Za poduk in kratek čas. Petovanje v Rim, Neapol in domn. XXXIX. Me8to Pompeji je starodavno; že leta 310 pred Kristusom se o njem bere. Prvi stanovniki bili so ran atari italski Ostrci, pomešani % grakimi naseljenci. Pozneje so mesto Rimljaui premagali; tedaj se je graka omika in govorica umaknila latinskej omiki in besedi. Prijetna lega me8ta in njegova rodovitna okolica ga je rimskej gospodi priknpila; slavni Ciceron in drugi velikaši so tukaj imeli svoja posestva. Nad mestom stoji 3700' visoka gora Vezuv, ki je nekoliko višja od Konjiske gore, od Boha pri Sevnici, toda nižja od Velikekape in ravno tako viaoka, kakor Velika planina na Vran8kem. Stotine iet je gora bila vsa rnirna. Leta 63. po Kri8tuau se je mo5no atresla; stres je podrl hiae, glediaSa iu tempeljne. Ve6ji del Pompej je bil poruaen. Čeiavno ae je rimsko starešinatvo iz prva branilo, naposled je vendar dovolilo novo zidanje mesta. Delo je šlo urno naprej. Ali preden je bilo dovršeno, bilo je zopet pokon5ano. To se je zgodilo 24. avgusta 1. 79. Gora je za5ela najpoprej iz sebe bljuvati gost pepel; na mesto ga je padlo za Srevelj visoko. Valed tega je ve5ina prebivalcev odbežela; mnogo pa jili je vendai oetalo, nekaj zato, da si zacuvajo svoje zaklade in imetje, nekaj pa, ker 80 mislili, da je nevarnost minola. Sedaj se vlije goata ploha; ob jednem so padali žareči kamenčki, kateri ao meato pokrili 7—8 črevljev visoko — potem se vsuje zopet pepel v stiahoviti množini — 3 dni in 3 no6i — pepel in zare5i kamenSki so meato popolnoma zasuli. Takrat je tudi najalavniši rimski naravoslovec Plinij smrt storil. Hotel je iz ladjice gtrašno prikazen opazovati, pa goeti pepel ga je zaduail. Nesrečno raesto so sicer začeli izkapati, vendar kmalu so pretežavno delo opustili. Veliko stotin let ni nih6e re5 zmislil na mesto. Leta 1748 so zopet prišli do njega. Nek kmet je svoje brajde obdaloval in pri kopanju zadel na bronasto posodo. To je bilo kralju Karlu III, povedano, ki je ukazal dalje kopati in tako ao našli pozabIjeno mesto — Pompeji. Od tiatega 5aaa se izkopavanje nadaljuje, ki pa le po5asno napreduje; delo je namre6 mudno; neznano veliko prsti se mora izkopati in odvoziti. Kopljejo tudi le po zimi; po letu bi bilo prevro6e. Do sedaj še niti polovica meata ni izkopana. Ulice 80 ozke; na široko merijo blizo 6 me- I trov a cesto vred, ki je kraj vsake atrani hramov j za peace potegnjena in ki je dober 6revelj bolj visoka od vozne steze. Med poalopji smo našli dvojno gledali86e, anfitejater z dobro ohranjenimi kamnatimi klopmi. Nagledali amo si tudi mnogovrstnih drugih 8tanovališ5! Nasli smo razun teh še več javnih in zaaebnib kopališ5, ki so bila Rim- Ijanom poaebno priljubljena. Stene «o tn pa tam okinSano s slikarijami, tla pa z mozaik-podobami. Videli smo tudi mlinov, našim žimljam podobnih, potem pekarnic s prvimi pečmi, celo na lično oštarijo z globoko pivnico smo zadeli — na naso žalost je bila prazna. Tukaj smo videli Ion5ene posode za vino in olje. V nekem hramn jih je 5 po viHti stalo ; vsaka je gotovo ve5 držaia, kakor 2 vedri. Vodnik nam je pokazal tudi bram pregrehe — lupanar — s 5 skiivališ5i; od ondot smo se podali v ulico za mrliče. Rakve so iz rezanega kamna in atojijo še dobro ohranjene na deano in levo po ulici. Celo uro in več smo se mudili v Pompejih in prehodili vecji del izkopanega mesta. Med tem je za5el m;zel veter briti in dežiti. Zapustili smo tedaj žalostno mesto — brez stanovnikov in ve6krat pogledali na goro Vezuv; ki je vedno gosto dim iz svojega žrela pubala. Sli emo na kolodvor in se brž odpeljali v Neapol. (Nastavek pribod.) Sinešničar 22. Bil je u6itelj, dobra duša, le tobak je silno rad noelal ali nšnofal" iz okrogle toba5nice v delavnik, iz štirivoglate srebrne pa v nedeljo. rNo, Fran5ek, povej rai, kaka je naša zemlja?" Tako je nekokrat praial v u5ilnici. Fran5ek pa ni vedel odgovoriti, 5eravno mu je učitelj skuaal pomnež zjaaniti kazaje na svojo okroglo tobaSnico. nnJaz, jaz vem!"" vsklikne sedaj veselega lica Tonek, ki je tik Fran6eka sedel. nNo povej!" Tonek reSe: naša zemlja je okrogla v delavnik, in štirivoglata v nedeljo!