■ang
Izhaja vsaki ietrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-|emajo.
Cena listu znala ■a celo ieto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemfljo Je cena listu 5 K, ia druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" m/v Ooilcl, ulica Vet-tortni St. 9.
ita virO-donri'o^sa
Naročnino In naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi In poslanice se računljo po petit vrstah In sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
X
XVIII. letnik.
V	Gorici, 24. novembra 1910.
it
Novi Dom“.
V soboto predp. se je blagoslovil „Novi Dom", krasna šolska stavba, ki stoji ob Senenskem trgu pred „Malim Domom". Lepa, velika stavba, ki dela čast uže obstoječim našim šolskim stavbam »Šolskemu, S. Gregorčičevemu in Malemu Domu". Srce polje rodoljubu veselja, ko opazuje, kako se množe naše J šolske stavbe, ž njimi seveda tudi slovenski šolski naraščaj. — Ako se ozremo, kaj smo bili mestni Slovenci pred 12 leti, kake šolske sobe smo imeli in kak je bil obisk teh šol, nas obda skoro da neverjetno presenečenje, da se vprašamo: Kako smo mogli go-riški Slovenci v desetletju tako napredovati na šolskem polju, sezidati štiri velike šolske stavbe in jih napolniti z našo mladežjo! Ostala Slovenija ne more beležiti takih vspehov. — Ponosno koraka slovensko šolsko društvo »Šolski Dom" po poti napredka goriških Slovencev. Hvalimo nebo, da nam je naklonilo narodne može, ki po očetovsko skrbe za slovensko šolstvo. Kaj bi bilo, ako bi teh ne bilo? — Postavljena je torej nova stavba, nov močan branik, ki bo kljuboval vsem sovražnim valovom, ki bodo butali v goriško slovenstvo. Slava možem, slava vrlim narodnim delavcem I
V soboto ob 9. uri|je bila sv. maša na Travniku, katere se je udeležila vsa šolskodomska mladina. Po sv. maši se je podala v dolgi vrsti v »Novi Dom".
V »Novem Domu" se je ob 10. uri zbrala odlična gospoda, da prisostvuje blagoslovljenju te za razvoj goriških Slovencev velepomembne zgradbe. Med drugimi smo opazili gg.: Predsednika društva »Šolski Doin" dr. A. Gregorčiča, drž. in dež. poslanca Fona, dež. poslanca in odbornika, prof. I. Berb uča,
Iin dr. H. S te p ančiča, šol. svetnika Št. Križniča, ravnatelja V. Bež ek a, ces. svetnika Fr. Vodopivca, prof.: dr. Fr. Kosa, dr. H. Zorna, A. I pav ca, Al. Mastnaka, Koštijala, urad. študijske knjižnice dr. Bratino, nadalje vadnična učitelja: A. Ta baja, in Fr. Sivca; vladnega svetnika Fr. Lebana, pošt. nadoficijala Diet za. Potem so počastili s svojo navzočnostjo slavnost čč. oo. kapucini in sicer: p. gvardijan Lin, pater Oto, p. Marko in p. Gabrijel.
»Novi Dom" je blagoslovil veleč. mns. Pavletič, stolni dekan ob azistenci dveh čč. oo. kapucinov. Odlična gospoda je korakala iz sobe v sobo za veleč, obrednikom in si spostoma ogledovala notranjo uredbo zgradbe. Pod zemljo je krasna velika telovadnica, razsvetljena z električno razsvetljavo, v pritličju so tri šolske sobe, enako v I. in II. nadstropju. Razven tega so še male sobice za konference, knjižnico itd. Šolske sobe so lepe, svetle, moderno opremljene. Gospoda seje laskavo izražala o zgradbi.
V	desni dvorani v pritličju je bila zbrana šolska mladina z učiteljskim zborom zavodov »Šol. Doma", kjer se je vršilo obešenje sv. razspela, nakar so učenke višjih razredov pod vodstvom g. učitelja Koršiča zapele par pesmi jako ubrano.
Ko je bilo blagoslovljenje končano, se je podala odlična gospoda spodaj v telovadno dvorano, kjer je uže bila zbrana šolska mladina z učiteljstvom.
Potem ko so učenke zapele zahvalno pesem, je povzel besedo monsi-gnor Pavletič ter z navdušenimi besedami slavil može, ki so omogočili slovenski deci to novo zgradbo, namenjeno pouku in izobrazbi. Veleč. g. govornik je med drugim povdarjal:
Blagoslovili smo ravnokar novo, lepo zgradbo, imenovano »Novi Dom", zgrajeno ob 80. godu našega cesarja, namenjeno slovenski mladini. Ob tej priliki se moramo spominjati v prvi vrsti onega, pod čigar vlado je tudi nam Slovencem omogočeno, da korakamo na poti prosvete in izobrazbe z drugimi narodi v državi. Ta zgradba naj bo, tebi, slovenska mladina, učilnica, v kateri bodeš črpala nauke za svetno in tudi dušno življenje. Učila se boš božjih naukov, vere, učila se ljubiti dom, svojo rodno zemljo, mili slovenski narod, in učila se boš zvestobe, udanosti in ljubezni do našega presvitlega cesarja. V tej zgradbi naj se ti blaži srce, vnema plemenitost in vzbuja ljubezen do vsega dobrega, da boš v poznejših letih res živela za vero, dom in cesarjaI
Ne smem pa iti mimo moža. slavna gospoda, ki je omogočil zgradbo, ki z neutrudljivim delom pospešuje razvoj slovenskega šolstva v Gorici. Uže 30 let ga opazujemo, kako pridno dela na polju slovenskega šolstva. Ljubezen do tebe, slovenska mladina, ga žene na delo za tvoj blagor, da ohraniš svoj materni jezik, ba boš ljubila svoj rod. Vsi poznamo veleč. g. dr. Antona Gregorčiča, zaščitnika slovenske šolske mladine. Koliko je uže napravil za slovensko šolstvo v Gorici, .svedočijo dejanja. Zato pa pozivam, da mu zakličemo navdušeni: Bog ga živi! (Zaoril je po telovadnici navdušeni trikratni živio".) Začel je s slovenskim šolskim vrtom v tuji hiši, za kar je moral plačevati visoko najemnino. Ko pa je videl, da se slovenska mladež množi in množi, je poskrbel, da se je otvoril prvi razred, potem drugi itd., dokler se ni pred 12. leti od tal vzdignil ponosni naš »Šolski Dom". Kaj je potem dr. Gregorčič v družbi drugih naredil, je vsem znano. Naredil je toliko, da imamo goriški Slovenci poleg »Šolskega Doma" še »Mali, S. Gregorčičev in sedaj še Novi Dom". In polni so ti šolski zavodi slovenske mladine! Hvaležni moramo biti možu takega rodoljubnega dela!
Tebi mladina pa še posebej priporočam : Posnemaj v učenju, v prid-
l	nosti in v življenju sv. Antona, katerega
kip stoji v veži »Novega Doma". Sv. Anton je bil redovniškega stanu, zgled pobožnosti, poštenosti in bogoljubnosti. A redovniki, čč. oo. kapucini, uče tebe, mladina verske resnice v zavodih »Šolskega Doma".
Končam! Stavba »Novega Doma" naj služi veri in pouku, slovenskemu narodu in njega prosveti. Iz njega naj se širi res prava izobrazba v ponos goriškemu slovenstvu. — Gosp. mon-signorju so navzoči čestitali za lep govor.
Zatem so zapele učenke višjih razredov narodno pesem, nakar je povzel besedo šolski voditelj v »Malem Domu" g. Jos. Hrovatin.
Zahvalil se je v imenu učiteljskega zbora navzoči gospodi, da je počastila s svojim obiskom za goriške Slovence znamenit dogodek, ko se je blagoslovila četrta šolska stavba, imenovana »Novi Dom".
Uže pred 30 leti — je rekel g. govornik — ko^je laško valovenje venomer požiralo slovenski naraščaj, naše otroke in jih vzgajalo v laškem duhu, je premišljeval mož, nadahnjen z živo ljubeznijo za teptano slovensko ljudstvo v Gorici, kako bi prišel vsaj deloma temu narodnemu propadu v okom. In res se mu je posrečil kmalu potem otvoriti v ulici Sv. Klare neznaten, mali otroški vrtec. .Koliko skrbi, koliko dela, koliko šikan je bilo, predno se je le malo razširil vrtec v I. razred. A mož železne volje in vstrajnega dela ni obupal, ni odnehal. L. 1892. se je otvoril II. in III. razred. To leto se je začel boj za slovensko mestno šolo. Kakšen boj je bil ta, vemo mi, ki smo ga opazovali. Naš prvoboritelj dr. A. Gregorčič je tuhtal in tuhtal, kako bi preskrbel vedno se množeči slovenski mladini šol. Denarja ni bilo, šol pa je primanjkovalo Kaj storiti! V družbi z drugimi :odoljubi je začel graditi veliki »Šolski Dom", katerega je tudi srečno dogradil. Mislili smo, da bo ta dom zadostoval za desetletja. A temu ni bilo tako. V sredi največjega dela za zasebno šolstvo pa ni pozabil voditi boj za mestno slovensko šolo, dokler ga ni izbojeval.
A naši laški someščanje so nam odločili za šolo staro kosarno v Podturnu, v katero so spravljali bolne vojaške konje. Mislili so si: Damo vam jesti to, kar ne morete jesti. In v to šolo naj bi hodili naši otroci?
Ker je naš dr. Gregorčič videl, da so Lahi neizprosni in da nam nočejo dati šole v sredini mesta, in ..jr se je slovenski šolski naraščaj neznansko hitro množil, začel je misliti na novo šolsko poslopje v dolenjem delu mesta. Spet smo se popraševali: Odkod oa denar? Potreba velika, denarja pa ni! Pustili smo njegovi previdnosti in pridnosti. In glejte! L. 1906 je uže stal tu zadaj za nami »Mali Dom", ki se je koj napolnil slovenske mladeži. Čudili
47. številka.
smo sel Kajpada! Mož prvoboritelj se je držal pregovora: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober vspeh imelo I"
In še kakšen vspeh je imelo njegovo delo!
A dr. Gregorčičeva skrb za napredek goriškega slovenstva ni še nehala-Ko se je komaj sprožilo vprašanje o premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, kjer so hirali naši dijaki s profesorji vred, uže smo videli dr. Gregorčiča, kako je pridno zidal tik »Šolskega Doma" novo šolsko stavbo »S. Gregorčičev Dom". »Čemu bo ta stavba", smo se popraševali. Nihče ni vedel dati jasnega odgovora. Naš dr. Gregorčič pa je uže vedel, zakaj gradi šolsko stavbo. In glejte I Nekega lepega dne lanskega leta se je brez hrupa naselilo kar na tihem slovensko moško učiteljišče v »S. Gregorčičev Dom". Kako velike važnosti je ta pridobitev za goriške Slovence, menda ni treba posebej povdarjati.
Srce ljubitelja slovenske šolske dece pa ni še mirovalo. Poskrbeti je hotel tudi za višjo šolsko izobrazbo naše moške šolske mladine. Po njegovi inicijativi se je osnoval odbor rodoljubov, ki je imel nalogo, ustanoviti slovensko zasebno gimnazijo. Le ta odbor je drezal in drezal, in da je drezal tudi mož, ki je duša slovenskegu šolstva, se ob sebi razume. In glejte! Danes imamo tudi prvi razred slovenske gimnazije.
Konečno stojimo danes v novi Šolski zgradbi, krščeni na ime »Novi Dom". Tudi ta stavba je sad dela našega dr. Antona Gregorčiča. Mladina bo napolnila te šolske sobe, kjer se bo učila. Prostori so namenjeni višješolski izobrazei slovenske mladeži. Da se to zgodi, nam je porok ime našega prvo-boritelja, ki živi in umrje zate, slovenska mladina.
V	družbi rodoljubov in slovenske duhovščine, ki so vedno stali ob strani« slovenskemu šolstvu je naš prvoboritelj dosegel krasne vspehe. Njemu ob strani je stal pri vseh zgradbah neumorno de-tujoči požrtvovalni cesarski svetnik Franc Vodopivec, ki, priden, kakor čebelica je povsod pri delu v procvit slovenskega šolstva.
Sklepam z zlatim pregovorom, ki pravi: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača", katerega se je držal dr. Gregorčič. Z malim je začel, a dosegel veliko. Zato zakličimo mu prisrčni: Živio! — Razlegal se je po telovadnici krepak živio.
Potem se je zapela cesarska pesem, nakar je zadonela po telovadnici pesem »Hej Slovenci", ki je končala z besedami: »Črna zemlja naj pogieznc tega, kdor odpade".
Navdušenje je bilo veliko. Kmalu nato so se udeleženci razšli. Ali pa smo si še ogledali lepo pročelje, ki nosi visoko gori na strehi veliki, zlati napis:
„Novi Dom", na sredi pročelja pa tudi zlati, manjši napis: „0 h 8 0. godu cesarja F rane a Jože i a l.“.
»Novi Dom" naj stoji v ponos go-riškemu slovenstva!
Zborovanje slovenskega delavslva.
Ljudsko štetje. — Izjava ndanosti sv. Očetu. - 0 draginji.
V	nedeljo se je vršil v prostorih gostilne g. Gorjanca dobro obiskan delavski sliod, ki ga je sklicalo „Slov. katol. delavsko društvo" v (iorici. Govorili so predsednik Ivan Gorjup, dr. A. Pavlica in predsednik odbora za ljudsko štetje dr. Medvešček. Pred vsem se je natančno pojasgilo vprašanje glede ljudskega štetja. Ko se je ta zadeva končala, je bila sprejeta mej navdušenimi živio klici resolucija, naj se tudi »Slovensko katol. delavsko društvo" pridruži protestom iz celega katoliškega sveta proti žalitvam sv. Očeta v zadnjem času. Sprejet je bil naslednji protest, ki naj se odpošlje sv. Očetu :
„Slov. katoliško delavsko društvo" v Gorici se pridružuje protestom celega katoliškega sveta proti nečuvenim žalitvam sv. Očeta v zadnjem času in izraža svojo neomajno zvestobo in udanost.“
Nadalje se je na tem shodu pojasnila tudi zadeva glede draginje. Prvi in poglavitni vzrok draginji je, ker se čedalje bolj zanemarja kmetijstvo, poljedelstvo, živinorejstvo iid. Ljudje zapuščajo kmetijstvo in se selijo v mesta, ker upajo boljših zaslužkov v tvornicali. Drugi vzrok so vedno večje plače in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev. Ako mora kmet, obrtnik, trgovec itd. vedno večje davke plačevati za pokritje plač, je naravno, da išče višjih dohodkov od svojih pridelkov in izdelkov. Tretji vzrok draginji so pre-kupci. Marsikatero blago gre skozi čve-tero, petero in več rok. Naravno, da hočejo inffeti vsi ti svoje dobičke in to podražuje vse. Četrti vzrok so bogati špekulantje z živino. Denarni mogotci imajo povsod svoje agente, ki kupujejo živino ter je le toliko in tedaj pošiljajo na živinske sejme, kadar jim kaže lep dobiček. Peti vzrok so karteli in trusti t. j. dogovori bogatih tvor-ničarjev, ki zalagajo se svojimi izdelki cele države. Radi teh dogovorov moramo na pr. Avstrijci plačevati sladkor dražje, nego se avstrijski sladkor prodaja v daljnjem Egiptu. Isto velja tudi glede železa. Sam poveljnik mornarice grof Montecuccoli je priznal v delegacijah, da plačuje naša država železo in jeklo za vojne ladje najmanj za 30 odstotkov dražje, nego bi dobili blago z Angleškega. Šesti vzrok draginji je naša avstro-ogerska pogodba. V tej pogodbi je določba, da se sme carina ‘za uvoz živil (tudi mesa) znižati ali opustiti le v dogovoru z ogersko vlado. Znano pa je, da ravno Ogri največ zalagajo Avstrijo z živino in z žitom. Zato ne dovole, da bi se meje odprle za živino in za žito. Ta pogodba nas veže do 1. 1917 in je sedanji poslanci ne morejo premeniti. To velja zlasti glede uvoza živine iz Srbije in Rumunije. Sedmi vzrok so veliki stroški, ki jih imamo za armado in mornarico, ki bi jih ne mogli kriti, ako bi odpadli dohodki od carine. Osmi vzrok je naša zapravljivost. Kmetje so po starem nosili obleko iz domačega platna in sukna. Danes se s tem ne zadovoljujejo, ampak kupujejo drage tovorniške izdelke.
V	tem oziru so zlasti ženske potratne. Tako be brez potrebe zametuje denar, ki bi ga lahko porabili za druge potrebne reči. Koliko denarja se dandanes potrati brez potrebe tudi po letoviščih, po veselicah, krčmah, kavarnah itd. I Gospoda hodi po letoviščih, tam vse
zapravi, ko pride pa domov, stiska svoje služabnike in delavce. Mnogo denarja se porabi dalje za tobak in za žganje, s katerima si zdravje kvarimo I Ljudstvo se mora spet naučiti varčnosti, ker drugače ne bo mogoče nikdar draginje odpraviti. Zadnji vzrok je nemarna in brezskrbna vlada, ki se za ljudstvo nič ne meni. V teni oziru je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Pozivljemo naše poslance, da storijo potrebne korake, da se začne vlada resno baviti z vprašanjem, kako odpraviti draginjo, ki nevsmiljeno tlači delavsko ljudstvo".
S tem se je končal ta za goriške razmere v vseli ozirih zelo važni delavski shod.
V vse hiše katoliške liste!
Na zborovanju katoličanov dne 6. novembra na Dunaju se je med drugim močno povdarjal tisk, časopisje. Sledi odlomek govora:
„V dušnem boju je živa beseda veliko izdala, a še več tiskana beseda!
Nikdar bi ne prišli naši nasprotniki do tolike moči, če ni bilo ravno glede tiska pri nas marsikaj zanemarjenega. V tem zmislu moramo pred vsem delati, da se zboljša, čedalje vtrdi in vsestransko razširi katoliški tisk, katol. časopisje. Le tako bomo zamogli vspešno zavračati napade sovražnika.
Mi živimo v času, ko je treba vse moči napeti, da si kot katoličani v naši katoliški Avstriji vzdržimo svoje pravice. V tem pomenu bo gotovo tudi krš. socijalna stranka v poslanski zbornici, v deželnih zborih raznih kronovin, kakor tudi v drugih društvenih zvezah, delala, — delati pa bo zamogla le tedaj z polnim vspehom, če ji bo ogromna katoliška četa zvesto pomagala!"
V boj torej proti framasonskim. judovskim, svobodomiselnim in liberalnim listom!
V francozki revoluciji je bilo ravno tako. Slabi, brezverski listi napadali so cerkev, vlado in vs?’ko pravico, dražili so ljudsjvo proti vsemu. Ljudstvo prišlo je ob vero, ko pa isto zgubi, je pripravno za vse. Groza je prebirati, kaj se je vse zgodilo. Ljudstvu ni bilo več nič sveto. Prvo odsekalo je glavo kralju, nato drugim.
Če Boga ni, če vere ni, končano je vse. Zastonj so vse lepe postave, vojaštvo, kanoni in vse puške. Vera ljudstvo vzdržuje iri dela dobrega obči narja, vrlega državljana, hrabrega vojaka, zvestega uradnika in pokornega podložnika.
Proč s slabimi listi! Se nasprotniki toliko prizadevajo za pokvarjenje ljudstva, zakaj bi se mi ne prizadevali za zboljšanje ljudstva I ? To je pravi namen izobrazbe, to je pravi napredek! Rešujmo ljudstvo in ne puščajmo, da se je zakoplje v svobodomiselstvo, v brezverstvo in dovede slednjič do ustaje, do punta in prelivanja krvi. ter do bra-tomorstva! Verni katoličani na noge!
Politični pregled.
Državni zbor.
Danes se je zopet sešel državni zbor. Parlamentarni položaj je danes popolnoma nejasen.
Češko-nemška pogajanja so ostala brezvspešna, zaraditega tlači češko-nemška mora notranje politični položaj.
Vlada barona Bienertha ne razpolaga siej kot prej z večino, ki bi zajamčila plodno delovanje državnega zbora. —
Pa tudi jugoslovanska državnozborska delegacija se ne nahaja v
ugodnem položaju. Med obema jugoslovanskima strujama zeva danes velik prepad. Zahrbtne poteze nekaterih članov »Zveze južnih Slavena" so v zadnjem času jako kompromitirale jugoslovansko narodno politiko.
To so najbolje dokazali dogodki v zadnjem delegacijskem zasedanju.
Zadnji čas bi bil, da se krene na drugo pot ter da pokaže jugoslovanstvo skupno, solidarno fronto napram skupnemu sovražniku.
In ravno zasedanje državnega zbora, ki se je danes pričelo, je največjega pomena, v političnem, narodnem in gospodarskem oziru.
Parlamentarni dogodki v tem zasedanju utegnejo postati odločivni za marsikaj, kar bo globoko segalo v življenje našega naroda.
Noben zaveznik ne >o pomagal Hrvatom in Slovencem v odločilnem hipu — če Hrvati in Slovenci sami kažejo tako usodno sliko, ki se je pojavila po krivdi nekaterih članov »Zveze južnih Slavena" med zadnjim poletjem in ravnokar končanem zasedanjem delegacije.
Iz seje »Slovenskega kluba".
Včeraj dopoldne je imel »Slovenski klub" pod predsedstvom poslanca dr. Šušteršiča sejo, v kateri je klub pozdravil oba nanovo izvoljena poslanca in klubu pristopivša člana dr. Verstov-šclut in Jarca. Nato je poslanec dr. Šušteršič obširno referiral o političnem položaju. Debata o vseučiliškem vprašanju, odnosno o vprašanju italijanske pravne fakultete se ni vršila v tej seji ter bo v tozadevni taktiki padla odločitev šele v skupni seji jugoslovanskega vseučiliškega odseka.
Češki deželni zbor odgoden.
Češki deželni zbor je bil v torek
odgoden.
Hrvatski sabor otvorjen ln odgoden.
V torek se je sešel novoizvoljeni, hrvatski sabor. Ob 11. uri je otvoril sejo starostni predsednik dr. Erazem Barčič, prečitavši kraljev dekret, s katerim je bil sklican sabor.
Posl. Kumičič je obžaloval, da ni tudi Reka zastopana v saboru. Nato je vstopil v sabor ban Tomašič in je pre-čital kraljev reskript, v katerem je izražena nada, da bode sabor deloval in da se sestavi v ta namen potrebna večina.
Po prečitanju tega reskripta je bil sabor odgoden.
Nova ojačenja Italijanskih garnizij ob avstrijski meji.
Za prijateljske odnošaje med Avstrijo in Italijo je jako značilno, da bo premeščen sedež četrtega armadnega zbora iz Genove v Padovo. S tem bodo posadke na avstrijski meji zopet znatno ojačene.
Italija proti Avstriji.
Italijanska vlada zahteva 200 milijonov lir za nove* trdnjave ob meji. Od te vsote porabijo tri četrtine za utrdbe ob avstrijski ineji.
Novi ruski zunanji minister.
Upravitelj zunanjega ministerstva Sassonov je imenovan za ruskega zunanjega ministra.
Revolucija v Mehiki.
V Mehiki je izbruhnila revolucija, ki se širi od dne do dne.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če".
P. n. Ivan Orel. nabral na shodu »Slov. katol. delavskega društva" v nedeljo dne 20. t. m. 10 K 45 v, dr. Andrej Pavlica, prof. bogoslovja 45 K, visokor. g. grof Silverij pl. Baguer 20 K, Mo-horjani v mestu Gorici 7 K 51 v, Ana Delkin, vdova v Gorici 1 K, neimenovan iz Sedla 1 K, dobrotnik iz Gorice
2	K. Josip Mavrič iz Medane 40 v, v nabiralniku: v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 90 v
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Domače in razne vesti.
Upravqlštvo „ Primorskega Lista “ priporoča cenjenim naročnikom, naj blagovole čimpreje poravnati naročnino. V ta namen smo poslali vsem, ki so na dolgu, poštne položnice. Naj si šteje vsakdo v dolžnost, da podpiia ^Primorski List“ v težkem boju za zmago krščanskih načel. Ob enem ponavljamo nujno prošnjo, naj si vsakdo prizadeva širiti naš list.
Novi tržaški škof. Razni listi poročajo, da bode tržaškim škofom imenovan, iu sicer v najkrajšem času, stolni kanonik v Ljubljani dr. Karlin.
Židovski list »II Piccolo", ki se v svoji židovski nesramnosti drzne uine-šavati tudi v katoliške zadeve, čeravno se mi“katoličani nikdar ne brigamo za židovske, ko se gre za imenovanje kakega rabina, se je v včerajšnji številki, priobčivši to vest, hudo zrepenčil nad Dunajem in nad Rimom. Potolažil ga je pa vendar »Slovenski Narod", ki piše
o	dr. Karlinu, da je nasprotnik staroslovenskega bogoslužja, da je ultra-montanec in da bodo z njego\mi imenovanjem oškodovane koristi Slovencev.
Seveda čuden katoliški škof bi moral biti tisti, s katerim bi bila zadovoljna židovski in iredentovski list »Piccolo" in pa brezverski »Sl. Narod".
Predsednik višega deželnega sodišča v Trstu stopi v pokoj. »Reichs-posti“ poročajo, da stopi predsednik višega deželnega sodišča v Trstu, gosp. Avgust Jakopič, v najkrajšem času v pokoj. —
Eako sodijo sedaj gospodiči okolu »Soče" o pravoslavju? — Znano je, kako se je „Soča" svoj čas ogrevala za pravoslavje, katero je vsiljevala Ricmanj cein. Sedaj pa piše v št. 133 z dne 22. nov. o pravoslavju takole: Pravoslavni popi »zlorabljajo Kristusa v svoje posvetne namene. Izključili so bili Tolstoja iz svete pravoslavne cerkve, ali on se ni približeval tej cerkvi, pač pa cerkev nekako njeinu, ker so sveti pravoslavni veljaki videvali, kako globoko se ukoreninjajo Tolstojevi nauki v ljudstvo; sedaj ob smrti trepečejo, kakor da bi vedeli, kako krivico so mu delali .... Izobčen je bil mož, ki je oznanjeval najčistejše kristjanstvo. Klerikalizem je pač povsod enak, naj bo pravoslaven, katol. ali židovski! Na izobčenje je Tolstoj odgovoril s spisom, ki je razširjen po vsi Rusiji. Nevolja na pravoslavno cerkev zaradi izobčenja Tolstoja je bila velikanska. Tolstoj se ni spravil s cerkvijo, zato cerkev ne dovoljuje maš in cerkvenega pogreba.... Pravoslavni pismouki so popačili Kristusove nauke, ne ravnajo se po njih ....“
Iz teh besed naj razvidi ricmanjsko ljudstvo, kaki zapeljivci so okolu »Soče", »Edinosti" itd.
Kako sodijo veliki Slovani okolu »Soče" o Tolstoju. V številki 133 z dne 22. nov. t. I. beremo o Tolstoj u te-le besede: »V tem velikem Slovanu je bivala velika slovanska duš a". Nekoliko naprej pa navaja »Soča" besede Tolstoja nasproti g. dr. Bogomilu Vošnjaku: »Jaz ne vprašam nikogar, kake narodnosti je, meni je dovolj da je člo-v e k." Sedaj vemo, kdo so veliki Slovani....
(Daljo v prilogi.)
Priloga „Primorskemii Lisfu“ št. 47. z dne 24. novembra 1910.
Protestni shod V nedeljo popoldne se jc vršil v veliki dvorani hotela „Union“ v Ljubljani protestni shod, katerega se je udeležilo nad 4000 oseb. Na tem shodu se je namreč protestiralo proti nočitvenim žaljitvam franm-sona in Žida Nalhana, rimskega župana, naperjenim proti osebi sv. Očeta papeža ter proti katoliški cerkvi. Shoda se je udeležil tudi ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na shod je prišlo več društev z zastavami, udeležili so se ga tudi vsi župani iz ljubljanske okolice.
Shod je odtvoril državni poslanec Povše. Govoril je pa o predmetu državni poslanec dr. Šušteršič, ki je konec svojega govora predlagal, naj se odpošlje na sv. Očeta udanostna adresa, kateri predlog je bil od vseh navzočih z viharnim navdušenjem vsprejet.
Poroka. Včeraj se je poročil v župni cerkvi pri Sv. Luciji postiljon .ložef Žagar z Jerico Lapanje. Živio!
Svarilo pred slepar}em. — Te dni je bil v Gorici nekdo, ki se je i/dajal za duhovnika iz družbe misijonarjev za Afriko, po imenu H. Nabiral je za mašne štipendije ter se izkazoval z raznimi listinami, med drugim tudi z dovoljenjem Kongregacije de propaganda fide. Ker se je prosilec zdel sumljiv, so na merodajnem mestu — še prodno so prošnji ugodili — vprašali v Rim glede pravilnosti dokumentov. Iz Rima je došlo poročilo, da je pooblastilo kongregacije sleparsko in ponarejeno. Dotičnik hodi okrog s talarjem, ima naočnike, je brez brade, suhljat in srednje velikosti. Razume latinsko in si prisvaja naslov: Doctor juriš canonici. Svarimo pred sleparjem !
Naše gospodinjo. -- Nekdo nam piše: Gospod urednikI Hud, jako hud je na moje dopise ženski svet. Pa ne ves! Veste, katere ženske so na moja razkritja hude? Tiste, ki so prizadete! Jaz pa ne morem kaj, za to! Vsaka naj si vzame svoj del, pa bo dobro. Nič ne pomaga zabavljati, nič se jeziti! Poglejte, moški pa so zadovoljni z mojimi dopisi in pravijo: Le „pograjfejte“ malo tudi ženske! Kaj naj bodo one vedno nedotakljive pri svojem delu ? Le moških napake so se dosedaj „žehtale“ v javnosti in sicer politične, gospodarske in druge. O ženskih nedostatkih pa ni bilo ne duha ne sluha, in uboga moška para mora biti zadovoljna, kar mu njegova tu in tam ne prav snažna polovica počne. Torej nič zamere, dobre go-' spodinjice! Jaz ne učim slabe. Kac pa napišem, napišem za to, da bi se poboljšale. Saj tudi propovednik v cerkvi biča greh. Zakaj bi jaz ne tolkel po nesnagi v nekaterih hišah, za katero bi morale skrbeti gospodinje! Ne prehude torej, sicer dobre, ubogljive, ponižne, ne-prepirljive, marljive gospodinjice: Nič se jeziti. Vsaka naj se vpraša: Ali gre meni to? Ako spozna, da je prizadeta, pa naj se poboljša in mir bo, kajti jeza škoduje, zlasti pa ženskemu svetu.
Poidimo torej k našim malim, ljub Ijenim otrokom! Kaj je na svetu lepšega kakor to, da vidita oče in mati svoje ljubljeno dete. zdravo, živo, krepko in — snažno. Da, snažno! Toliko lepše, toliko bolj srčkano se zdi človeku snažno dete, snažen otrok. Mati, hišna gospodinja, ima spel tukaj skrb! Seveda se ne more zahtevati na kmetih — kakor sem uže enkrat povedal — to, kar pri mestni gospodi. Tu in tam pa bi se uže dalo kaj izboljšati tudi na kmetih. Napake, kat.ve sem opazil na deželi v nekaterih hišah — piavim v nekaterih, da se me ne bo spet krivo razumelo — so te-Ie: Dete z mokro srajčico celi dan, raztrgano, zamazano oblekco, dete. ki je jedlo i/. krožnika z. ročico, pljuvalo v skledico. Seveda se ne m re od deteta zahtevali, d.i bo gledalo na snago, la skrb je materina Kakor je nauči v mladih letih, lako bo nadeljevaio v poznejših.
Ako je mali snažna, potem je tudi kuhinja, spalnica snažna in tudi otroci, moški, ženske so snažni. Vse to je od visno od gospodinje.
Kaj naj rečem o snagi pri šolskih otrocih ! „To je šele pravi križ", poreko nekatere gospodinje! Da, velik križ je, imeti na kmetih snažne šolske otroke! Ako pa je hišna gospodinja sama snažna, pravim, ni prav hudo imeti snažne šolske otroke, kajti snažna gospodinja jim uccpi s svojim vzgledom v glavo snago. Ako to ne izda, pa naj se jih strahuje! (To je v protislovju z modernim vzgoje-slovjem, ko se še celo pri živali priporoča vzgojo s potrpežljivostjo — „z lepa". Pri otroci bi bilo bolj na mestu, da se njihovi vzgojitelji intenzivno pečajo z njimi ier jih s primerami, s poukom, prigovarjanjem in ne s palico spravijo na pot razločevanja dobrega od slabega. Op. ur.)
Nič ne škodi, ako se s šibo otepe malo prahu z otrokove obleke! Se nauči snage! Kako lepo se sliši od sosede: „Vidiš, kako umazane otroke ima Kaira! Ka-koršna je sama, taki so otroci! V hiši vse narobe, na dvorišču enako, otroci imajo blato na glavi, „špeh" na rokavu, luknjo na kolenu, „vrzota“ kuka od zadaj, obraz, roke, noge, vrat. ušesa pa imajo take, da bi lahko rasla pšenica na njih". In ona se še zmeni ne za to! Hvala Bogu, da takih ni mnogo.
Končam za danes! Vroče polagam na srce našim gospodinjam snago doma v kuhinji, v spalnici, pri otrocih, sploh povsod. Snaga je pol življenja. Snažnega človeka vsakdo rad vidi. V snažno hišo vsakdo rad vstopi in izreče pohvalne besede o gospodinji. Ali ni to lepo, ko se sliši: „V tej in lej hiši je snažno! Ni čuda, da je snažno, ko se suče po hiši pridna, snažna gospodinja, ki s svojo snažnostjo in pridnostjo drži tri hišne vogale pokoncu!" Kjer so snažne gospodinje, tam so snažni tudi moški, otroci, sploh cela družina !
Gospodinje, zavedajte se svoje važne naloge v hiši.
Aviatik Rusjan in pa njegov zagrebški tovariš Alerčep, ki je financiral njegov aeroplan, sla sklenila, da se spomladi udeležita zrakoplovne tekme Dunaj Berolin. V to svrlio zgradita nov manjši aeroplan, za katerega izdela motor neka avstrijska tvrdka, kar je pogoj za vsakega udeleženca pri navedeni tekmi.
Gradež pod vodo. — Minuli teden in sicer v petek in soboto je visoka plima tako narasla, da je poplavila celo mesto Gradež. Voda je preplavila ceste in morje je udrlo v pritličje hiš. Obrežna pot, ki vodi [k pokopališču, je v daljavi 200 m p&rušena. Hiše ob obrežju so bile v veliki nevarnosti. V poštnem uradu je voda stala
I	'/a m visoko. Telefonske in telegrafične aparate so morali prenesti v I. nadstropje. Škode je mnogo, a človeške Žrtve ni nobene.
f Grof Lev Nikolajevič Tolstol.
V	nedeljo zjutraj ob 6 uri 5 minut je umrl veliki ruski pisatelj grof Lev Nikolajevič Tolstoi. Tolsloi je bil rojen dne 9. septembra I. 1828 v Jasni Poljani, vasi oddaljeni 15 vrst od Tule, mesta v istoimenski guberniji. Bil je potomec bogate plemenitaške rodovine. Slariši so mu umrli zgodaj, zato je vživNal prvo vzgojo pri raznih sorodnikih. Leta 1843 je dovršil srednje šole in se vpisal na kazansko vseučilišče na filološko fakulteto, a kmalu se je premislil in se posvetil pravu. A že leta 1847 se je Tolstoi vrnil na svojo posestvo v Jasno Poljano in kmalu na t') zopet v Petrograd. Vedel pravzaprav sam ni. kaj hi počel. Lela IX,=>1 j- vstc -pil v vojake in se ir,oj na to podal v v Kavka/, in je pričelo njegovo liteiarno delovanje N ego.a dela so prestavljena v vseh jezikih ki m skoro človeka, da
ne bi bil čital kako njegovo delo. Tolstoi je bil ekskomuniciran iz pravoslavne cerkve ter se do konca svojih dni ni sprijaznil ž njo. Od pravoslavne cerkvene oblasti je sedaj odvisno, ali se bodo za njim čitale maše-zadušnice ali ne. Njegovo truplo se je v torek položilo k večnemu počitku.
Prepovodano plakatiranje svobodomiselnega shoda. — Praški svobodomisleci so nameravali priredili shod, na katerem bi slavili rimskega župana Na thana Ier protestirali proti dunajskemu podžupanu dr. Porzerju. Policija pa ni dovolila plakatirali shoda, pač pa je sklicatelje povabila za torek v urad.
Učenec skočil skoz okno. Na neki mestni šoli na Dunaju je zaprl učitelj učenca za nekaj časa v šoli Zdi se pa, da je potem na učenca pozabil in da se ni tudi šolski sluga zmenil zanj. Na večer, ko je postalo temno in je učenec zastonj čakal, da bi mu kdo odprl, skočil je skoz okno tretjega nadstropja na dvorišče, kjer so ga našli šele drugi dan v krvi ležečega in na pol mrtvega. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju in bo težko okreval. Uvedla se je proti krivcem stroga preiskava.
Mestne novice.
Osebna vest. V petek je prispel v Gorico novi ravnatelj goriške gimnazije d r. J. T o m i n š e k.
Smrtna kosa. — Dvorni svetnik v pokoju, g. Leopold Buda u je v torek ob 9. uri zj. umrl. Pogreb je bil danes ob 2. uri pop.
Poročil se je g. I. Kači č, ravnatelj podružnice »Ljubljanske kreditne banke1' v Gorici z g.čno Marico Bene d e k o v o iz Planine.
Odbor društva „Skalnica" bo imel v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. in pol pop. v društvenih prostorih sejo, katere naj bi se prav gotovo udeležile vse p. n. odbornice, ker je predmet, ki se bo obravnaval, zelo važen.
Predsedništvo.
Na novi kapucinski cerkvi v Gorici so v soboto 19. t. m. zaplapolale zastave v znamenje, da je končano zidovje s streho. Seveda bo še precej časa Ireba, predno se bo v njej opravljala redna služba božja. (Jpanje je, — če nam ljubi Bog d;'! le količkaj ugodnega vremena — da bo Aleluja prihodnjega leta 1911 že odmevala po dokaj prostorni novi cerkvi. — Priporočamo se še nadalje vsem dobrotnikom in sploh vsem vernim katoličanom za blagohotno podporo, — zahvaljujoči se obenem za preteklost. (Sicer o tem kaj več pozneje.) Vse k večji časti božji!
Prijet tat. - V pond. je prijela tukajšnja policija nekega človeka, klatečega se po ulicah brez vsakih sredsiev. Rekel je, da se imenuje Weis. Kasneje se je pa dognalo, da se imenuje ta č o-vek Prance Pinter, katerega zasleduje tržaška policija, ker je izvršil v Trstu več tatvin in goljufij.
Prijet begun iz ljubljanske posilne delavnice. Te dni je aretirala tukajšnja policija zaradi potepuštva nekega človeka, ki se je izdajal za Josipa Pri-možič-a. Pri sodni obravnavi, pri kateri je bil obsojen na 7 dni zapora, se je dognalo, da dotičnik se ne imenuje Josip Primožič, marveč Prance Tomšič, doma iz Kotiča v Litijskem okraju. Dognalo se je pa tudi. da je 18. oktobra t. I. pobegnil iz ljubljanske posilne delavnice. Po prestani kazni ga bodo se veda poslali tja. od koder je ubežal.
Izpred porotnega sodišča V pond. se je vršila prva kazenska obravnava pred tukajšiij m .pon Iniin sod š'em. Na zatožni ki. pi sta sede a 20 letni liiek \Var/yniki' Rat.hi ra > Sleziji m 15 letni MakMinilijan Zeidl iz Rude v Šleziji. Tožena sta bila zaradi poskusa
ropa. Dne 31. avgusta sta prišla na stanovanje I. K. Bassi. oskrbnika Ivrdke Cumin v Tržiču, pri kateri sta bila za poslena Ker ni bilo Bassija doma, zahtevala sta od njegove soproge, naj jima da na račun plače nekaj denarja. Ker jima ni ta hotela vstreči, jo je prvo-imonovani prijel za vrat, jo vrgel na tla ter ji začel mašiti z roko usta, da ne bi kričala, z očividnim namenom, da bi se poiskal na stanovanju denar, katerega bi si obtoženca prisvojila. Ker se je pa gospej Bassi posrečilo osvobodili se napadalca in je nato začela vpiti na pomoč, sta obtoženca zbežala in sta bila še le 3. septembra v Trstu aretirana.
Obravnava je dognala, da je bil Warzynek že štirikrat zaradi goljufij in tatvine kaznovan, drugi pa še nikdar. Vsled izreka porotnikov je bil Warzynek obsojen na 4 letno ječo, Zeidl pa oproščen. Državno pravdništvo je vložilo proti ti razsodbi pritožbo ničnosti.
V	torek je sedel na zatožni klopi 49 letni Miha Kovačič iz Sv. Lucije. Obtožen je bil zarad nenravnega dejanja. Obsojen je bil na 14 mesečno težko ječo.
Včeraj se je vršila porotna obravnava proti 27 letnemu Avgustu in 29 letnemu Remigiju Tonini. Obložena sta bila zločina ropa. Prvi je bil obsojen na I letno težko ječo, drugi pa oproščen.
Iz goriške okolice.
g Nagla smrt. V pond. predpoludne je prišel v Rubije okoli 70 let stari mož iz Vileša v Furlaniji ponujat koruzo v mlin Ko se je vračal na ru-bijsko železniško posajo, ga je ob vznožju postaje zadela kap in ostal je na licu mesta mrtev. Delavci, ki so delali v bližnjem vinogradu, so to zapazili Ier pritekli k njemu. A bil je uže mrtev. Prenesli so ga kmalu nato na pokopališče v Gabrijah. Ime mrtveca ni še znano.
g Kojsko. — Dne 3. nov. t. I. umrl je tukaj v vseh krogih znani „šior Carlo", p. d. profesar; in tega ni nijeden sporočil kakemu časniku. Včakal je pokojni celih 83 let. K temu je brez dvoma pripomoglo njegovo redno življenje. Življenje pokojnikovo je bilo res delavnik, bil je cerkovnik, več let organist, cerkveni ključar, mnogo let poštar, 30 let občinski tajnik kojščanski, več let let tajnik št. ferjanski in v Plaveh, zapriseženi cenilec, predsednik kr. š. s., posestnik. Obložen je bil zelo z delom, a vse opravljal je natančno do visoke starosti.
Bil je pobožni, uzoren oče in skrben gospodar; skrbel je za vzgojo svojih otrok in je vse dobro preskrbel. Bil je pa tudi vzgleden katoličan in svojega krščanskega mišljenja ni nikoli skrival. Občeval je mnogo z brezverno inteligenco, a njenega mišljenja se ni nalezel, kar se navadno godi. Veselil ga je vsak napredek katoliške stranke in stal je vedno v vrsti klerikalne stranke. Pri vsakem društvu je rad pomagal. Bil je mož miroljuben in nikdar ni bilo slišati, da bi se s kom sprl. Najbolje se je počutil v svoji družini, za katero je delal in živel. Vedel je, da so njegovi dnevi šteti; zato se je lepo pripravljal na smrt. Mir njegovi duši!
Naši vrli Orli se pridno vadijo; vseli jih je do zdaj okoli 40. Kolikor bolj bodo sokoli in sokoliči nagajali, zmirjali in čukali, toliko bolj se bo njih število množilo. Jeli so se že posluževati za svojo junaško delo teme in ka-nunja, Čudno, da so ti ljudje povsod enaki! Orlom pa kličemo: Neustrašeno naprej!
V	Š . Fe r n i imeli so pretečeni teden >\. misijon: vodili s.' ga gg. la /{»ristl / I. ub!ia::o. I dekžba c h l.i obilna. Ve i:a>tc:i je b;l .'klep tnis jona v nedelj ’. Toliko Ijnd>t‘ a je S'. Ferjan
težko kedaj videl. Hoj; blagoslovi delo gorečih misijonarjev !
Vodnjaki se v Mrdih na več k a ih vitajo. in sicer: v Šmartnem. Gonjačah in v Kojskem. Slabo vreme silno nad legnjein podira delo, posebno v Kojskem.
Vina smo letos pridelali veliko manj kot lani; a to je izvrstno. Kar se je manj pridelalo, bo cena nadomestila. Najnižja cena je zdaj 52 K hektol.
Iz ajdovskega okraja.
a Sv. Križ. Minulo nedeljo smo imeli „veliko Čast", imeti v svoji sredi dve politični »kapaciteti", znamka kraš-kega Lojzeta in po »Trgovskoobrtni" in ».Mizarski zadrugi" še bolj znanega A. (iabrščeka. Knj jih je prignalo v Sv. Križ, ne vemo; mogoče sta zavohala nove volitve — le v trgih...? Najbrže, da bo tako! Kajpak, Lojze, sedaj še slučajno državni poslanec, mora držati frak nizdol politiku A. (jabrščeku. Saj gre tudi Lojze »galop" proti koncu svoje politične slave. Na shodu sicer nisem bil, a sodim, da ni bilo Bog ve kaj, ker Sv. Križ je kazal ta dan vsakdanje lice. Sicer so pravili, da je bila Ferjančičeva soba, kjer se je vršil shod, polna A kdor pozna to »dvorano", ve, da ne gre notri več kakor parkrat po 10 mož. To je bilo vse. Da ne bo A. GabišČek na shodu hvalil naših poslancev, je bilo znano. Sicer pa smo Križani te vere, da kar grajajo liberalci, je gotovo dobro, kar hvalijo, pa slabo. Saj smo videli, kako so liberalci hvalili ».Mizarsko zadrugo" in »Trgovsko-obrtno zadrugo", a sedaj vidimo, kako so imeli ijudi za norca. Spominjamo se tudi. kako so liberalci zagovarjali znane kraške trtjone, a sedaj se boje stopiti pred sodišče, stvar zavlačujejo. Nemirna vest jih grize. Ce hoče biti liberalcev prej konec, naj le hodita Lojze in Gabršček na shode.
a Lokavec. — V Gorenjah je umrla minuli teden vrla gospodinja Leopolda Čermelj po kratki bolezni v starosti 34 let. Zapušča žalostnemu soprogu pet malih otrok, od katerih ima najmlajši komaj eu mesec. Res žalostno! Spoštovani družini iskreno sožalje!
a Brje. Brejski dopisnik „Soče“ in »Primorca" Je ves iz sebe od veselja, ker so bili brejski „drotarji“ oproščeni. Cujte! sam gospod sodnik iz Ajdovščine jih je oprostil. Čudno, da ne trdi, da jili je on opustil, potem bi bile njegove zasluge na Brjah še bolj poštete.
Glede kradenja grozdja naj svo bodomiselna duša le molči. Dobro bi pač storil, ako bi posvaril svoje pristaše, kajti v njihovih vrstah bi jih našel več. ki so kaj takega počenjali.
Glede kaplanove bere sem mu pojasnil vso zadevo, pa pravi, da mu to nič mar ni in niti zmeni se ne za to, da je »Soči" o ti zadevi neresnico poročal. »Sočin" dopisnik trdi, da je spisal prošnjo, katero smo uložili na kne-zonadškofijski ordinarijat, ranjki Brtoš, dočim je omenjeno prošnjo v resnici spisal živi svobodomiselni brejski Brtoš. Med ranjkim Bertošem in živim svobo domiselnim Bertošem. je pa razlika, da je bil r. Bertoš vedno bos. dočim je živi svobodomiselni Brtoš vedno obut. Ranjki Brtoš ni širil brezverskih časnikov, kar dela živi brejski Bitoš z veliko gorečnost,o. Glavna razlika med ranjkim in
našim svobodomiselnim Brtošem pa je, da ranjki ni nikdar trdil, d;; je potomec kake živali, naš brejski pa Irdi iu razlaga. da je postal iz opice.
Kar se tiče pa obdelovanja, žve-planja in škropljenja Irt, o čemur govori dopisnik v svojem dopisu, sme sc smelo trdili, da je on v tem pogledu najzanikernejši v celi občini, vsaj ga tudi nikdo ne posnema. Pisec teh vrstic pa je bil prav v lem pogledu že večkrat odlikovan in sicer od gospodov, ki se na to nekoliko bolj razumejo nego pa brejski svobodomiselni opičji potomec.	^
Iz kobariškega okraja.
kd Občinske volitve na Llbušnjem so
se tako skončale, da so zmagali pristaši S. L. S. v vseh treh razredih. Bog živi zavedne volilce!
Iz cerkljanskega okraja.
c Otalež. Dne 27. I. m. po blagoslovu bo imelo naše društvo in telovadni odsek »Orel" svoj redni 'občni zbor. S tem združeno bo tudi velezani-mivo predavanje s skiopličnimi slikami. Govornika pošlje K. S. Z. iz Gorice. Ker bo predmet predavanja velezanimiv in velikanskega pomena za krajevne razmere in potrebe, se nadeja najobil-nejše vsestranske vdeležbe odbor.
Iz korminskega okraja.
kr Smrtna kosa Danes zjutraj je umrl v Medani občespoštovani veleposestnik g. France Toroš v visoki starosti 83 let. Pogreh jutri ob 4. uri pop. Preostalim naše sožalje!
kr Novo društvo In Orel na Goriškem. — V Medani pri Korminu v za-padnih Brdih so ustanovili novo društvo z Orlom. Na shodu je bilo 250 ljudi. Govorili so : domači g. kurat Kurinčič in drugi.
Iz koperskega okraja.
Rlcmanje. — Uže v septembru, ko je bil imenovan za 'upravitelja preč. g. J. Zega, se je opazil v Ricmanjih celi preobrat. Priljubjeni gospod si je pridobil simpatije \seh Ricmanjcev in koj so začeli hodili “k njemu možje in ga naprosili, naj poskrbi, da versko zanemarjena mladina dobi potrebne nauke v krščanskih resricah.
Osem let niso Ricmanjci slišali božje besede, osem let ni bilo nobenega krsta po obredih katoliške cerkve, osem let ni bil pokopan noben mrlič po cerkvenih obredih, enako se ni cerkveno poročil noben par. 20-lehn mladeniči niso bili še pri sv. obhajilu, 8 letni otroci niso bili še krščeni. Vse zanemarjeno. Konečno so zapeljani Ricmanjci sami spoznali, da tako ne more dalje.
Seveda je preč. g. upravitelj ugodil želji Ricmanjcev in obdržal je krščanski nauk za mladeniče iu dekleta ter jih pripravljal za prejem zakramenta sv. birme in sv. obhajila, 7-letne oiroke pa za prejem sv. krsta. — Fnako so začeli prihajati po vaškem županu Brdonu poročeni pari, da se cerkveno poroče potem, ko so uže več let skupaj živeli in imeli tudi družino. Zanimivo je bilo gledati, ko sta prišla mož |
i!!l izviren roman, (||
spisal
Soški Črnošolec,
se dobi v ..Narodni Tiskarni".
J = Cona broš. 1 K. =
in žena k poroki, njuni otroci pa k sv. krstu.
Nestrpno so pa Ricmanjci pričakovali, ko jih obišče naš prevzvišeni knezonadškof (ker v Trstu nimajo škofa) ter bo delil zakrament sv. birme, kar se je zgodilo minulo nedeljo.
Skrbno so se pripravljali za ta dan. Pridne roke so delale več dni. Postavljali so slavoloke (tri), kinčali občino, veliko cerkev, postavljali ob cesti s kolodvora do cerkve bore itd. Vse je bilo veselo.
Minulo nedeljo ob 9l/a uri se je pripeljal naš prevzvišeni knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej v Ricma-nje. Na postaji ga je čakala velika množica ljudstva. Prvi Je pozdravil prevzvi-šenega knezonadškofa upravitelj preč. g. J. Z e ga v prisrčnih besedah in se zahvalil, da je prišel med več let izgubljene Ricmanjce, nakar je Prevzvišeni odgovoril, da se je jako rad odzval vabilu Ricmanjcev. Deklica s šopkom cvetlic je v verzih pozdravila Prevzvi-šenega, nakar je pozdravil v imenu Ricmanjcev Prevzvišenega prejšnji župan g. Brd o n v jako lepih besedah. Prevzvišeni se je prisrčno zahvalil, nakar se je uredil veličansten sprevod v župnišče. Iz župnišča pa se je kmalu potem uredila procesija v cerkev.
Prevzvišeni knezonadškof je imel v natlačeni cerkvi lep govor o katoliški cerkvi in veri kot edino pravi, nakar je bila sv. maša, med katero je prav izborno pel slovenske pesmi ricmanjski pevski zbor, katerega je na orgijah spremljal domači g. učitelj.
Po sv. maši je delil Prevzvišeni zakrament sv. birme. Vseli birmancev je bilo 200; nekateri šobili stari 19 do 20 let. Nijeden ni manjkal. Več birmancev je prejelo ta dan tudi sv. .krst. Pred škofovo sv. mašo je bilo 12 krstov. Prejšnjo nedeljo pa je bilo prvo sv. obhajilo, katerega je prejelo do 100 otrok, mladeničev in deklet.
Nedeljska slavnost se je izvršila v najlepšem redu. Veselje splošno. Naj omenimo tudi, da je bilo navzoče pri delitvi sv. birme mnogo čč. duhovščine.
Med pritrkovanjem zvonov in streljanjem se je lepa slavnost končala.
V	župnišče se je prišel kasneje poklonit Prevzvišenemu še dolinski župan g. Pangerc, pod čigar oskrbo spadajo Ricmanje.
Ko je popoludne Prevzvišeni zapustil Ricmanje, ga je velika množica z zastavami spremila do postaje.
Ta dan je bilo v Ricmanjih gotovo nad 3000 ljudi.
Versko življenje v Ricmanjih je sedaj uzorno. Nasprotsiva so utihnila, medsebojna ljubezen se je vrnila. Ljud stvo ima rado sedanjega preč. g. upravitelja. Udeležuje se sv. maš. kršč. na uka itd. Le to še pravijo R cmanjci, da bodo delali na to. da dosežejo .staro) slovensko mašo.
Tako torej se je prišlo z dobro voljo m s spoznanjem zmote v okom čudnim ricmanjski m razmeram, na katere so liberalci računali. Zidali so na Ricmanjce zlate gradove, ki so se jim pa namah porušili.
Za kratek čas.
Konjska kupčija. Nekdo je hotel kupiti konja. Ko vpraša gospodarja, koliko je star, je ta odgovoril, da samo deset let. Kar pristopi tudi žena gospodarja ter hvali konja, konečno pa reče: »Naš konj ni bil nikdar bolan, čeravno ga imamo že dvajset let pri hiši." Seveda je gledal kupec, da jo odkuri.
Gospodar v svoji hiši. Nek mož je prišel po kroku še le zjutraj domov. To pa njegovi ženi ni bilo všeč. Vzela je palico ter moža dobro naklestila. Potem ga je še pod mizo potisnila. Sosed pride v hišo ter začuden vpraša pod mizo sedečega moža:, „Kaj pa ti delaš pod mizo?!" — „Kaj tebi mar", odgovori mož, „jaz sem gospodar v svoji h i š i ter sedim, kjer hočem!"
Na izvoznem trgu.
P
Biblično = = razstava
od g Diet'e
odprta usahi dan od jutra do 9. ure zvečer
v kateri se vidi v
i
d u
Si > u (U
i
trpljenje Izveličarjevo
od rojstva pa do smrti.
Kipi so voščeni in v naravni velikosti. Vstopnina; Odrasli 30 v, otroci 20 v.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
#	pekovski	mojster
p. Dobrovo v Brdih.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TBRPIN. v Gorici, na sredi Raštela hli. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega bini;ater tkanin, preje In nitij,
Potrebičine
za pisarne, kadilce (n popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Bita oMa za vse letne iaie.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
Mnn HBfi&i |5REJ ..krojaška zadruga«
TGuUa itniBAn —— v gorici. -
V
r mi m
„Ljubljanske kreditne banke"
T
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Ologe na hnjižice obrestuje po ¥»/,%, vloge v tehožem računu po dogouoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K	450.000.
:= PODRUŽNICE:	Celovec,	Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih ,,Pehate?1, enako doma delanim aa juho in prikuho. Vdohivajo se le v rumenih ovojih po ‘|2 kg v najfinejših kakovostih a napisom in sliko :
»Štiri rumenjaki«
» Osem rumenjakov«.
lastnik prue in največje
jUEČjB^
v Gorici, ulica sv. Aniona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebelno - voščene sveče, zvitke, kadilo, med itd. 60 (ia-9)
Gamaše “TSrs. 2!"ie Galoše
llc>n5rt podprti ter čevljarske USlljC	potrebščine.
Vrvarsko rars»s,no
I. Drufovka — Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
VHtanovljona tvnlka leta 1806.
Wilhelm Hagenbeckov
največji zverinjak dresiranih =divjih živali na svetu. =
*. it I., gorica •usar
v četrtek, 24. novembra XX ob 8. uri zvečer XX
velika otvoritvena predstava.
T 13
1
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg štev. 9. GORICA Piazza Duomo št. 9.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale „	„	„ umetnega ledu V. Taner, Gorica
„	testenin „ Pekatete “ Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica
„	jedilnega olja F. & G- TTliacola, Crst
„	raznih likerjev Franjo Pokoro, Zagreb
„	zavarovalne zadruge „CROAcld“ proti požaru, Zagreb
in razna druga zastopstva.
Priporočam se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem --------- z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo -----------
Z odličnim spoštovanjem udani Peter GrildCll & COllip.
s
!XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3GGOQ
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trsklno (itokflievo Jetrno olje. PoHebno »redntro proti prRntiu boleznim in NploAnI telesni sUboHtl. Izvrnc, steki'nic* tega olja ua rarnomene barve po K 140, bele liarre k 2.
Traklno želernato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trftkino jetrno olje ne železnim jodecem.
S tem oljem ae ozdravijo v kratkem času ■ gotovostjo vse koBtne boleini, tlemi otroki, golfie, malokrvnost itd.
Cena one steklenice je 1 krono 40 vinarjev. =v^=::=
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Ir. JiorTFglJe, prelite ae vedno r mojem kem. laboratorju predno ae napolnijo aleklenlre. Zato zamorem Jamčiti NvoJIm čč. odjemalcem glede člatote In stalne sposobnosti za zdravljenje.
CriHtofolettijevn pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a traklnlm oljem.
  Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ----------------1
:xxxxxxxxxxxxxxxx
M
0
[*]
(!)
[♦]
0
|
0
(!)
1 (!)
JESEN =i9io-i9ii= ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke
v n v
Gorica — Gosposka ulica št. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
Naiii /'IaVia/U volnenega angležkega blaga za moške obliv VI UUlIvUl bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
llcol//\iinefnn žensko perilo kakor: srajce, spodnje hlače> VounUvlolIlv spodnja krila, predpasniki itd. itd.
Ua! J l/o V9h/»n volne- žimfi> Peria in sP,oh vseSa’ kar
VClmd IdUtJI spada k posteljni opravi.
velika izber raznega platna in kotenine za namizno in posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih Šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. Vsakdo naj zahteva uzorce, katere dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom.
Perilo
jfl
v
kri
K
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Martin Šuligoj
urar
Gorica, ul. Barriera 43,
pri državnem kolodvoru,
ima v zalogi švicarske žepne in stenske ure, šivalne stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa > Puch«, »Steiyr-waffen-rad zastopnik tovarne orkestrijonov in gramo-
ra
t/i bo
Ml
Or--------
* Goriška zveza
1©
I
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regtatrovaiia zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nafcnpo kmetijskih potrebščin in pri prodaji '/v- kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
f
: i ■
: I • I
M*
VMM
-VGm*
Loterijske številke
Trst
19. noviMiibra
. . 11 30 68 44 26
VINO
kalno, motno ali zavrelo popravi Kdo, pove iz prijaznosti uprav-ništvo lista, Semeniška ulica št. 16, II. nadstropje. Mali vzorec je s seboj prinesti.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle .in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Pl*
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu iri na deželi svojo izvrstno
krojaško delavnico
Izvršujem točno in pošteno • po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.)
Svoji k svojimi Svoji k svojimi
Staroinana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26, —
jioslreže pošteno in točno s pristnimi belimi m črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne* v sodčekih po */i. XU< '/< in ‘/, hi in v steklenicah po I; z domačim p r i s t n i m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
S o d če k i p i v a p o */8 h 1 t. j. 12 */* • so posebno pri p ravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka,godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko postavi na mizo in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naiožnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2—25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
f
k
JVfa^nanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga i omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem H>09 hranilne vloge po 4V;0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5'!4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
m* m '
i
Harmeljski premog
se je tukaj v tem kratkem času najbolje vpeljal, ker je popolnoma jed-nake kakovosti kakor vsaki drugi premog in posebno še ker ima danes
-►najnižjo ceno!!
se prodaja v koscih, naravnost prikladnih	za
štedilnike	in	peči, je	opran — torej	brez prahu, —	ne
vsebuje	kamenja in	ne	daje sploh	nikake zgube.	—
:	.... Cenjena	naročila za	la	~
konkurenčni premog, kron 2*80 per 100 kg.
sprejema naša
. i s periim blagom in delikatesami
v Gorici, Tekališče Jos. Verdi štev. 32
ter se priporočamo z odličnim spoštovanjem
H. & F. flNDERWJO.
Naročila za nas sprejema tudi
tvrdka Konjedic & Zajec, trgovina z železnino Via Giosuč Car-ducci štev. 2
„ Ravnikar ^ranc, manufakturna trgovina Via Rastello št. 16 „	Dekleva	Josip,	trgovina s	šivalnimi	stroji	Via	Municipio 1
„	Blanchl	Gario,	špecerijska	trgovina	Via St. Antonio	št. 10
„	Peci le Pletro,	„	*	Via Luigia št. 12
„	Farfoglla G.,	„	„	Piazza Nicolo Tommaseo	1
n	Krebelj	Peter,	trgovec Via Cappuccini št.	1
„	L. jug,	trgovec	Solkan
gospa Ana Špacapan, posestnica Riva Como št. 8.
Odlikovana pekarija </$ in sladčlčarna
♦
♦
t K. Draščik ?
♦
♦
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hiti)
lzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolafie za blrmanoe In poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Prl-poroia se sl. občinstvu. Cene jako nizke.
♦
t
?
♦
♦
"G-€><
I’rva slovenska trgovina /, Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»Gd^ei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svoje veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
A Priporočajte med seboj A
|j trgovino |
■J. Medvedi
a
G-orica l MCorso Verdi 38-m t Postrežba strogo I
solidna.
s*;xx*x*>wxi!
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-—. ugodnejših krajev _______________
Jedilno olje po 1'04 K liter
Jedilno fino Istrsko	,
Corfii
Puglie	,
Jesih vinski
K 1-04 „ 1-12 „ 120 „ 1 20
Marsiglia ... K 1*28 Bombay . . . . „ 1'20 . „ 1-40 ■ „ 1-60 • „ 2-
Bari ....
Lucca .... najfinejSe . .
Milo in luii. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica.
Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybneli, te-. Zefir, Volna itd. itd. pri i -	—!—
Fi rane K a v n i k a r - j u v Gorici, Kaštelj 16.
V	zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, sifoni, po-—	steljne	garniture,	gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v -	—
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev,
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
XI T"* A \T	A	T7ATTT7	A	T* W ed,nl s,ov* trgovec z manufakturnlm blagom
FKAJML KAVMIKAK, v raštelju št. ie, gorica, «lastni hiši.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna* (odgov. L Lukežič) v Goriv,