvodu se g. pisatelj obrača naravnost na slovensko ljudstvo in pravi: »Ljudstvo slovensko! Opazoval sem Te in Te nosil v srcu mnogo let. Hotel sem Ti pogledati v dušo, poseči sem Ti hotel prav do jedra. Pregledal sem po naših gorah in se z goni doli ozrl tudi po dolinah. Kjer se ml je nudila slika, vredna, da se ohrani, sem si jo ogledal, očistil jo prahu in jo shranil za spomin. Tako je nastala knjiga, ki nama bodi sedaj ogledalo, v katero hočeva pogledati Ti in jaz. _ Torej ljudstvo slovensko, poglej se * tem ogledalu, to se pravi: Nesi na pošto 28 Din s prošnjo, da ti jih poštar pošlje na naslov: Tiskarna Anton Slatnar v Kamniku. V par dneh dobiš po pošti knjigo, ki šteje 200 strani in ima spredaj pisateljevo sliko. Knjiga je opremljena tako lepo, da dela čast ne le pisatelju, ampak tudi tiskarni. Za letošnje pirhe si ne moreš želeti kaj lepšega. Našim knjižnicam bodi še posebej priporočena. LISTEK V vsako hišo .Domoljuba'! Imai bolečine ▼ obrazu ? V celem telesu ? Uporabila} E!za-f!u!d! Potrebuje! 11 dobrodeino in okrepčujoče mazilo ? Uporabljaj Elzatluid! Ali te jnuči glavobol 1 Zobobol 7 Trganje ? Uporabljaj Elza-tiuid! Ali lebS najboljše za negovanje zob, kože, glave? Uporabljaj Elza-fiuid! Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka ? Uporabljaj Elza-fluidf Ali želiš dobro domače in kosmetsko credstvo? Uporablfaj Elza-fiuldl Fellcrjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja, kakor francosko žganje. — Nekoiiko kapljic zadojtuje, da tudi ti rečeš to ie n?jbožišgT kar sem kedai okušal! Uči Elzatluid v vseh tozadevnih poslovaln cab. vendar pa zahtevaj le pravi Elzatluid lekarnarja Feller, Ako naročij naravnost, stane s pa-kovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice £5 dinarjev t4 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 151 dinarjev 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev Kot primoti Etza-obtiž zoper kurja očesa 4 in 6 Din s Elza-mentolni črtaiki 7 Din! Elza-švedsk« tinktura za želodec Z Din; Elza-zagorski prsni in kašel,m sok ~ Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-vods za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din t Elza-šumski miriš za sobo 15 Din; Glyccrin 4"80 in S n-i :ySo1' Lysoform 25 Din; kineški čaj od f ,m . ',ci orlSm8lno Rsdikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din ; Elza-mrčesni prašek 10 Din »trup za podgane in miši 8 Din. U primot se račun« ■Bvoinina in poštnina posebej. Na t« cene te računa sedaj 10 % doplačila. Pisma naslovite natančno na Eutten V. Feller Itkarnar, Stubie« Uonla. EUatrtf H 16. Hrvatsko! Kaznovani uboj. Enrika Handel-Mazzeti. (Dalje.) Hiša, v kateri je stanovala vdova Lene, je stala blizu cerkve. Bila je stara in je imela majhna okenca. Nad vhodnimi vrati je visela črna deska z izpranim napisom: Vi-Ijemina Oberholzer, šivilja. Po ozkih stopnjicah, skozi hodnik, poln raznovrstne šare, je dospel Moric v mračno izbo, kjer je sedela pri šivalnem stroju starejša oseba. Vprašal je po vdovi Lene. Stara ženska — bila je to grbasta Mina — se je ponudila z mnogimi pokloni, da jo gre j iskat. Rekla je, da je na vrtu in da obeša j perilo. Milostijivi gospod naj bi potrpel za j trenutek. i Ko je odhitela, je hodil Moric. po ozki I sobi gori in doli. Kmalu je zaslišal iz vrta dvoje ženskih glasov. Prvi je bil glas šivilje, drugi, trd in zamolkel, pa je bil očivid-no glas vdove Lene. Kmalu se je Mina vrnila in z veliko zgovornostjo opravičevala svoja sostanovalko, češ, da je tako boječa, da jo mora skoro privleči, čo pride kak tuj človek. Za staro šiviljo je vstopila vdova Lene, Moric jo je premeril s hitrim pogledom in je takoj vedel, da še boleha njeno srce na rani, ki jo je prizadejal pred leti njegov oče. Bolečina jo je naredila trdo. Med obrvmi je imela one gube, ki jih zareže v mlado obličje bolj divji srd kot bolečina. Okoli ostrih ustnic ji je igrala odbijajoča, skoro zaničljiva poteza. Vsled tega izraza je aristokrat začutil, kot bi dobil klofuto po obrazu. To žensko prositi? To žensko peljati h krivemu očo-tu? Ko bi oče ne prosii tako iskreno! >Kaj želite?« je vprašala. Delala se je, kot da ima opraviti nekaj pri šivalnem stroju in je obiskovalca komaj pogledala. »Nimam mnngo časa.« 3Oprostite, da vas nadle^jem,« je začel Moric z zamolklim glasom. Komaj pa je odprl usta, se je žena zdrznila in stopila korak nazaj. »Prišel sem,< je nadaljeval, »z neko prošnjo. Jaz sem —.« Obotavljal se je. A vedela je žo. Najprej v njegovem glasu in nato, ko ga je pogledala, v njegovem obličju je spoznala onega, ki jo pred šestimi leti sesul njeno ubogo srečo v prah. Dvoje rdečih peg se je pojavilo na njenih shujšanih licih, prijela se jo za vrat, zakaj prav do tam je čutila biti srce. »Vi ste Roitov sin!« je hripavo izustila. Prikimal je. Trenutek Je stala mirno. Nato pa je rekla, držeč prst na suhih, trepetajočih ustnicah. »VI — gospod! Veste H, kaj se je zgodilo pred šestimi leti? In si upate priti sem? Da, nikakega sramu nimate! Nič srca . £ n,mai°>< ie obrnila h grba- *l Mini, ld se je nekako bolestno zasmejala. »Njegov oče fe uničil mojega moža in njega W sram »riti sem.. .Po kai ste prišli? Sto prišli naročit mogoče novo jopico s trakovi in čipkami za gospo mater?« Hripavo se jo zasmejala. »S trakovi, rdečimi kot je bila kri mojega Jožeta?« »Toda Marija! Toda Marija! Tako govorjenje!« je tarnala Mina — »milostijivi gospod, prosim, oprostite —.« »O moj Jožef!« je zakričala vdova. »Vrnite mi mojega moža!« Zakrila je obrai , z rokami in bridko zastokala. Samo kratek čas je obstala tako. Ko jo Mina, jokajoč in nevedoč, kaj bi storila, ho-j tela položiti roko nanjo, je pahnila starko j od sebe, so vzravnala, stopila trdo pred ; mladega Roita in vprašala mimo kot prej: »Kaj hočete od mene?« Moric ni bil ponosen, ampak zelo občutljiv človek; po sprejemu, ki ga je tu do-; živel, mu je rekla njegova vest, naj jo pusti z njeno bolestjo samo in naj svojo nezmanj-I šano nese domov. Ko bi ne bil njegov oče, ki je prosil, naj pripelje to žensko, kot prosi umira loči za rešilno pijačo!... Naj bo! Vse hoče storiti; uspeh zavisi od božje volje. »Gospa,« je rekel tiho, »ali bi hoteli iti k mojemu očetu? Bolan je in vas želi.« Smehljaj je šinil preko njenega obličja. Hipoma soji je posvetilo: starega muči vest in zato jo zahteva. Dobra naj bo z njim, in mu mogoče celo reče, da mu ničesar ne očita. Da, to je! Najrajši bi zavriskala. A vzdržala se je. »Tako?« je rekla mrzlo. »Kaj mu pa je? Vem, kaj mu je. Zblaznel je, Bog ga je kaznoval — Bog!« je vendar zaukala — vlivala ti, da si ga kaznoval!« »Ko bi ga videli, kako trpi —-«, je povzel Moric. >Nisem rahločutna,« je rekla zaničlji-vo. Videla sem hujše stvari. Videla sem svojega Jožefa ubitega... Ali ste kaj pomislili, kaj me prosite? Jaz naj grem k vašemu očetu! — Da — ha!« Odločno je udarila z nogo. — >šla bom. Rekla mu bom: Ali se še spomnite mojega moža. Kako ja padel, kako je ležal s krvavo glavo in je doktor rekel: mrtev je, mrtev? — Sedaj je tudi vaša glava razbila in vam noben zdravnik ne more pomagati, — morilec, Bog te je kaznoval I« Po kratkem odmoru jo Moric s povzdig-njenim glasom rekel: »Sam ve vse to, ni mu treba praviti. Meni ste to povedali in mi s tem prizadeli več boli, kot bi jo njemu. Naj to vašemu srdu zadostuje in bodite z njim usmiljeni. Pregrešil se je nad vami — nočem tega olepševati — sedaj je bolan mož, bolan na telesu in na duši, z eno nogo v grobu; po* mislite na to, prosim vas in odpustite mu !< »Odpustiti?« je rekla vdova in obrnila od njega glavo h križu, Id je visel v kotu sobe. — »Ne! Mogoče mu odpusti Bog jaz mu ne odpustim. In če sedaj hočete, ds grem k njemu in govorim z njim — bom storila to; toda ničesar drugega kot to mu ne morem reči.« Dočim je žena tako govorila, brez stra-«L toda z odločnostjo človeka, ki si i« v ivoji stvari popolnoma na jasnem, so se odprla vrata izbe in priskakljajo je notri pla-volaso dekletce šestih let z šolsko torbico na hrbtu: »Mamica, dober dani« Ko pa jo zapazila tujega gospoda, je v zadregi obstala, držeč prst v ustih. »Marija, pridi sem,« je rekla vdova. »Vidite gospod, to je moj otrok, bi če bi vaš oče kdaj pozabil, kaj je meni storil — to, kar je zagrešil nad otrokom, je greh, ki vpije do neha, do sodnega dne.« Moric ni ničesar odgovoril. Vzel je klobuk, pozdravil in odšel. Ko je zapustil sobo, je rekla Marija k Mini, ki je ves ta čas stala pri oknu. »Prosim, odpri vrata — stopnice so temne in lahko bi padel.c (Dalje prih.) Duh v Kentervilu. (Angleška pripovedka.) »Kaj pa naj bi storil,« je rekel duh malodušno; »dandanes je zelo težko dobiti prave krvi, in ko je začel vaš brat odstranjevati madež, tedaj res nisem uvidel, čemu ne bi vzel vaših barv. Kar se pa tiče posebnosti barve, je to s var okusa; Ken-tervilci imajo n. pr. modro kri; še bolj modro imajo Angleži; vem pa, da vi Ameri-kanci ne daste nič na io.« > 0 tem pa ne veste prav ničesar, in najbolje bi bilo, da odpotujete in izpopolnite svojo izobrazbo. Moj oče bo presrečen, da vam lahko izposluje prost prevoz in vam na carinami ne bodo delali težkoč, ker so vsi uradniki demokrati. Če boste kdaj v New Yorku, vam jamčim, da boste imeli velik uspeh. Poznam nebroj ljudi, ki bi dali tisoč dolarjev, da bi Imeli kakega starega očeta in neskončno več bi še dali za družinski strah. « »Mislim, da bi mi v Ameriki ne ugajalo.* »Najbrž zato, ker nimamo nikakih razvalin in starin,« je rekla Virginija zbadljivo. »Nikakih razvalin? Nikakih starin?« e odvrnil duh. »Saj imate svoje pomorstvo in svoja pravila medsebojnega občevanja.« »L ahko noč; sedaj grem k očetu In ga Prosila, naj da dvojčkoma posebej še osem dni počitnic.« »Prosim, ne pojdite gospodična Virgi-jdja,« je zavpil duh; »tako zapuščen sem, ta ko nesrečen, ln ne vem, kaj naj storim, oamo spal bi, pa vendar ne morem.« »To je neumnol Pojdite kar v pošteno In ugasnite luč. Včasih je tako težko ostati buden, posebno v cerkvi; toda če je treba zaspati, pri tem vendar ni nikakih težkoč. 0 cel° mali otroci znajo to, in vendar niso Pametni.« »Že tristo let nisem nič spal,« je rekel žalostno in Virginijine ' /pe modre oči Jr s,e "a široko odprle v brezmejnem začu-°enju, »že tristo let nisem spal, in tako tru- den sem.< ^ irS'nija je postala hipoma popolnoma sna in njene male ustnice so se tresle kot 2 r°;-na Hstka. Stopila je bliže k njemu, pokleknila poleg njega in mu gledala v sta-ri> grozni obraz. Jn. ubogi duh,« je govorila tiho, d?? aikakega Prostorčka, kjer bi lahko >Tam daleč, preko teh gozdov leži majhen vrt,« je rekel duh s sanjavim glasom. »Tam raste visoka trava, tam cveto veliki beli zvezdnati cvetovi trobelike, in slavčkl pojo vso noč. Vso noč pojo, mrzli, srebrni mesec sije in vrba žalostinka razprostira svoje široko veje preko spečih.« Virginijine oči so se zalile s solzami ln zakrila je obraz z rokami. »Vi menite vrt smrti?« je zašepetala. »Da, smrt. Kako lepa mora biti smrt. Ležati v mehki rjavi zemlji, dočim se giblje nad nami visoka trava in prisluškovati v tišini. Nikakega včeraj, nikakega jutri. Pozabiti na čas in življenje, počivati v miru I Vi mi lahko odprete vrata smrti, zakaj na vaši strani stoji ljubezen, in ljubezen je močnejša kot smrt.« Virginija je trepetala, mrzla groza jo je spreletela in nekaj minut je molčala. Kot strahotne sanje se ji je zdelo vse skupaj. Tedaj jo duh zopet izpregovoril in njegov glas je zvenel kot stokanje vetra. »Ali ste brali staro prerokovanje na oknu v knjižnici?« »O, kolikokrat,« je zaklicala mlada deklica, »prav dobro ga poznam. Zapisano je s čudnozavitimi, okrašenimi črnimi črkami in je težko čitljivo; samo šest vrstic je: Ko zlato dekle doseže to pridobitev, da leže na grešna usta molitev; ko mandljevec suhi bo cvetje zlatilo, ko dete nedolžno solze bo rosilo tedaj se bo pokoj nad hišo razlil, in mir se naseli vam v grad v Kentervil. »A ne vem, kaj naj to pomeni.« To pomeni: da morate zame jokati nad mojimi grehi, ker jaz nimam solz; da morate moliti zame za mojo dušo, ker jaz nimam vere in potem, če ste bili vedno dobri in nežni, se me bo usmilil angel Smrti. V temi boste videli strahotne pošasti, vaše uho bo slišalo grozne stvari, a nič hudega se vam ne bo zgodilo, zakaj napram nedolžnemu otroku so vse peklenske sile brez moči.« Virginija ni ničesar odgovorila in duh je obupan vil roko ko je gledal na njeno sklonjeno glavo. Hipoma pa je vstala, vsa bleda, a njene oči 60 žarele. »Ne bojim se,« je rekla odločno, »prositi hočem angela, naj se vas usmili.« (Dalje prih.) V nobenem goroodlnfstra nal n« man tka knjige »GOSPODINJSTVO«. Navodil« za v«a v domačem gospodinjstvu važna opra-' vila. S. M. Lidvina Purgaj. Knjiga obsega 156 » ■ slik. Zdravstveni del spisal dr. Fr. DolJafe. | 40 Din. Dobi se v Jugosl. knjigarni t Ljublj. CftSTTAlVKV In čeSkeaa manuf. blaga, cefirja, platna, iifona, delena, inlela, iiskanin, tkanin 4za Jinarjev OSTANKI so 6 Jo 10 metrov dolgi. Po povzetju neirankirano pošilja Josip Meli&ftc tvornica Cerven^ Kostelec, Čehoslov. Filijaika ZAGREB, >oMni oredal 334. Popolne opreme za NEVESTE. — Laneno blago. — Brisače in prti, damast, baiist, ttion. — TKANINE ln drugi predmeti. Vzorci breuplacno trtuiko. I Združene opekarne d. d. Ljubljana Telefon 733. Teleion 733. naznanjajo, da io otvorile v kredi nI mesta, na Miklošičevi cesti 81. 13, tovarniško ralo«o vseh ▼rst OPEKE lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago t poljub, množinah po najnižji dnevni cenL Pozor Modna in manufakturna trgovina nudi vse »pomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE ln CVETLICE, OPREME za neveste In novorojenčke. _ Velika izbira ženskih RUT ia NOGAVIC. „P0D fUDOH" LJUBLJANA, Stari trg št. 3. zarezana (Falzziegel) prvovrstna, žgana, po K 6.— kos, franko na kolodvor postavljeno vsake želez, postaje na Kranjskem.. Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. HuiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiHini Najboljši DALMATINSKI cement »Salona* prodaja po znižani ceni tvrdka ANT. STER6AR v Kamniku Istotam je zaloga najboljšega strešnega škrilja .SALONIT A*. i SALONIT £335™ nnolra * materijal za UJJGIVCI ■ pokrivanje streh, kljubuje vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam. P|f%Xpfj a za vsakovrstno pozl-riUOLC ■ davanje zidov in podstrešja. Ako vporabSjate »SALONIT« priitedite denar In Cas. 1. materijal prve vrste po nizki ceni; 2. je silno lahek pri delu; 3. slab prevodnik toplote in mraza) 4. neizgorljiv in nepremočljiv; 5. neobčut. za premembo temper.j 6. ga ne more odnesti največji viharj 7. prihranite pri sestavi ostrešja; 8. stroškov za vzdrževanje: nikakih; 9. postaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete na: SOLIN kod SPLITA. ■ '■O VELIKO ŠKODO ri sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRU9JE, preden si ogledale NIZKE CENU v trgovini »DANICA« MAJZEU & RAJSELJ - LJUBLJANA Turjaški trg štev. 1 (bivša Preskrbovalnica). Velika zaloga štofov, hlačevine, žameta, konUni-ne tiskovine, barhenta llanele, odej, pletov, no-gavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, pred-oasniitov, iopic ter najrazličnejšega drugega blaga. lstotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna in točna. Miil, podgane, stenice in Ščurki morajo pogimt>. »So uporabliato onaa preizh-ison* sredstva- proti mišim io podganam D o 7 60, r.a icurka Io Dia, stooioo 10 Um na moli« o Dia. nrot mrSesu S io 7 6« Din. musr proti asom t lilo mast proti ošem T obleki 1 tu liio. proti ror«vlinm 7 SO Uin. Keter za 'is enio Diarteiev 7 Din Pošilja PO poTMtin. .Artaa', kem. latooratorl.1. M. Jttnker. Zagreb, Patriotska ulica 8'XII. Prometni zavod za premog d. d. t Ljubljani rs premog Iz slovenskih premogovnikov, vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na ^debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15II. Priporočamo vsem, da st pred nakupom blaga za ob-leke, i.a perilo vsake vrste, za nevestine bale itd„ ogledajo zalogo Oblacilnice za Slovenijo r. z. se o. z. v Liubljanl. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiSi „ Vzajemne posojilnic«" na MikloSlčevt cesti poleg „Unioua". l'od-ruinica pa se naba a v hiii „