VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.

LETNiK XXXV!)
CELOVEC, PETEK, 19. MAREC 1982
ŠTEV 11 (2062)
„Naše deto naj prispeva ohranjanju in krepitvi živijenjske bitnosti koroških Siovencev" ^ .
Govornik je spomnil, kako so koroški politiki in znanstveniki zasno-
Ob drugi obletnici smrti
Karta Prušnika-Gašperja smo se poktoniti njegovemu spominu
Letos se koroški Stovenci spominjamo pomembnih dogodkov iz svoje zgodovine. Pred štiridesetimi teti, 14. in 15. apriia 1942, so "acisti pregnati z domačij in odgnaii v taborišča v notranjost rajha 186 družin. Poieti pa bo miniio 40 tet, ko so Johan Župane, Stane Mr-har in Kare! Prušnik organiziraii na Koroškem prva žarišča odpora Proti nacizmu, prve odbore Osvobodiine fronte. Dne 25. avgusta 1942 so na Robežah v prvem boju s partizani na Koroškem ohoii SS-ovci Pokazati pete pred siovenskimi vojaki, pred borci siavnega Kranjčeve-9a bataijona. Še istega ieta je nastaia prva koroška partizanska onota, prva koroška četa pod Peco, v katero se je po pobegu pred aretacijo prve dni decembra 1942 vkijučii Kare) Prušnik in posta) koroški partizan Gašper.
Tako je dejal znani koroški bo- roškega čioveka za njihove sociai-rsc Pavie Žaucer-Matjaž na torkovi ne in narodne pravice. V vseh podreditvi v Ravnah na Koroškem vojnih ietih je pisai o ijudeh iz (9!ej še posebno poročilo), kjer je kmečkih, deiavskih in inteiektuat-

drugi obletnici smrti Karla Pruš-nika-Gašperja tudi naglasi), da spo-na te zgodovinske dogodke ohranjamo z Gašperjevim imenom, je postalo simbol in legenda .oroškgga partizanstva in protifašističnega boja na Koroškem". V dojeni govoru je tovariš Matjaž Prikazal, kako živ je spomin na Ga-Perja in preko njega na partizanki boj proti fašizmu. Že za prvo obletnico Gašperjeve smrti je nje-Sova knjiga „Gamsi na plazu" iz-v treh jezikih, ob drugi obletnici Pa smo dobili Gašperjevo bibliografijo, ki je izčrpen in popoln pre-9ed njegove obsežne publicistična dejavnosti in obenem vsebuje od' pregled vsega, kar so doslej drugi pjsaiio njem.
.Gašper ni deiai in ni piša! za-nadi tastne pisatetjske uve!javitve, o*nveč je piša! z namenom, da branja in razvija revotucionarne 'edicije boja koroških Siovencev," jo Poudaril tovariš Matjaž. „Bii je adno sredi med svojimi ijudmi in Postno žive! z njimi. Doživijat je hjimi veseie dogodke ter de!i! z j"ni tegobe in nadtoge. Gašper je
nih sredin koroške narodne skupnosti, o nosiicih povojnega boja koroških Siovencev. Z njegovim pubiicističnim peresom in navdihom postajajo vsi ti majhni, preprosti ijudje iz množice veiiki soustvarjali zgodovine svojega siovenske-ga naroda na Koroškem."
vali teorijo in prakso germanizacije, da bi v eni sami generaciji uničili in iztrebili slovenski živelj na Koroškem. Najbolj zagnani izvajalci te genocidne zamisli so postali j,. vojni zločinci, ko so v času na-cizma krvavo izvajali fizični genocid nad slovenskim, domorodnim prebivalstvom. Njihovi duhovni nasledniki še danes dajejo ton in	Ta teden sta miniti dve teti, odkar je umri znani in zasiužni koroški
usmerjajo germanizacijske oblike	revoiucionar in partizan Kare! Prušnik-Gašper. Ob tej priiožnosti so
in pritiske v vsem javnem življenju	predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Zveze ko-
na Koroškem. Pa tudi tristrankar-	roških partizanov obiskati Gašperjev grob na pokopatišču v Kotmari
ski sporazum o politiki do koro-	vasi, kjer so poiožiii vence in se tako pokioniii njegovemu soominu.
danes odločujoča oblika protislo-	^ - Stud.jsk, knpzn.c, na Ravnah na Koroškem pa so za obietnico
venske dejavnosti	Gašperjeve smrt, 16. marca v okv.ru siovesnosh, k, so se je poieg do-
-	t	, maonov ,n soborcev udeiezt!, tud, Gašperjevi svojci ter predstavniki
7	^	^ ^ Z^ze siovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov odorii raz-
hlinfTJ ^^°^^<eve	,^v. . ž,v,jenju in de!u rev.tuci.narja Kar!a Prušnika. istočasno s.
^ predstaviti posebno števiiko Vestnika koroških partizanov, ki vsebuje ^	ai '^i bibiiografij. Prušnikovega pubiicističnega deia. Ta dan s. prire-
postali pobudniki in organizatorji	diii tudi seminar za mentorje Prušnikove braine značke, na večerni
najrazličnejših oblik pomoči matic-	gjovesnosti pa so podeiiii še domiciino iistino braini znački Karia Pruš-
icga naroča cs ,.,i ^.cvanccm	nika Gašperja kuiturnim forumom ravenske občine in oaooru korona kulturnem, gospodarskem in	§kih partizanov,
družbenopolitičnem področju, pri utrjevanju njihove narodne zavesti ter pri širjenju tesnih in živih vezi matičnega telesa s sloensko narodno skupnostjo na Koroškem. „Ga-šperjevi Gamsi na piazu bodo pri
tem osnovno beriio, bodo vabiio in Slovenska narodnostna skupnost v kiic miademu rodu, da si bo ob	doživlja trenutno nov. in morda
^	.-L.	.	- tudi usodno obdobje v svojem dolgo-
branju ,n Studtju domotjubne, druz- letnem boju za dosego svoje globalne bosiovne iiterature O Koroški in O zaščite. Ko se je v pristojni senatni ko-koroških Stovencih zavzeto nabi- misiji v Rimu po toliko letih pričakova-
ra! znanje in vednost o zgodovin-	'e	o pred-
.__.	__lozemh zakonskih osnutkih za zaščito
skl pot, ,n USOd, Siovencev na Ko- manjšine, so Slovenci to pozdravili kot roškem," je naglasil govornik. „Vse, pozitiven premik. Vendar pa so bili v kar smo, kar deiamo in kar bomo istem trenutku konfrontirani tudi z novo
detaii za ohranjanje Gašperjevega ^'^Ijenostjo d. se reševanje nji-
_____.	.	.	, '	^ hovih življenjskih vprašanj ne bi kon-
spomma, naj pr,speva našemu pr- ^lo z uzakonitvijo pravnih norm in vinskemu namenu — ohranjanju in določil, ki bi manjšini prinesle namesto krepitvi siovenske besede, sioven- pričakovane zaščite nadaljnjo nevar-
skega duha in Živtjenjske bitnosti ^°st diskriminocije in asimilacije.
^	Tej zaskrbljenost) dajejo Slovenc) v
koroških Siovencev.	italiji izraza v številnih izjavah, pro-
Boj za globalno zaščito
slovenske narodne manjšine v Italiji
Odložitev madridskega sestanka
naj bi zagotovila možnosti za obnovitev konstruktivnih pogajanj
Piša!
preprosto, brez praznega !e-
] °*^čja, o svojih soborcih, sode-vcih in sodežeianih, o majhnih, i? videz manj pomembnih dogod-Vsak njegov čianek, vsak sta-" Pa diha prepričevaino in prist-O' ujame utrip živijenja in doka-da so veiika dejanja v času otnembnih obdobij naroda sestav-nh!^. deieža in prispevka majh-" ijudi, neštetih nosiicev boja ko-
Kakor smo kracko poročati že v zadnji številki, je bita madridska konferenca o evropski varnosti in sode-iovanju prejšnji teden pretožena do jeseni. Vzrok je bit — kakor znano — „spor" med obema vetesitama in btokoma, ki je nastat zaradi potjske krize ati „evropske tragedije", kakor mnogi imenujejo dogodke na Potjskem. Omenjeni spor je preprečit nadatjevanje konstruktivnih pogajanj in ko so se izjatovita vsa prizadevanja, da bi našti izhod iz stepe utice, so se raje odtočiti za odtožitev konference.
V tej časovno omejeni pretožitvi sestanka potitični opazovalci vidijo manjše zto, kajti v nasprotnem primeru bi se gotovo^ nadaljevalo kosanje med vetesitama in btokoma, ki je že v zadnjih tednih potekato povsem v duhu htadne vojne. Pri tem je bit brez dvoma razvoj dogodkov na Potjskem povod, vendar ne edini vzrok. Potjska kriza je sicer podžgata strasti vetesit in zaostrita krizo zaupanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Toda potjski primer je te najnovejša in doslej najsrditejša epizoda v krizi med obema btokoma, ki je že zdavnaj sprožita zastoj in povzročita nazadovanje potitike popuščanja.
Na madridskem sestanku in tudi na drugih ravneh se namreč postavtja na dnevni red tudi vprašanje sptoš-nih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Videti je, da se nagto začenja novo obdobje teh odnosov, ki bi ga tahko imenovati „pojattovsko" obdobje, njegovo vsebino pa narekuje množica novih dejstev v vojaški teh-
niki in gospodarskih odnosih ter osvoboditne težnje narodov in okreptjena prizadevanja čtoveštva, da bi živeto v miru. V . tem sklopu seveda dobivajo poseben pomen tudi razprave o tem, kako je danes z vetjav-nostjo jattskega sporazuma, ki je na koncu druge svetovne vojne vtisnit pečat razdelitvi Evrope na vj^tivna območja vetikih sit. Vzhod poudarja, da je hetsinški sporazum potrdit jattski dogovor, kar naj bi pomenito tudi potrditev vphvnih območij. Tudi Zahod ne zanika vrednosti Jatte, ko zagovarja „mirne spremembe" — seveda te v primerih, kjer bi „,spoštovanje votje ljudstva, kar zadeva izbiro sistema", što v njegovo korist. Sklicevanje na to načeto v primeru Potjske prav v trenutku, ko postaja čedatje očitnejše nasitno utrjevanje ameriškega vptiva v Gvatemati, Satvadorju in drugih državah, pač dovotj jasno kaže, da tudi Ameriki v resnici ni do tega, da bi dejansko zmagat duh hetsinškega procesa, katerega citj sta vendar svoboda in neodvisnost vseh narodov, ne pa njihovo uktepanje v btokovske spone.
Ko so prejšnji teden skiepati o preložitvi madridske konference, je prevladovalo upanje, da bo do jeseni uspeto zagotoviti ugodnejše možnosti za obnovitev konstruktivnih pogajanj. Pri utiranju takemu razvoju pa bodo morate glavno vtogo brez dvoma odigrati nev-tratne in neuvrščene države, ki so prav v Madridu s svojo manifestacijo sotidarnosti in sodetovanja opozorite na nastajanje nove ,,pozitivne identitete" v evropskih političnih odnosih.
testih in pismih, ki jih s svojih prireditev pošiijajo pristojnim dejavnikom v deželi in predvsem v Rimu. Zahtevajo nedeljivo in enako varstvo za Slovence v Italiji, kakor je to urejno za druge narodnostne manjšine, zlasti za južne Tirolce. Poudarjajo, da se naj upoštevajo enake naravne in neodtujljive pravice do jezika in do izobrazbe v materinščini brez diskriminacij in omejevanj. Pričakujejo, da bo sprejeti zakon predvideval enako zaščitno raven vseh Slovencev, živečih v Furlaniji-Ju-lijski krajini, jn sicer tako na jezikovnem, šolskem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih. Pri tem je brez dvoma pozitivno dejstvo, da jih v njihovih prizadevanjih podpirajo lokolni forumi vseh naprednih strank, kjer očitno vedno bolj prodira spoznanje, da je boj za narodnostne pravice de! boja za splošno demokratizacijo.
V borbi za dosego narodnostnih pravic pa je slovenska manjšina v Italiji deležna vsestranske podpore predvsem tudi s strani matičnega naroda. Tako je te dni v Ljubljani zasedala komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, ki je obravnavala aktualna vprašanja odnosov z Italijo v luči realizacije osimskih sporazumov. V tem sklopu je komisija s posebno pozornostjo obravnavala položaj in vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menila je, da imajo narodnostne skupnosti neprecenljivo vlogo pri povezovanju, zbliževanju in razvoju sodelovanja med sosedi, vendar to funkcijo lahko opravljajo le v pogojih nacionalne enakopravnosti in vsestranskih možnosti za svoj nadaljnji razvoj.
Komisija se je zavzela za čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot uresničitev določb osimskih sporazumov in notranjih ustavnih določil. ,Pričakujemo," je rečeno v poročilu o seji komisije, .da bo zakon formuliran in sprejet v sodelovanju s samo narodnostno skupnostjo, zaščita pa naj zajema vse Slovence na vseh območjih, kjer živijo, ne glede na njihovo število. Le na ta način je mogoče zaščititi nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Ifalij! in j! omogočiti, da bo lahko odigrala tisto vlogo v naših medsebojnih odnosih, ki je potrebna in ki jo pričakujemo."

POSVET KRAJEVNiH ODBOROV ZSO:
Naše narodno prizadevanje
mora sloneti na tesni povezavi med organizacijami in ljudstvom
Kakor smo v našem listu že ponovno poročati, je Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem v zadnjem času osnovata v nekaterih krajih posebne Krajevne odbore ZSO, medtem ko so v nekaterih drugih krajih v teku priprave za ustanovitev takih odborov. Da bi v širšem krogu razpravijaii o namenu takih odborov ter oceniti dosedanje deto že obstoječih krajevnih cetic, je ZSO minuto soboto priredita v Kut-turnem domu Danica v Šentprimožu poidnevni posvet, na katerega je povabita tako čtane že detujočih krajevnih odborov, kakor tudi zastopnike iz tistih krajev, kjer krajevne odbore šeie nameravajo osnovati.
OD 22. DO 28. MARCA V LJUBLJANt:
21. mednarodni sejem „ALPE-ADRtA"
V duhu tedna mednarodnega sodetovanja bo prihodnji teden potekat v Ljubtjani tradicionatni mednarodni sejem „Atpe-Adria", ki bo že enaindvajsetih prirejen na Gospodarskem razstavišču, s sprem* tjajočimi prireditvami pa imet odsev na cetotno mesto. Ta sejemska prireditev namreč že od vsega začetka ni ie gospodarska razstava v ožjem pomenu, marveč je to vsakoietna manifestacija, porojena iz žetje po dobrih sosedskih odnosih na območju Atp in Jadrana in kot taka zajema najraziičnejša področja, kjer se navezujejo in utrjujejo prijateijski odnosi med sosedi.
Osrednji det tedna mednarodnega sodetovanja je seveda mednarodni sejem „Atpe-Adria", na katerem bo tudi tetos sodetovato tepo števito domačih in tujih razstavtjatcev — tani jih je bito nekaj nad 500 iz 16 držav in vsaj totiko jih pričakujejo tudi ietos. Kotektivne razstave bodo imete poudarek na turizmu ter bodo organizirane spet v okviru vsakotetne prireditve z nasiovom „Čtovek in prosti čas". Tukaj bo prikazano vse tisto, kar naj bi siužito koristnemu in zabavnemu koriščenju prostega časa. Pod skupnim gestom „tzberi, naredi, prihrani in nauči se" bodo zastopana razna področja, kot so na primer navtika, kamping, karavaning, stika-zvok, vse za dom, šport, turizem, rekreacija in podobno.
Poteg sejma v ožjem smisiu pa bodo v Ljubtjani v tednu mednarodnega sodetovanja tudi še druge prireditve, med njimi razna strokovna posvetovanja, razstave itd. Predvsem pa bo Ljubtjana demonstrirata svojo gostotjubnost: obogatena bo kutinarična in kuiturna ponudba, VtNOTEKA Gospodarskega razstavišča pa bo v tednu sejma predstavita več kot 300 vrst izbranih jugostovanskih vin.
Tako bo vsestransko poskrbijeno, da bodo prišti na svoj račun vsi števitni obiskovatci od biizu in dateč, ki bodo obiskpti Ljubtjano v tednu mednarodnega sodetovanja od 22. do 28. marca, ko bo na Gospodarskem razstavišču prirejen 21. mednarodni sejem „Atpe-Adria".
: žačen/a se nova gronja
prof/ s/ovenšč/n/ v šoZ/ m cer/rv/
Prvi del posveta ie veljal posebej krajevnim odborom ter je bilo pri tem izčrpno govora o tem, kaj je narekovalo potrebo takih odborov, kako so začeli nastajati in razvijati svojo dejavnost in kako bi morati svoje delo razvijati v bodoče. Tukaj je treba poudariti, da so krajevni odbori začeli nastajati predvsem iz potrebe po stalni in čim tesnejši povezavi med ljudmi na terenu in centralo v Celovcu. Pri tem so igrale veliko vlogo ponavljajoče se kritike, da so osrednje organizacije premalo povezane s terenom; da je bila marsikatera akcija sprožena in tudi izvedena le na centralni ravni, medtem ko je bita „baza" pogosto puščena ob strani. Vendar pa je pri vsaki akciji potrebno, da ima osrednja organizacija oporo v ljudstvu, kar potrjuje praksa: Kjer smo prisotni, smo napredovali, drugod smo nazadovali — tako se je glasila ocena. In v tem je gotovo nekaj resnice, kajti celotno dogajanje v krajih in občinah je tesno povezano z našo narodnostno borbo in kjer
nismo prisotni, tam gre razvoj pač mimo nas.
Na takih ocenah temelji tudi zaključek, da moramo posvečati skrb še posebno tistim krajem, v katerih dejavnosti krajevnih odborov in društev ni ati je še zelo šibka. Kot ena izmed konkretnih nalog krajevnih odborov je bilo poudarjeno in tudi temeljito' pojasnjeno vsakodnevno prizadevanje za enakopravno uveljavljanje slovenskega jezika na občinski, okrajni in deželni ravni. Sicer pa so na široko pahljačo nalog in dejavnosti na krajevni ravni opozorila poročila že delujočih krajevnih odborov, ko je lok segal od aktivnosti v občinskih zastopstvih, krajevnih društvih, zadrugah in drugih ustanovah preko' mladinskega dela, otroškega varstva in šolstva do najrazličnejših panog gospodarskega prizadevanja. Govora je bilo o uspehih in o težavah; o nalogah in problemih, ki jim morajo posvečati skrb- predvsem na krajevni ravni; pa tudi o oblikah pomoči, ki jo mora krajevnim odborom pri tem nuditi centrala. In
vse to je bil O' strnjeno v ugotovitvi, da bi naj krajevni odbori zajemali in predstavljali celovitost problematike našega človeka, zato bi morali v smislu frontovske širine združevati vse zdrave narodne sile.
Drugi del posveta je bil namenjen pregledu trenutnega narodnopolitičnega položaja, M je bil prikazan in obravnavan v sklopu splošnega dogajanja v svetu, saj je boj za narodnostne pravice del široke mednarodne borbe vseh demokratičnih siil za pravičnost, enakopravnost, svobodo in mir. V tem okviru je govor stekel predvsem tudi o odnosih med sosednjimi državami in o mestu ter vlogi narodnostnih manjšin v teh stikih. Govora je bilo o bližnjem obisku avstrijskega predsednika Kirchschlagerja v Jugoslaviji, kakor tudi o morebitnem bližnjem razgovoru med zvezno vlado in predstavništvom koroških Slovencev. Predvsem pa je razprava veljala vprašanjem v zvezi s členom 7 držane pogodbe, pri čemer je bilo ugotovljeno, da v zadnjih letih, odkar velja zakon o narodnih skupinah, praktično' ni prišlo do nobenih bistvenejših sprememb. Največja značilnost je trenutno' v tem, da se moramo po dolgih letih boja za uresničitev člena 7 sedaj boriti proti ureditvi, ki jo na uradni strani imenujejo ..izpolni-tev člena 7"', medtem ko za nas taka rešitev ni sprejemljiva, dokler z zakonom, ki< naj bi bil manjšini v zaščito, dejansko manjšini odrekajo pravice in kratijo enakopravnost.
Zato je bila poudarjena potreba nadaljnjega boja za dejansko izpolnitev člena 7 ter so bile nakazane konkretne naloge na posameznih področjih naše dejavnosti. Prevladovalo je prepričanje, da bomo uspeli le s skupnimi napori in z zaupanjem v lastno moč, pri čemer moramo imeti stalno pred očmi vsebino in pomen usodnih dogodkov pred 40 leti — pregnanstva in upora koroških Slovencev — ki se jih letos še posebej spominjamo.
7z	fi^% je z^zviJrzo, J%
je Je/eg%cif% ^oro%eg% Nfi??MtJie7!-o/?i$^%/% Moveg% cefcM^egg %of<%
Jr. XJpe//%rif%. NND v wofi žis^ov-M: o/rf^vi TMvajf?, <7% je /?:'/% to jfri-/ozMost z% toj?7MČeMje Mez%Jcpo/fstv% 7ze?M%o^oro%eg% ^rf/Jirg/^iM z%r%Ji MeztrrjojtMega M/?oRev%nj% Me?72%eg% ;fzi^% $	s/ovew^iZr JM&ovMi^cu
pr; poro^%Z?, ^rstiZ?, pogreb;/? m MM-s%/?. Posebej p% NND poM&;rj%, Jg je ^of Jc/eggcifo TMprojz/, Jg gg fg-<7; v Pojoče iwfor?wirg.
/zg/eJg, <7% je 7C77D v tej wo;i iw-žerpretgcifi ^ogc&org y jj^ofoTM stre-Zfg/ wg/o pre^o ci/fg, ^g;fi ž/s^ow?i KrgJ ce/ow^e %oj7je je ^ te?WK poro-či/% o/rfgvi/ po$e7?no stgMče, ^jer pra-N, Ja 'MeT.Mje poroči/o /VeiwgtJie?Mfg „a^ccHte, ^i se ji/? po wwenjM %ofg /g/?^o wapa^ raz%7we". ZZast; /*aje izraženo prošnjo po naJa/jnji/) informacija/? s strani 7777 D s^of set/aj toZ-mači v tem smis/M, Ja je na vse strani priprav/jen pos/ašati in razgovar-jati, venJar pa se Z?o pri vse/? spori/? pos/aževa/ „nače/ in instrumentov", ^i ji/? je izJe/a/a j^ofifs^g sinoJa ter se Z*o, ne Ja /J se pasti/ motiti, traJi/ „za pravičnost in /ja/?ezen v in meJ operna 7oro)^iwg naroJnima s^api-nama".
Ne /?omo se spašca/i v rgzwii/;g?!;e o tem, ^a^o je g^ce?!Mirgwg ena objava in ^a^o je miš/jena Jraga izjava, /?o/j zanimivo se nam pri tem zJi Jejstvo, Ja imamo očitno opraviti z novo gonjo proti s/ovcnščini, in sicer ta^o v cerkvi ^a^or taJi v šo/i. Najnovejši primer Jenanciranja s/ovens^i/? Ja/?ovni^ov pri š^ofa namreč časovno sovpaJa z novim pos^a-som, Ja 7?i 7 poa^a s/ovenščine pri-jav/jene šo/arje skoncentrira// v sre-Jiščni/? šo/a/), ji/? torej spravi/i v na-roJnostni geto in Jvojezičnema šo/-stva s tem zaJa/i s?nrtni aJarec. Pri tem pa je z/asti znači/no, Ja so v o/?e/? primeri/? na Je/a iste si/e.' ne samo pri škofa je Z?i/ tožarit NeimatJienst, ma?*-več iz/?aja iz te/? krogov taJi zakte-va po šo/ski segregaciji, kakor jo je seJaj iznes/a 770, ki se je večkrat izkaza/a kot pos/ašen izvrševa/ec načrtov in za/?tev 7777D.
Na za/?teve po Je/itvi šo/ sta Ja/a zas/ažen in pravi/en oJgovor že Ježe/ni g/avar Wagner in preJseJnik Ježe/nega z/?org Gattenkranner, ki sta na seji Ježe/nega voJstva 570 neJvoamno zavrni/a tozaJevni preJ-/og 770. Pri tem je Ježe/ni g/avar poaJari/, Ja na Noroškem ne potre-kajemo jažnoafriški/? meto J in ne že-/imo posnemati po/itike apartkeiJa. Strinjamo se s takim sta/išcem, pac pa ki v zvezi z g/avarjevtm zagoto-vi/om, Ja mora pri nas imeti vsak otrok enako možnost okiskovati so-/o, morja /e pripomni/i, Ja je ki/o v naši Ježe/i taJi in preJvscm z araJ-ne strani še vse prema/o storjenega,
Ja ki takšna forma/na enakoprav* nost Jejansko zagotav/ja/a skapno vzgojo otrok v Jaka meJsekojnega razamevanja in spoštovanja meJ oke* ma naroJoma — z/asti če je enem% oJ okek naroJov in njegovema jezika pri tem postav/jena še ovira v ok/ik/ Jitkriminacijskega Jo/oči/a o posek-nik prijavak.
No verna škofa pa ki v zvezi z njegovim pogovorom z Je/egacijo NT/P svetova/i, Ja ma/o pokrska po ško-fijskik arkivik, kjer ko gotovo oJ^r/Z marsikaj zanimivega o tem, kako se njegovi preJkoJniki v vsek Jokak po p/ekiscita prav na poJ/agi „i%-formacij" istik krogov Je/i/i s/ove%* skim Jakovnikom akore in jik kazensko premešča/i na nemške fare. Neznani/ pa se ko /akko taJi s poJrok-nostmi, kako je na primer prejšnj/ genera/ni vikar NaJras osvoji/ in ave-/javi/ zakteve nemškik r?gciong/i^žoV g/eJe jezika v veronaaka in to prot' vsem pomis/ekom, svari/om in protestom s/ovenskik vernikov, ki so opo-zarja/i, Ja takšno ravnanje nasprotuje kožjim zapoveJim.
Zanimanje Avstrije
za koprsko pristanišče
Zanimanje avstrijskega gospodarstva za koprsko luko in njeno zmogljivosti za prevoz premoga v zadnjem času vidno narašča, O tem pričajo tudi množeči se obiski avstrijskih gospodarstvenikov v Kopru.
Prejšnji teden je bila na pogovorih v Kopru delegacija avstrijskega energetskega združenja (Ostef-reichische Verbundgesellschaft), ki se je želela bliže spoznati z ustanovitvijo poslovne skupnosti energetsko- industrijske cone Koper in izgradnjo terminala za premog ^ koprski luki. Avstrijski predstavniki so izrazili zanimanje za dolgoročno sodelovanje s koprsko luko in izrazili tudi pripravljenost za sofinanciranje izgradnje druge fa* ze terminala za premog, ki naj bi ga zgraditi do leta 1985.
Po izgradnji prve faze kontejnerskega terminala (predvidoma v začetku leta 1984) bo znašal dnevni pretovor premoga v koprski luk' 8—10 tisoč ton, oziroma 1,5 milijona ton letno; z dograditvijo druge faze terminala pa bi se zmogljivost povečala na 20 do 25 tisoč ton dnevno, oziroma 4,5 milijona ton letno. Na tem terminalu bodo pristajale ladje od 80-tisoč do 100-tisoč ton nosilnosti.
Gadafijev obisk v Avstriji
Velik notranji- in zunanjepolitični odmev je povzročil prejšnji teden obisk predsednika libijskega revolucionarnega sveta Gadafija v Avstriji. Na povabilo avstrijske vlade se je Gadafi mudil štiri dni na Dunaju, kjer se je z avstrijskimi predstavniki pogovarjal zlasti o gospodarskem sodelovanju med obema državama, obenem pa tudi o trenutnem mednarodnem položaju in še posebej o položaju na Bližnjem vzhodu, ki velja za enega najnevarnejših žarišč današnjega sveta.
Po skoraj desetih letih je bil to prvi obisk libijskega voditelja v nekj zahodni državi. Socialistična zvezna vlada in zlasti njen predsednik Kreisky sta bila takoj po napovedi obiska tarča številnih napadov iz vrst opozicijskih strank in meščanskega tiska. Kajti Muabar Gadafi velja za zastopnika radikalne in dosledne protiameriške in pro-ticionistične politike na Bližnjem vzhodu ter za odločnega zagovornika pravic palestinskega naroda. Kot takšen je seveda trn v peti ZDA in Izraelu, ki vidita ravno v Gadafijevi politiki veliko oviro za svoje imperialistične težnje, ki merijo na uničenje palestinskega naroda in suverenosti držav na Bližnjem vzhodu, kjer si hočeta zagotoviti bogate zaloge surovin (zlasti nafte), pa tudi vojaška oporišča in politični vpliv. S tem namenom so skrbele ZDA za nastanek Izraela in tudi podpirajo njegovo ekspanzioni-stično politiko, v ta namen so spravile v svojo odvisnost deloma tudi Egipt.
Libijska politika, ki zastopa dosledno propalestjnsko stališče in se zavzema za enotnost arabskih in afriških držav v svrho obrambe njihove suverenosti, je zaio postala glavni sovražnik ZDA v tem delu sveta. Z dolgoletno propagando, ki so jo sprožile ameriška vohunska služba CIA in podobne organizacije, je uspelo napraviti Gadafija v zahodni javnosti za neke vrste diabolusa, za persona non grata, za tajnega šefa terorizma in podobno.
Vse te bajke je ob obisku Gadafija na novo oživila tudi večina tukajšnjega tiska — seveda z dvojnim namenom: po eni strani ponovno diskreditirati pravično politiko arabskih držav v palestinskem vprašanju, po drugi strani pa ofenzivno napasti zunanjo politiko sedanje avstrijske vlade, ki se vsaj deloma odvrača od slepega zagovarjanja vsega, kar prihaja iz centrov CIA in Reaganove administracije, ter se trudi za ožje sodelovanje tudi z blokovsko nevezanimi državami. To ni prišlo do izraza samo v številnih komentarjih meščanskih časopisov, ki so trdili, da sprejema Kreisky celo zločince ali celo največjega zločinca sveta, temveč tudi v izjavah opozicijskih politikov, ki so pokazali, da namesto varovanja suverenosti lastne držcve raje še naprej igrajo poslušne vazale ZDA
in ubogljive zagovornike njihove politike. Tukaj je prišlo tudi do izraza, kakšne načelne razlike obstajajo med socialdemokrati in ljudsko stranko pri tolmačenju statusa avstrijske nevtralnosti.
Konkretnih rezultatov Gadafijevega obiska v Avstriji (še) ni videti. Na gospodarskem področju ni prišlo do večjih libijskih naročil, s katerimi gotovo ni računal samo Kreisky, temveč tudi združenje industrialcev in gospodarska zveza, ki Gadafijevega obiska nikakor nista odklanjala tako agresivno kot njuni politični zastopniki pri 'OVP. Brez dvoma važen pa je pomen obiska za zunanjo politiko. Po gospodarski in politični izolaciji s strani zahodnega dela sveta je bila Libija prisiljena, da se močneje nasloni na Sovjetsko zvezo in tako hote ali nehote krepi njen vpliv na Bližnjem vzhodu ter lastno gospodarsko in polifič-no odvisnost od vzhodnega bloka, kar žarišča v tem delu sveta gotovo ni ohladilo. Da bi se ta enostranska odvisnost Libije omilila, bi bilo brez dvoma potrebno, da bi se evropske države odločile za tesnejše sodelovanje s to državo — jn v tem pogledu je bil Gadafijev obisk v Avstriji gotovo tudi določen signal.
Pa tudi konkreten rezultat v interesu mednarodnega miru je bil že dosežen: na poti v domovino se je Gadafi po posredovanju kanclerja Kreiskega ustavil na Malti ter se tam srečal s predsednikom vlade in se z njim pogovarjal o medsebojnih problemih, ki tarejo Malto jn Libijo zaradi nekih sporov suverenskih pravic. Mintof in Gadafi sta se sporazumela, da hočeta ta vprašanja reševati po mirni poti in da bosta priznala sklep mednarodnega sodišča v Haagu, ki naj bi proučilo ta problem.
Veljko mero arogance pa so pokazali Američani: zvesti svoji namišljeni vlogi svetovnega šerifa, ki bi jo rad igral Reagan, je bil avstrijski ambasador v Washingtonu takoj citiran v zunanje ministrstvo na „raport", da bi poročal jn „pojasnil" avstrijsko stališče glede Gadafijevega obiska. Pri tem je očitno šlo predvsem tudi za nekoliko .ostrejše" ocene, ki jih je med svojim bivanjem na Dunaju podat Gadafi o politiki Amerike in njenega predsednika (kjer menda tudi primerjav s Hitlerjem ni manjkalo).
Sicer pa celotna v avstrijskem in mednarodnem tisku sprožena histerija zaradi Gadafijevega obiska očitno avstrijskega p*ebivalstva ni preveč motila: po neki raziskavi mnenja o Gadafijevem obisku se je menda 53 odstotkov vprašancev izreklo za ta obisk, kar brez dvoma priča o določeni politični zrelosti avstrijskega prebivalstva — vsaj v tem konkretnem vprašanju.
POMEMBEN KULTURNi DOGODEK NA RADIŠAH:
Uprizoritev Cankarjeve drame ,,Kralji na Betajnovi"
Ko emo zvedeti, da igraici Siovenskega prosvetnega društva „Ra diše" vabijo na uprizoritev Cankarjevega deia, je biio jasno, da so si tokrat zbraii izredno zahtevni komad, saj so na oder postviii prvo sio-vensko sociaino dramo „Kra!j na Betajnovi". Zato smo z veiikim zanikanjem spremljati nedeijsko premiero v kuiturnem domu na Radišah. Poteg domačinov je prišio tudi mnogo ijubiteijev odrske umetnosti z drugih krajev, ziasti Ceiovca, ki so napoiniii dvorano.
Tako je uvodoma predsednik SRD "Radiše" Ludvvig Ogris z zadovoljstvom pozdravil številno občinstvo, Pato pa podal kratko vsebino o tem Cankarjevem dramskem delu. Med ^agim je dejal, da v tej drami Cankar prikazuje razvoj kapitalizma j' kmečkem okolju in da je brezbrižnost in krutost tega razvoja poosebil v liku Kantorja. Cankar pri-tira svojega Kantorja celo tako da-oč, da. le-ta vidi v svojem početju ukaz in nujnost neke usode, kar Nagovarja pred svojo ženo in da je obil Maksa Krnca zato, ker je motalo tako biti. „ G reši ! sem, ker sem Ptorai grešiti!"
tn potem, ko se je odprl zastor, smo pozorno spremljali dogajanje "a odru. Drama se je razpletala od prizora do prizora in naposled
razgalila krutega in nesocialnega Kantorja, ki je svojo pozicijo bogatega tovarnarja branit z vsemi sredstvi, celo z umori. Tu je bil jasno prikazan značaj bogataša, ki je tudi potem, ko je sam priznal svojo krivdo, ostal na površju in postal še bolj krut in oblastniški. Cankar v drami „Kralj na Betajnovi" prikazuje kako kapitalizem lahko manipulira družbo in kako posamezniki postajajo malodušni in slepi za krivice, ki jih nižjemu sloju delajo begati. Cankar pri tem ne prizanese niti cerkvi, saj se tudi le-ta — če je v njeno korist - odpove načelom krščanskega nauka. Drama „Kra!j na Betajnovi" je po svoji so-cialno-kritični izpovedi aktualna danes, ker tudi naš čas žal dopušča korupcijo, kriminal in izkoriščanje
malega človeka. V igri je bilo potrjeno, kar je bilo povedano v uvodnih mislih, namreč, da tudi današnji čas prikazuje, kako resnični so ljudje in življenje, ki jih je Cankar prikazal v tej drami. Kantor je morilec in obenem ugledna in mogočna osebnost Betajnove, kjer se ga vsi bojijo — razen Maksa. Zato niti sodnik noče verjeti, da bi bil Kantor morilec — drugi si pa tega še misliti ne upajo.
Kar zadeva igro kot tako, se bi seveda dalo pripomniti kaj kritičnega. Toda ne smemo pozabiti, da je šlo za amatersko predstavo in da so- vsi igralci — vsak po svojih močeh — dali vse od sebe. Tako lahko rečemo, da so postavili na oder izredno zahtevno slovensko dramo, pri čemer je treba naglasiti, da je šlo za delo Ivana Cankarja, ki je tudi po jeziku zahteven. Brez dvoma je ob radiški uprizoritvi bila vidna tudi roka izkušenega režiserja tovariša Ander-leta, ki je iz Tržiča prihajal na Radiše. V drami „Kralj na Betajnovi so nastopali: N. Wieser, Š. Ogris, A. Resztej, Š. VVrulich, L. Lampich-ler, B. Pisjak, T. Rogaunig, L. Lam-pichler ml., BI. Miki, Št. Resztej, F. VValter, H. Pisjak, P. Schuschnig, M. VVrulich, M. Resztej, M. VVo-schitz, O. VVrulich, S. VVrulich in E. Hribernik.
Radiškim igralcem za tako velik napor, ki so ga vložili v študij Cankarjeve drame „Kra!j na Betajnovi", velja vse priznanje, sosednjim prosvetnim društvom pa priporočamo, da bi igralski ansambel z Radiš povabili v goste. Tega je Cankarjeva drama vredna tako po vsebini kot kvalitetni igri, razen tega jo je možno uprizoriti na vsakem odru, saj je scena preprosta in zato prilagodljiva.
Tudi „0der 73" predstavi! novo igro
Preteklo soboto je Slovensko pro-svstno društvo „Edinost" v Pliberku yabilo v dvorano pri Schwarzlu, kjer ^ :,Oder 73" uprizoril krstno pred-stavo na amaterskem odru igro „Sta-ra garda", katero je napisal Aldo Ni-j^lai. Delo je zrežirala Anita Hudi, je tudi nastopala v vlogi Ambre, naedtem ko sta ostali vlogi zaigrala , alter Juvan (Libero Bocca) in Jo-^ Hudi (Luigi Lapaglia).
^loramo priznati, da so igralci iz-jjedno dobro obvladali tekst in so ta-° pritegnili pozornost publike. Žal slednje ni bilo preveč. Vzrok je k verjetno bil v tem, da je istočasno '*a tudi prireditev v Šmihelu. Škoda, so se igralci res zelo potrudili, azen tega so igro pripravili kot prispevek k mednarodnemu letu starej-
še generacije. Igra dejansko obravnava problem starih ljudi. Libero Bocca in Luigi Lapaglia, dva osamela sedemdesetletnika, se nekega zgodnjega jesenskega dne po naključju srečata na klopci v mestnem parku. Kmalu se zapleteta v pogovor. V pretresljivih besedah si razkrijeta svoje sedanje življenje. Kot vdovca živita pri svojih otrocih. Čeprav je okoli, njiju precej vnukov, se zanju nihče ne briga, kar ju dela še bolj osamljena. Zato postaneta prijatelja. Toda nekega dne Lapaglie zve za kruto resnico, da ga bodo njegovi otroci spravili v zavetišče za starce. Prijatelj Bocci ob tem zasnuje neverjeten načrt. Predlaga, da bosta pobrala vse svoje stvari in zbežala v kraj, kjer ju nihče ne bo več našel in da bosta
tam začela novo življenje. Toda usoda jim prekriža ves načrt... To je na kratko vsebina igre „Stara garda", ki je, kot že zapisano, dobro pripravljena in tudi igrana.
Tajnik SPD „Edinost" Franc Kvež-nik je pozdravil tudi nekatere ugledne goste, med njimi višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika, predsednika Kulturne skupnosti občine Ravne na Koroškem Alojza Pikalo s soprogo, podžupana občine Pliberk Frica Kumra, predsednika Združenja staršev slovenske gimnazije dipl. trg. Janka Uranka in predsednika Slovenske kmečke zveze Joška Partla.
Pomembna
bibiiografija
SLOVENSKA PROSVETNA vabi staro in miado na MLADiNSKO REViJO
v nedeljo 28. marca 1982 ob 14. uri v kuiturnem domu na Brnci. Nastopajo otroci iz zgornjega Roža in Zi!e.
Prisrčno vabijeni!
Ob otvoritvi razstave v spomin na drugo obletnico smrti Karla Prušnika-Gašperja, so pretekli torek v študijski knjižnici na Ravnah na Koroškem predstavili tudi posebno številko Vestnika koroških partizanov.
Številka vsebuje bibliografijo Karla Prušnika-Gašperja in bibliografijo Vestnika koroških partizanov, katero je sestavila Marija Suhodolčan. Pri tem gre za izredno pomembno knjigo podatkov o publicističnem delu pokojnega Gašperja ter za pregled člankov, objavljenih v Vestniku koroških partizanov v zadnjih 15 letih.
Bibliografija je seveda vredna posebne publicistične obdelave — kar bomo storili v prihodnjih številkah našega lista, vendar naj tu omenimo, da je knjiga bila tiskana v nakladi 7000 izvodov, da ima 252 strani in je velikega formata (a 4) in bo vsekakor v veliko oporo piscem zgodovine ter obširen informator o publicističnem delu Karla Prušnika-Gašperja oz. sodelavcev Vestnika koroških partizanov.
AULA SLOVENICA
Vljudno Vas vabimo na razstavo grafik akademske slikarke
Tince Stegovec
Razstava bo odprta do 2. aprila 1982, od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
O RAZSTAVI TINCE STEGOVEC V AULI SLOVENICI:
Njena ljubezen in njeno umetniško izrazilo je grafika
Minuli ponedeljek so v Auli slovenici v Celovcu odprli prvo likovno razstavo v letošnjem letu. Organizatorjem je uspelo predstaviti grafična dela akademske slikarke Tince Stegovec iz Slovenije. Slednja je na otvoritvi bila tudi navzoča, predsednik društva Aula slovenica dr. Mirt Zwitter pa je ob tej priložnosti pozdravil tudi vrsto uglednih gostov, med njimi jugoslovanskega generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika in konzula Alfonsa Naberžnika ter predstavnike slovenskih koroških kulturnih oz. politični'! organizacij.
O razstavi in umetniškem delu Tince Stegovec je spregovoril znani likovni kritik iz Ljubljene Janez Mesesnel, ki je navzoče ljubitelje likovne umetnosti popelje! v izrazni svet grafik razstavljajoče umetnice. Njegova izvajanja objavljamo v celoti:
Akademska slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, katere grafične liste razstavlja tokrat AULA SLOVENICA, sodi v drugo generacijo povojnih slovenskih umetnikov. Slikarstvo je študirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri pokojnem profesorju Gojmiru Antonu Kosu in leta 1950 diplomirala. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu. Pozneje se je povsem posvetila grafičnemu ustvarjanju, pedagoškemu delu in spoznavanju sveta. Mnogo je potovala in deset let po končanem šo-ianju jo najdemo kot štipendistko francoske vlade v ateljeju znamenitega grafika W. S. Hayterja na izpopolnjevanju. Izkušnje je nabirala tudi kot štipendistka Prešernovega sklada leta 1971 v Italiji. Sicer pa je prepotovala velik del Evrope, med drugim Italijo, Francijo, Švico, Avstrijo, Grčijo, Nemčijo, Anglijo in Španijo; v večini teh dežel je svoja dela tudi razstavljala, pretežno z uspehom, povsod pa je zbudila pozornost njena nevsiljiva in zadržana, s humanističnim sporočilom pretkana grafična umetnost.	<
Razen z grafiko se Tinca Stegovec ukvarja tudi z ilustracijo in občasno s publicistiko, zlasti po tem, ko je opustita pedagoški poklic. Toda njena ljubezen in njeno umetniško izrazilo je grafika, katere izhodišča lahko iščemo — po besedah profesor Melite Stele — v liričnem ekspresionizmu in socialni občutenosti. Ta izhodišča, oprta na etične in moralne vrednote, je našla še v delu svojih akademskih učiteljev; neprestano potrjevana na njeni življenjski poti, navsezadnje tudi na njenih številnih študijskih potovanjih, so se razvila v izvirni grafični opus, katerega skupni imenovalec in hkrati glavni poudarek je humanizem. Ne humanizem kot program ali deklaracija, temveč kot tisto globoko, socialno občuienje in pojmovanje sveta, ljudi in življenja, iz katerega lahko črpa pobude in vsebino še danes sleherni umetnik, kateremu ni le do formalističnih novosti in komercialnih uspehov. Njeno razmerje do narave v najširšem pomenu besede je skorajda klasično: upodabljanja vredno je vse, kar zmore prenašati, posredovati umetnikovo izpoved, sporočilo širšemu krogu gledalcev, bodisi že osveščenih, bodisi sprejemljivih za osveščajoče pobude. Ce bi poskusili strniti pojmovne opisne oznake, bi lahko rekli, da nastaja ta grafika neposredno v razponih človeških razmerij — in v tej ugotovitvi je zajet ves njen odnos do ljudi in do umetnosti.
Teme, ki jih obiikuje, jedka in tiska, so same po sebi splošno-človeške, zajete iz vsakdanjega življenja avtorice, vendar pojmovane kot splošna možnost. Zase zadrži samo pravico osebne interpretacije, določene z izredno pre-tanjšano osebno občutljivostjo — tisto za čtoveška razmerja, in tisto umetniško, grafično, estetsko. Pri tem se gostja AULE SLOVENICE poslužuje pre-nekaterega izsledka psihologije in novejše umetnostne teorije, prav tako pa bogati svoje grafike z nevsakdanjimi izrezi, rezi, kompozicijskimi zasnovami in strukturami. Tehnično brezhibne so njene grafike redek primer združitve modernega, vsebinsko bogatega in komunikativnega humanizma — morda
tudi zato, ker so poslužuje pretežno klasičnih tehnik, premišljeno plemeni-tenih z barvo in z vsebinsko utemeljenimi kombinacijami izrazno razvitih partij.
Tinca Stegovec je doslej kakih dvajsetkrat samostojno razstavljala, udeležita pa se je tudi mnogih skupinskih in uglednih mednarodnih razstav, med njimi Trienala barvne grafike v Grenchnu, grafičnega bienala v Bradfordu, grafičnega bienala v Frechnu, mednarodne razstave risb v Barceloni, mednarodne grafične razstave v Ljubljani, prvega jadranskega grafičnega trienala v Civitanuova-Marche, mednarodne razstave risb v Miami Beachu in drugih. Za svoje delo je prejela števitna prjznanja in nagrade, med drugim Prešernovo nagrado Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, zlato medaljo na razstavi II. Rasegna d Arte v Vidmu, odkupno nagrado na Jesenskem salonu v Banjaluki, odkupno nagrado V. trienalu barvne grafike v Grenchnu — nagrado Prešernovega sklada, nagrado na mednarodni razstavi risb s športno tematiko v Barceloni in druge.
Z grafičnimi listi, s katerimi gostuje tokrat v Celovcu, ostaja Tinca Stegovec zvesta svojim, že davno zastavljenim zahtevam do umetnosti, in nam hkrati posreduje živijenjsko zrelost umetnice, ki pojmuje svoje delo resno, kot nevsiljivo, a vseskozi opozarjajoče poslanstvo, namenjeno vsem, ki ga zavestno aii podzavestno potrebujejo.
-;*==s*
KONČAN JE 7. ROŽANSK! !ZOBRAŽEVALN! TEDEN:

Aktivno sodelovanje je osnova izobraževanja
Rožanski izobraževaini teden se je razširit, postat je tudi kuiturni in izobraževaini faktor v Rožu, ki ga ni mogoče prezreti. Psihoioški položaj manjšine in večine ter poi-pretekia zgodovina sta biii tematski težišči ietošnje serije prireditev, katero so pripravita siovenska prosvetna društva iz Biičovsa, Boro-veij, Kotmare vasi, Rožeka, Siove-njega Piajberka, Sveč, Šentjakoba in Šentjanža. V teku 10 dni je v 9 krajih obiskaio okoii 800 ijudi 13 prireditev.
Že v zadnji številki Slovenskega vestnika smo poročali o priredit-
Kitajski. Z skioptičnimi slikami in s filmom sta dokumentirala lanskoletno potovanje po tej zanimivi deželi dalnjega vzhoda. Potovala sta preko Sovjetske zveze v Peking, od koder sta se z avtobusom in letalom napotila v druge kraje dežele. Dala sta zanimiv vpogled v življenje in dogajanje te velike dežele.
Bilčovsko društvo' je pripravilo nastop učencev glasbene šole. Svoje znanje je pokazalo pred številnimi starši skoraj 30 učencev na flavtah, kitari, harmoniki in klavirju. Zaključili SO' učenci svoj pro-
Biičovs: Učenci giasbene šoie napredujejo
a.
vah, ki so bile do srede prejšnjega tedna. V črtrtek so se v društveni sobi šentjakobskega prosvetnega društva zbrali domačini, da so poslušali in obravnavali čas nasilnega izseljevanja; v tamkajšnji občini. Domačina Franci Sereinig in Jaki Sitter sta dala pregled tedanjih dogodkov, domačini pa so pričali o tedanjem grozovitem zatiranju koroških Slovencev.
Ob istem času sta pri Knabrlnu v Velinji vasi predavala Rudi Grob-lacher iz Rožeka in Stanko Schel-lander iz Treblnje o potovanju po
gram s skupnim nastopom vseh harmonikašev in nato tudi z nastopom ansambla blokflavt ob spremljavi kitar. Navzoči štirje učitelji iz Slovenije so med drugim povedali, da obstaja seveda tudi možnost učiti se na drugih instrumentih. Isti dan so pri Adamu v Svečah prišli na svoj račun ljubitelji domačih jedi, ki so bile še pred nedavnim časom razširjene po vseh domovih rožanskih krajev in ki stopajo danes že precej v ozadje. Ljubitelji majžlnov, sirovih in kvočnih krapov, godlje in krva-
ve klobase so vsi prišli na svoj račun.
Zaključno prireditev v bistriški kinodvorani je pripravilo prosvetno društvo iz Sveč, sodelovali pa so tamburaši iz Šentjanža, moški zbor iz Sveč in Biičovsa, vokalo-instru-mentalna skupina ter reoitatorka iz Kotmare vasi, nastopila sta dva z blokflavto in kitaro iz Sveč in Borovelj ter še dve mladi deklici s flavtami. Tudi dober obisk na tej zaključni prireditvi, ki jo je povezoval dr. Janko Zerzer, priča o splošnem zanimanju za prireditve v okviru tega izobraževalnega tedna. Prireditve sta se udeležila tudi bistriški župan Baurecht in bil-čovski župan Ogris, Župani oziroma drugi zastopniki ostalih občin se žal niso pokazati; na prireditvah. Kot že v prejšnjih letih pa je obiskal nekaj prireditev tudi konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Alfonz Na-beržnik s soprogo.
jr tre/?% omemb, Ja so pr/reJ/tff s te/TM/n/ /z po/prete^/e zgoJov/7/e (jpregTMTMtvo /// //por ter /brajffTM zgoJov/7M) m tre////tn/ ps/-7?o/o%/ po/oža; v Ježe//' pr/va///7e -peč ^ot 400 pos///H/cep, rat///o pr/ ref/ pr/reJ/tvafi so o^/s^opa/c/ MajJo/j so-Je/ot/a//' p J/'s^//s/j/. /zpoveJ/ ps/7i/at-ra A:'r/g/a so /zzfa/a ž/ve, oJprte /// soJo/it/e Je/?ate, ///vš/ /'zse/jewc/ so pr/čeva// o svoj/ režb/ //soJ/, /M/aJ/z/a
p% ;/'b je s pozornostjo pos///ša/a. Vre ro so obbbe Izobraževanja /M abt/'v-nega soJe/ovanja, b/ j/b je treba še bo/j porperrMtr.
^o Je/o vanje rožansb/b Jr//štev v obv/r// rzobmžev/r/rreg/: teJna, p// je brez Jvonta Jejavn/b, b/ s čarom /ab-bo Job/ še večj/ po/nen. 7?/ ro b/ bt/o t//J/ porreb/ro, raj zanerr S"/ovencev v rem ožjem prorror//, v rej r/eporreJ/r/ sosešč/n/ M/ veJno na najv/šj/ ravn/, bar re r/če sb//pn/b prob/emov v rem sb//pne/w ž/v/jenjsbent prorror//. ^4b-t/vn/ prorverar, b/ pozr/a razmere v roreJr/j/ obč/n/ poJrobneje, je bo/j /z-jema bor pravz'/o. Žaro preJ/agam, Ja pr/boJnje Jr%rrva pr/ /zb/r/ //pogrevajo meJ Jr//g/'m t//J/ prob/em pr/jav b Jvojez/čnen/// po//b//, Ja s/ morJa og/eJamo babrwo je stanje v obč/7/ab roJe///joč/b Jr//štev; prob/em po//ba s/ovenšč/ne, r/rre, b/ ne znajo r/over/rbo; //porrevar/je s/ovenšč/ne r/a obč/7/rb/b //raJ/b; Je/ovna merra v Jomačem braj//; prob/em/, b/ nastajajo z vraboJr/evr/o vožnjo /ra oJJa/jeno Je/o, prav rabo pa b/ bt/o zaw/m/vo obravrzavar/ oJre/jevar/je Jomačega preb/va/stva, /r/ mož/rorr/, babo ro prepreč/r/. PreJstav/ja/n r/, Ja b/ z obravnavanjem tabšn/b roJobn/b prob/emov, b/ ro navezan/ na Joma-č/ braj, re močneje posega/t v Joga-janje v naš/b braj/b, bbrar/ pa b/ pr-rpeva/Z t//J/ b ob//bovanj// roJobne pobr/čne /n b//Zr//me zaverr/ r/oven-rbega /n t//J/ orra/ega preb/va/rrva na rem preJe/// j//žne Korošbe.
V. W.
ZVEZA SLOVERSKE M L A D i R E
vabi na
poldnevni izobraževaini seminar
ki bo v SOBOTO 20. MARCA 198Z v miadin!kih prostorih Kuiturnega doma Danite v Senfprimoiu.
Spored:
ob 14.00 uri: Pregted skozi igodovino koroikih Siovencev, predavanje i diapozitivi (Teodor Domej)
ob H.ti uri: ROB na Siovenskem in narodnoizdajaiske site beiogardi-stov, domobrancev, četnikov (predava ivan Križnar) ob 17.10 uri: OF na Korofkem in kratek povojni pregted narodnih organizacij [dr. Janko Maiie)
17.4$ da 10.00 odmor.
ob 18.00 uri: Deio in organiziranost osrednjih organizacij koroških Siovencev (dr. Matevž Griic in dipi. inž. Feiiks Wieser)
Prisrčno vabi predvsem miadino odbor Zveze siovenske miadine!
Vrhunski jazz v Žitari vasi
Prijatelji sodobnega jazza imajo v začetku aprila priložnost, da spoznajo enega najsolidnejših jazz ansamblov iz Slovenije.
V	soboto, 3. aprtia bo v Žitari vasi v diskoteki „Happy night" (pri Rutarju) ob 20. uri nastopi)
Andrej Arnol s svojim sekstetom
Jazz koncert prireja Zveza slovenske mladine.
Andrej Arnol je študiral saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in od leta 1974 nastopa s svojim kvartetom doma in v tujini. Med drugim je kvartet, ki se stilno nagiba na, dokaj osebno obarvan modem bop stil, igral pa jazz klubih in festivalih na Madžarskem, Poljskem, v Avstriji, Švici, ZR Nemčiji in Franciji. V Amolovem kvartetu so igrali med drugim že Manfred Josel (tolkala), Wayne E. Dariing (bas), Ack van Rooyen (trobenta) in drugi znani glasbeniki. Andrej Arnol sam igra pri big bandu RTV Ljubljana in pri Jeff Conway Big bandu v ZR Nemčiji.
V	Zita.ro vas bodo prišli z njim sami vrhunski jazz glasbeniki iz Siovenlije in Jugoslavije. Na pianu bo igral Silvo Stingl, na bas bo brenkal Ladislav Rebrek, Ratko Divjak, ki igra tudi z Boškorn Petrovičem, bo na tolkalih skrbel za ritem, s kitaro pride Milan Ferlež, trobento pa bo pihal Peter Ugrin.
Bi:frica v Rožu: Razprava o nasitnem izseijevanju in uporu Siovencev OBČN! ZBOR KLUBA SLOVENSKtH ŠTUDENTOV NA DUNAJU:
Z novimi odborniki v novo deiovno dobo
Dunajski študentje se bodo tudi v prihodnjem ietu aktivno vkiju-čiii v boj za dosego pravic Siovencev na Koroškem, informirati bodo dunajsko in avstrijsko javnost o konkretni situaciji manjšine, še nadaije bodo širiti siovensko kuituro izven Koroške, med drugim pa bodo na-daijevaii z intenzivnim študijem siovenske zgodovine, to in še več je povedaia na zadnjem občnem zboru novo izvoijena predsednica Kiuba siovenskih študentov na Dunaju Maja Haderiap v petek pred števiinimi študenti in gosti.
Bivša predsednica Uši Ketich je v svojem poroči!u o pretekli delovni dobi kot težišče delovanja dunajskih študentov predstavila delovanje na področju manjšinske politike, kjer so študentje opozarjali na neustrezno 7. julijsko zakonodajto, ter odklanjali kot obe osrednji organizaciji sodelovanje v sosvetih. Poleg aktualnim narodnopolitičnim vprašanjem so se študentje v zadnjem času posvetili predvsem vprašanjem kulturnega ustvarjanja in delovanja tako v študentskih vrstah kakor tudi na Koroškem. V Podravljah so skupaj z drugimi študentskimi klubi priredili poseben seminar o tej temi, vendar niso zadovoljni s pičlimi reakcijami na to njihovo iniciativo. Nenazadnje pa so se vključevali v avstrijsko mirovno gibanje. Tajnica Aleksandra Pradetto je med drugim poročala o nastopih klubske igralske skupine, ki je predvajala Brechtovo „Izjema in pravilo". Bilo je precej skepse v zvezi s to igro, po nastopu pa je igra kar pozitivno odmevala tudi na koroških podeželskih odrih. Aktivno s;o se dunajski študentje vključili v podporo žitrajskega ravnatelja Kukoviče, od katerega zahteva občina odstranitev dvojezičnih oznak. Informirali so dunajsko javnost o tem zapostavljanju Sicvencev, v prihodnje pa se mislijo še intenzivneje posvetiti temu vprašanju.
Kot smo zvedeli je nova predsednica Maja Haderiap iz Železne Kaple po volitvah predstavila svoj delovni načrt za prihodnjo dobo. S predavanji, delovnimi krožki in diskusijami se bodo študentje poglobili v zgodovino dvojezičnega šolstva, na žitrajskem primeru pa bodo skušali predstaviti javnosti današnjo realnost dvojezičnega šolstva. Med letošnja težišča pa spada tudi 40. obletnica pregnanstva in upora slovenskega naroda na Koroškem. S posebno razstavo in.informacijami bodo nastopili slovenski študentje na dunajski univerzi, poleg tega pa načrtujejo tudi prireditev, na kateri bodo predstavili katero izmed slovenskih prosvetnih društev iz Koroške. Nadaljevali pa bodo tudi z razpravo o trenutnem stanju slovenske kulture. Zgodovinski krožki, sodelovanje pri Koroških kulturnih dnevih, nadalje vključevanje v avstrijsko mirovno in antifašistično delovanje pa zaokrožajo obširen delovni načrt novega cdbora KSŠ na Dunaju.
Poleg nove predsednice Maje Haderiap so bili izvoljeni: Hanzi Wic-ser (podpredsednik), Aleksandra Pradetto in Helena Verdel (tajnici), Irena Verdel (odgovorna za finance), Lipi Ogris-Martič (kuiturni referent), Zdenko Leitgeb (časnikarski referent). V razširjeni odbor so bili izvoljeni še Martina Ogris, Flori Wie-
Dragi rojaki in prijatetji
SLOVENSKE GtMNAZIJE V CELOVCU
Konec letošnjega šolskega leta bomo praznovali 2$-letnico Zvezne gimnazijo za Slovence v Celovcu. To je za nas koroške Slovence pomemben jubilej, saj je dala ta gimnazija medtem to velik del naših vidnih kulturnih in po* litičnih delavcev.
Združenje staršev na naši gimnaziji jn vodstvo šoie nameravata prosiaviti ta jubiiej prav posebno siovesno. Gimnazija naj bi se ob tej priiožnosti pred* staviia stovenski in nemški javnosti v dežeii s svojimi uspehi, z opravijenim deiom in zgodovinskim pogiedom no pretekiih 2$ iet. Žeieij bi v naši dežeii vžgati in utrditi zavest pri vseh, kako zeia potrebujemo to šoio, kako iz vsega srca jo je treba podpreti tako * dobromisiečimi nasveti in širjenjem njenega siovesa, kakor tudi z gmotno podporo.
Šoia bo predstavita s kuiturnim programom 21. in 22. $. 1982 svojo kui-turno dejavnost, siavnostna akademijo 23. $. 1982 pa naj bi javno vidno, mogočno in nepresiišno ponesia gias o tej šoii v dežeio, v siovenski in nemški svet. Posebni „aimanah ", posvečen razvoju in podvigu gimnazije v pretekiih 2$ ietih, pa naj bi v tiskani obiiki ohranit tudi za bodoče rodove spomin no pionirsko prvo četrtstoietje siovenske gimnazije.
Dragi prijateiji, posebno pa dragi naši bivši dijaki siovenske gimnazije, prosimo vas, pomagajte nam, da bomo zmogii težko finančno breme, M nam ob teh načrtih deia veiike skrbi. Danes tistu priiagamo poiožnico i" prosimo, da je ne vržete v koš, marveč se je posiužite in nam s svojim prispevkom pomagate vsak po svoji moči.
Za vaše dariio se vam vnaprej prisrčno zahvaijujemo. Posebno pa se že zdaj zahvaijujemo tistim agiinim absoi-ventom naše gimnazije, ki so že pred tedni ii iastnega nagiba obijubiii, do se bodo radevoije posebno izkazati-Tiste bivše dijake naše gimnazije, ki se še niso javiii, pa prosimo ne ie za dat, marveč še posebej, da čim prej sporočijo svoj nasiov Združenju staršev na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiov-cu, Janežičev trg 1, 9020 Kiagenfurt/Ce-iovec.
Pomagajmo skupno vsi!
Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Siovence v Cetovcu
dip!. trg. 3anko Urank
predsednik
Šentjakob
,,/n & /J t//J/ ???: ?/;//? )ezz'^ raz//??/?//, /J s/zš%/z, ^o/z^o 5/ovfHC/ s??!0 /rpc/z", je zz/p/s/J Jože/ čJe/aM v ^es/wz' sfz'".
V četrtek, 11. marca 1982 nas je vabilo SPD „Rož" na večer k temi „Izseljeništvo na primeru Šentjakoba".
Natlačili smo se v društveno sobo in najprej prisluhnili Franceju Serajniku in Jakeju Sitterju, ki sta nam na kratko osvetlila zgodovino od plebiscita do tistega težkega aprilskega dne 1942, ko so trdi, neusmiljeni nemški škornji zvlekli marsikatero slovensko družino v pregnanstvo.
O trpljenju v teh grozovitih letih sta nam pripovedovali Štikrova in Ščedemnikova mama. Marsikatero oko se je orosilo ob podoživljanju teh nečloveških dogodkov.
Šimej Martinjak nam je pravil, kako je prestal vojna leta v kacetu-
Neprisiljeno, domače je vse potekalo. Oglasili pa so se tudi nekateri prizadeti poslušalci, ki so se sporni* njali hudih let bodisi doma, bodisi kot vojaki. Vsi so živeli v strahu, vsak je po svoje trpel.
Gotovo je društvo s to priredivijo doseglo svoj cilj. Zbližati smo se s starejšimi ljudmi in spoznali del lastne zgodovine.
Skrajni čas bo, da prisluhnemo našim staršem, sosedom in znancem, da korenine naše kulturne ustvarjalnosti ne bodo tonile v pozabo. Do/TMc/f!
ser, Borut Sturm-Schnabl, in Liza He* denik.
Občni zbor Kluba so pozdravil' številni gosti, med drugim konzul SFRJ na Dunaju Matjaž Janča, ki je prinesel pozdrav novega jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Pešiča. Občni zbor so pozdravili tudi zastopnica SZDL Slovenije Barbara Goričar, delegacija zamejskih študentov v Ljubljani, zastopnik mta' dinskega odseka SKGZ iz Furlanije* Jutijske krajine, zastopnik univerzitetne konference v Ljubljani, zastopnika osrednjih organizacij na Koroškem ter delegati dunajskih študentskih združenj.
Novice iz pliberškega kraja
Zopet se ogiašamo z nekaj novicami iz piiberškega kraja, pač paradi tega, da drugod ne bodo misiiti, da pri nas nič ne deiamo. Dejansko je pa ie tako da je aktivnost pričujoča na vseh področjih.
Tako je minulo jesen ustanovljeno Športno društvo Pliberk pred nedavnim vabilo naše športnike na smučarsko tekmovanje k Navršni-. u, da se pomerijo, kateri bo s svo-J"ni „di!cami" najhitrejši v vele-s alomu. Čeprav je bila letošnja zi-nia pri nas s snegom bolj skopa, je na Navršnikovi rebri le bilo oiko snega, da so tekmo lahko 'zvedli. Seveda so imeli organiza-orji ogromno dela s pripravami in odi dosti ..cementa" so porabili, s je bila proga takšna, kakor pač *nora biti za vožnjo.
OKRAJNA PJSARNA PLiBERK
Bil je lep zimski popoldan in zbralo se je nad 80 tekmovalcev, da se pomerijo kaj znajo in kateri bo najboljši. Začeli so z najmlajšimi in prav presenečeni smo bili, kako jim smuči že tečejo. Med nadaljnjimi tekmovalci so bili tudi člani kolektiva tovarne Toper iz Celja s tovarišem direktorjem dipl. inž. Dežnakom na čelu, ki pa pri vožnji ni imel sreče, da bi tam bil prvi, ker ga je „spodneslo'".
Vsekakor se je splačalo tekmovati, saj so na najboljše čakate lepe nagrade, kolajne in pokali. Slednji darovani od raznih podjetij in organizacij ter tudi posameznikov. Vse te trofeje so razdelili med najboljše v gostilni pri Ziplnu.
Na pustno nedeljo pa je Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku vabilo staro in mlado k Schvvarzlnu na „pustnijo", da se tam v prijetni domači navadi poveselimo in si tudi povemo kakšno „pustno" šalo. Ne bi bil pust, če ne
bi zaigrali domači fantje poskočnih viž, da se je vse sukalo v prijetnem plesu. Da je bil pust tudi masten okrog ust, pa sta odlično poskrbeli Mili Cvelf iz Nonče vasi in Angela Čik iz Libuč s krapi, ki so imeli močne „obroče". Pa tudi Ani^ ta Hudi je poskrbela z odlično pri-
Sloven:ko pročelno druMvo ..Gorjan-ci" iz Kotmare vati vabi na prireditev „S PESMUO V POMLAD" ki bo v nedeijo 21. marca 1982, v novi ijudtki šoli v Kotmari vati t pričetkom ob 14.30 uri.
Sodeiujejo: Mešani pevtki zbor SPD Gorjanci, domača inttrumentaina tkupina in nad 20 miadih igraicev in recitatorjev.
pravljenim skečom, da so se vsi od srca nasmejali. Bilo je lepo in pričakujemo, da se drugo leto spet vidimo ob pustu in še v večjem številu. Vsem sodelujočim — zlasti Aniti in Jožkotu Hudlu ter Petrovem Francu se zahvaljujemo za ves trud in čas, ki so ga vložili za to, da so nas na „pusta" razbremenili puste in s stresom obdane vsakdanjosti.	ikej
Na pobudo krajevnih dejavnikov in Krajevnega odbora 2SO bo pisarna odsiej zasedena vsako drugo soboto od 9- do 12. ure.
V soboto 20. marca 1982 bo ^ pisarni dipi. inž. Feliks Wie-ser tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Brnca - občni zbor
V nedeljo 7. marca, je imelo Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci svoj redni občni zbor pri Prangarju v Zmotičah. Potem, ko je predsednik društva Janko Ojcl pozdravil društvenike, predsednika Slovenske prosvetne zveze Valentina Polanska s soprogo ter tov. Sonjo Ban,
Smučarska šota Bojana Križaja
Pred kratkim je izšla knjiga SMUČARSKA ŠOLA BOJANA KRIŽAJA, katere avtor je Tone Vogrinec. S tema dvema osebama je povezan prodor jugoslovanskega alpskega smučanja v svetovni vrh -Bojan Križaj kot vrhunski tekmovalec, Tone Vogrinec pa kot trener in
organizator.
Smučarska šola Bojana Križaja je pestro ilustrirana in vsebinsko tako urejena, da pritegne vsakogar, ki jo dobi v roke. Poleg tehničnega dela, ki vsebuje poglavja od izbire in nakupa opreme do vseh smučarskih veščin alpskih panog, se knjiga bavi tudi z zgodovino oziroma ^ uspehi, ki jih je Bojan Križaj dosegel v njegovi smučarski karieri. Kar štiri kolajne (dve srebrni in dve bronasti) na svetovnih prvenstvih Zgovorno pričajo o smučarskih sposobnostih tega simpatičnega tekmovalca, o katerem trdijo, da še ni dosegel zenita.
Knjiga Smučarska šola Bojana Križaja naj bo priročnik vsakemu smučarju. Napisana je lahko razumljivo in ilustrirana s številnimi fotografijami, ki ponazorujejo Bojana Križaja pri izvajanjih številnih smučarskih likov, ki bistveno olajšujejo uk smučanja.
Smučanje je danes masoven ljudski šport, ki naj bi ga vsak ob-^adal. Dober prijatelj in pomagač pa je vsekakor novo izšla knjiga, spada v vsako hišo.
Cena knjige znaša 110 šilingov, dobite pa jo v celovški knjigarni "Naša knjiga", Pavličeva 5-7.
je prebral svoje poročilo. Povedal je, da je do zdaj največji uspeh za društvo ustanovitev mladinskega ansambla, ki lahko že pokaže na prve uspehe, ki pa je hkrati največje finančno breme, saj je učitelj zelo drag. Društvo ima tudi težave, ker ne razpolaga z lastnimi prostori. Športno delovanje ni izpolnilo zastavljenih ciljev. Janko Ojcl je zavzel tudi kritično stališče do centralnih prireditev obeh organizacij, ker da jih je po njegovem mnenju preveč, saj je na-rodno-prosvetno delo važno predvsem na terenu, posebno na asimilacijsko tako ogroženem ozemlju kot je Brnca.
Svoje poročilo je podal tudi tajnik Marjan Gallob, ki je še povedal, da je za jesen spet načrtovana po dolgih letih dramska predstava. Predsednik SPZ Valentin Polanšek je poudaril, da je SPZ tako močna, kot so močna njena društva. Dal je pobudo za delovanje na knjižničarskem področju ter za lokalne prireditve v manjšem obsegu — za glasbene in literarne večere v klubskem okviru.
Razrešnica in volitve so potekale brezhibno. Ze delujoči odbor je bil spet potrjen in družabni del večera je bil zelo prijeten. Eden najstarejših društvenikov, Maks Trunk, je nekoliko povedal o aktivnosti društva v njegovih mladih letih, potem pa so si ogledali filme z izleta v bolnico Franjo lani in z Arihove peči 1981.
Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora
Nagrada za izseHtev
MAIER-KAIBITSCH JE BIL POViŠAN V SS-STANDARTENFOHRERJA
Dne 16. aprila 1942, torej samo dan po ..uspešno izvedeni" nasilni izselitvi več sto slovenskih družin iz Koroške, je najvišji vodja zločinske SS Heinrich Himmler izrazil soglasje za napredovanje Maier-Kai-bitscha. In 20. aprila istega leta je Himmler podpisal odločbo, po kateri je Maier-Kaibitsch postal SS-Standartenfuhrer (torej polkovnik). Tako je glavni krivec nasilnega preganjanja koroških Slovencev prejel nagrado za svoje zločinsko početje.
Sicer pa je Maier-Kaibitsch hitro napredovanje v SS tudi zaslužil. Saj je že precej časa pred nacistično zasedbo Avstrije delal za na-oistično gibanje in v to svoje delovanje vključil predvsem tudi takratni koroški Heimatbund in preko njega vso narodnostno politiko na Koroškem. O tem priča zlasti njegov lastnoročno napisani življenjepis z dne 23. februarja 1939, potrjujeta pa njegove podatke tudi izjavi Friedricha Rainerja in Odila Globočnika — dveh v koroškem nacizmu brez dvoma neosporavanih prič.
V svojem življenjepisu pravi Maier-Kaibitsch med drugim, ,da je od leta 1921 deloval kot poslovodja koroškega Heimatdiensta oziroma poznejšega Heimatbunda, „tiste organizacije, katere naloga je bila
Letos obhajamo štiridesetletnico pregnanstva in obenem tudi štiri-desetietnico vkijučitve koroških Siovencev v vstajo siovenskega naroda. Obeh dogodkov se bomo spominjati skozi ceio ieto, osrednja spominska sečanost pa bo v nedeijo, dne 18. apriia 1982 v ceiovškem Domu giasbe.
skrb za varstvo nemških interesov jezikovno mešanega območja Koroške". In dalje je v njegovem življenjepisu rečeno: „Med svojo dejavnostjo v Karntner Heimatbundu sem si prizadeval, da bi z nemškim zaščitnim in kulturnim delom nastopili proti delovanju in zavestnemu prodiranju za Ljubljano usmerjenih narodnih Slovencev, kar zlasti v času sistemske vlade ni bilo niti preprosto niti lahko. Posebno med prepovedjo sem organizacijo Karntner Heimatbunda stavil na voljo stranki... Bil sem tudi v podtalnem pokrajinskem vodstvu referent za jezikovno mešano območje z nacionalnopolitičnimi vprašanji."
In kako „ vestno" je Maier-Kaibitsch že v tridesetih letih tako imenovane ..domovinske" organizacije na Koroškem vključeval povsem v službo ilegalnega nacizma in tako načrtno pripravljal ..poslednji obračun" s koroškimi Slovenci, sta mu po priključitvi Avstrije potrdila visoki SS-ovski vodja Odilo Globočnik in pa tedanji državni komisar za ponovno združitev Avstrije z nemškim rajhom Friedrich Rainer, poznejši in zadnji nacistični Gauleiter na Koroškem.
1' -7. n č	t	-A-/' V .j/* Ai* -
J: t J-*,! 1 jT	'j'	f ij!
+-	[L <<-* .jT	-'V . J*--/ -


Zaht)učni de) Maier-Kaibitechevega iivtjenjepita
7
'VAN DOLENC
tNDUANKA
..Ali veš, da si danes moja?" je vprašal.
..Vem."
- Bi ostala še kak dan z menoj?"
..Seveda bi ostala."
..!n mi ne bi ubežala?"
..Ne bi."
, Sam je dvignil pogled k oknu in prisluhnil avtomobi-na cesti. Očividno se je hotel čimprej odločiti, kako ° Postopil z dekletom.
..Kako pa naj vem, da misliš resno, kar praviš?" je na-Posled vprašal.
..Verjeti mi moram. Nimam kam oditi. Rezervat sem za-3stiia za vedno." Lepa Indijanka se ni premaknila na po-ko je tako govorila.
Sam je bil videti zadovoljen.
..Stopi v kopalnico in se brž povrni," ji je naročil. " stala bova še nekaj časa tukaj. Danes se nama nika-^ ne mudi."
Se enkrat ga je glasno poljubila, potem je vprašala:
^ "Zaupaš mi, da grem čez prag? Tom mi je vedno od-: e' obleko, kadar me je pustil samo. Do konca mi ni ver-Vedno je govoril, da ga bom preverila in mu zbežala." tah je bil najbrž tisti, ki jo je sinoči zapravil na kar-' si je razložil Sam.
-.Koliko časa si bila s Tomom?" Prijel je za njene
mehke roke.
„Dva meseca."
Sam je nekaj tuhtal pri sebi.
„Boš dolgo v kopalnici?"
„Ne dolgo. Toliko, da se umijem. Čista hočem biti."
„Prav. Pojdi zdaj... In pusti obleko pri meni."
Indijanka je ubogala. Stopila je na tla, vajeno potegnila obleko s sebe in mu jo izročila. Spet je bila gola in mikavna kakor ponoči, ko jo je našel na preprogi.
„Nimaš nikakega perila?"
„Čemu mi bo?" se je zasmejala in odprla vrata. Še enkrat se je obrnila k njemu, mu z roko poslala nežen poljub kakor plesalka, potem je porinila glavo skozi vrata, pogledala levo in desno po hodniku, in ko se je menda prepričala, da ni nikjer nikogar, je tiho kakor srna na svojem pohodu k izvirku, stopila prek hodnika.
Saj res, čemu ji bo perilo? se je vprašal Sam in si osvežil podobo njenih trdih prsi, ki niso potrebovale ni-kakšne podpore, saj so bile kakor dve nepremagljivi trdnjavi.
Seveda, si je dalje govoril, hlače pa bo vseeno nosila, dokler bo z mano. Zaradi vetra zunaj. Nihče je naj ne gleda razen njega.
Sam je naenkrat občutil nekaj kakor ljubosumje. Samo nekaj pičlih ur je bil z dekletom v isti sobi in si že domišlja, da je njegova od nekdaj. Nekaj je tičalo v njenem nastopu, kar ga je na moč privlačevalo. Kaj bi naj to bilo, ni vedel povedati. Vsekakor pa je bit precej gotov, da ne čuti tako samo zaradi njenega zagorelega telesa.
če bi se dostojno opravila, je dalje predel Sam, ji nihče ne bo očital indijanske krvi. Oblekel jo bo, zares, kupil ji bo vse, kar potrebuje. Naučit jo bo življenja med belci, tistega življenja pred prihodom noči, ki ga ni vajena.
Vzel jo bo s seboj na svoja potovanja. Pomagala mu bo pri poslu. Naredil bo iz nje ljubico in strežnico in dostojno damo, vsaj v krajih, kjer bo to potrebno za prodajo sveč.
Kar tako se je odločil, da ji še pred poldnem prinese iz mesta vse najpotrebnejše. Hotel bo potem zapustila z njim popoldne ali morda jutri - v tem. Sam ni čutil nikakšne sigurnosti — kot spodobna ženska, enaka vsem tistim, ki so že spremljale njegove noči brez spanja v podeželskih hotelih vsa ta zadnja leta.
Takole je sklepal nekaj časa. Morda je minilo petnajst minut, morda pol ure, kar ga je Indijanka zapustila. Izgubil je občutek za čas. Vsa njegova podjetnost ga je to jutro prav tako minila. Poln je bil načrtov z dekletom. Prevzelo ga je, da je tako voljna. Prav vse bi lahko naredili iz nje, si je pojasnil.
V tujini je srečal Črnke, Kitajke, Japonke, in Eskimke tudi. Vse po vrsti so bile samo ženske in nič drugega, prav nič drugačne od belk. Mučile so se za vsakdanji kruh. ljubite so, rodile otroke, in nazadnje umirate, kakor umirajo vsi njegovi beli prejemniki sveč s tistim posebnim podstavkom iz lesa, ki jih žalujoči ostali tako zelo cenijo. O vseh barvnih ženskah, kolikor jih je poznal, je večkrat mislil, kako so lepe, kako so nežne, kako zelo privlačne za osamljenega moškega, ki dolge mesece ne občuti ženske strasti.
O Indijankah še nikoli ni mislil na ta način. Kadar je obiskal njihova naselja, mu ni prišlo naproti dekle, ki bi v njem prebudilo moškega. Povsod je gledal samo njihovo veliko bedo. Kamor koli je šel med njimi, vsepovsod je zrl samo izgarana telesa in nepopisno željo, da bi zaslužil vsaj dolar ali dva za svoje doma, pa naj delajo za ta denar karkoli. Slišal pa je pripovedi o indijanskih lepoticah, slišal o njihovi vročekrvnosti, dokler so še mlade in polne v
Večina ljudi lahko razpravlja o spolnosti le na splošno, ko pa bi morali s partnerjem spregovoriti o lastnih občutkih in doživljajih, jim gre beseda težko z jezika. Zlasti je težko najti primeren čas in kraj za pomenke o spolnosti. Zakonski svetovalci in psihologi odločno odsvetujejo, da bi načenjali tovrstne pomenke v spalnici. Tam je namreč vsaka izjava slišati tehtnejša in pomenljivejša. Veliko laže se je pogovarjati na spre-
POGOVOR) O SPOLNOST)
Molk ni vselej zlato
hodu, v naravi, med dolgo vožnjo z avtomobilom. Takrat imata partnerja mir in čas, da prideta svojim težavam do dna. Vsekakor pa je še vedno bolje izrabiti manj primeren trenutek za pogovor kot pa molčatj o stvareh, ki nas težijo in ki sestavljajo pomemben delež našega vsakdanjega življenja.
Zakonski svetovalci opažajo, da se tudi v ljudski govorici vse pogosteje pojavljajo izrazi, ki označujejo doživljanje v spolnosti in človekova intimna čustva. Toda tudi partnerja, ki v družbi zlahka razpravljata o spolnosti, pogosto ne najdeta besed, s katerimi bi se pogovorila o skupnih doživljanjih v spolnosti. Pri tem ne gre za velike in odločilne težave, ampak večinoma za malenkostna nesoglasja, ki bi jih bilo prav lahko odpraviti. Prav te malenkosti pa povzročajo napeto vzdušje med partnerjema in kvarijo odnose. Treba se je pogovoriti. Če kje, potem v spolnosti velja, da molk ni zlato. Partnerja, ki molčita, bodisi iz obzirnosti, iz sramežljivosti ali zato, ker si ne upata z besedo na dan, se drug drugemu vse bolj odtujujeta.
Katere so najpogostnejše malenkosti, v katerih se partnerja razhajata, ki pa jih sploh ni težko poravnati }n uskladiti, če sta ona in on za to?
] Ženskam običajno ni všeč, če morajo voditi partnerja s preveč podrobnimi napotki. Če se partner slepo ravna po njihovem govorjenju, ženske niso zadovoljne, ampak se jim zdi, da partnerju manjka domiselnosti, da je zveza pretirano toga in načrtna. Potem si mislijo: Če moram na glas povedati vse, kar bi rada, potem se tem stvarem raje odrečem.
H Marsikdaj ženske tudi moti, če je moški v ljubezenskih zadevah preveč utečen. Ljubezenska igra, ki poteka vsakokrat enako, postane dolgočasna. Čeprav se ženska sprva ob takih ali drugačnih nežnostih vzburi, se jih lahko kasneje naveliča ali pa si zaželi kaj novega. Nekam neosebno se ji zdi, da počne moški v postelji leto za letom enake stvari. Človeški občutki in želje se spreminjajo, treba je spremeniti tudi način ljubezenske igre in zbližanja.
] Ni prav, kadar le eden od partnerjev govori o skupnem ljubezenskem doživljanju. Nemara drugega partnerja takšno govorjenje moti. Tisti, ki govori, bi se moral zavedati, da mogoče ne dela prav. Preden nadaljuje podrobne razloge, bi se moral z močnejšim partnerjem pogovoriti o tej zadevi.
H Do nesoglasij pride pogosto tudi tedaj, ko gre moški takoj po končanem odnosu v kopalnico. Nekaterim ženskam se zdi takšna naglica žaljiva, predvsem zato, ker se moškemu tako mudi umivat, medtem ko je njim še veliko do nežnosti in ljubečega objemanja. Zenska namreč tudi po orgazmu občuti potrebo po bližini in nežnosti, mnogi moški pa tega ali ne veedo ali pa hote pozabijo.
H) Odkar se bolj prostodušno govori in piše o spolnosti, je začelo prevladovati mnenje, da mo-
„Srčne"
Bolečine pri srcu so posebnost zase. Nešteto je zdravih ljudi, ki jih navajajo pogosteje kot srčni bolniki. Dejansko si je prav zapomniti rek že starih zdravnikov, ki so. govorili: „Bolno srce duši, zdravo boli." Resnica je namreč, da mnoge bolezenske spremembe na srcu, bodisi na srčni mišici, za-klapkah ali na drugih delih, potekajo brez bolečin, celo v zelo napredovanih štadijih, in da bolniki kažejo mnoge druge znake, občutijo drugačne težave, kot na primer hitro utrudljivost, dušenje pri napornejšem delu itd, na bolečine pa le izjemno potožijo.
Kljub temu je nekaj bolezenskih stanj na srcu, ki bolijo. Takšne so na primer vnetne spremembe na osrčniku. Karakter bolečin pri njih je dokaj podoben tistim bolečinam pri spremembah na reberni mreni, le da so bolečine tukaj ritmičnega karakterja, kar pomeni, da so intenzivnejše ob intenzivnejšem delovanju srčne mišice in gibanja osrčnika.
Drugi vir bolečin v predelu srca so spremembe na ožilju, ki prehranjuje s krvjo srčno mišico, t. im. koron-arkah. Različne spremembe, ki peljajo v zoženje- teh žii (skleroza, nenehni dražljaji — česar ne manjka sodobnemu človeku, pod nenehnim pritiskom obveznosti in hotenj), ter drugi vzroki, ali t. im. relativno zoženje, kar pomeni, da iz kakršnega koli razloga skozi to ožilje prihaja manj krvi, kot bi jo srčna mišica rabila za nemoteno delovanje, občutijo bolniki kot bolečine posebnega karakterja.
Opisujemo jih v neki klasični obliki kot angino pektoris, oz. širše vzeto kot t. im. pektanginozni sindrom. Takšne bolečine prihajajo v napadu, združene še z drugimi znaki (občutek dušenja, strah, pospešeno dihanje itd.) in to največkrat ponoči, ali pri napornem delu. Bolečine so hude. Bolniki jih opisujejo kot občutek, da jih je nekdo z nožem zabodel v srce. Od srca se pogosto širijo navzgor v smeri lopatice, v levo ramo, ali celo vzdolž cele zgornje okončine. Tak bolnik nujno sodi k zdravniku, ki bo s sodobnimi pripomočki ugotovil stopnjo okvare in bolniku predpisal ne samo ustrezna zdra-
ra ženska za vsako ceno in ob vsakem odnosu doživeti orgazem. To prepričanje pa je najslabše, kar lahko doleti partnerja. Moški, ki se mu bo zdelo, da ni zmožen pripraviti partnerke do orgazma, bo ostal zavrt, možno je celo, da postane začasno impotenten.
H O spolnosti bi se morala partnerja vsekakor odkrito in izčrpno pogovarjati. Le tako se lahko izogneta nesporazumom. Kot rečeno, pa si za pomenek ne smeta izbrati ravno spalnice. Tam nista dovolj čustveno odmaknjena, preblizu sta problemom, ki jih v pomenku načenjata. Pomenka tudi ne kaže začeti z besedo: .Ti si..." Ali: .Ti bi moral . . .", temveč drugače. Rahločutno, previdno, ne žaljivo, vselej z zavestjo, da gre v takšnih zadevah za vselej dva krivca, nikoli za enega samega.
botečine
vila, ampak kar je enako, če ne še pomembnejše — način življenja, prehrano itd.
Bolnika k zdravniku peljemo ali kličemo zdravnika na dom. Bolnik po napadu ne sme hoditi! Morda več, kot opisanih in po bolezenskih spremembah na srcu pogojenih bolečin, pa slišimo- opis podobnih, pri sicer telesno povsem zdravih osebah, brez kakršnih koli sprememb na srcu ali ožilju. Največkrat je to pri mladih, glede vitalnosti in fizičnih zmogljivosti v najboljših letih. Tudi te osebe prihajajo po pomoč k zdravniku, nemalokrat prestrašene, ker so začutile bolečim), podobno, kot bi jih nekaj zbodlo, in nam skoraj praviloma, prav natanko, s prstom pokažejo kje je ta bolečina bila in kje se pojavlja.
Zvečine pa izvemo, da se te bolečine pojavljajo pri razburjenjih, samo v določenih
življenjskih okoliščinah (ob gotovih odločitvah, pred izpitom itd.), kar že samo P° sebi govori, da gre za določeno senzacijo, vsled nepravilnega reagiranja takšne osebe, na gotove življenjske okoliščine. Za tako* imenovano nevrotično reakcijo in bolečino. Kljub temu, da je takšnih bolnikov danes veliko, in da ne potrebujejo dejansko nobenega zdravljenja srca, ampak preje psiho-higienično treniranje pri zdravniku za duševne bofezni, ne kaže bolnikov, pri katerih resda ne najdemo nobenih sprememb na srcu, podcenjevati. Statistike namreč kažejo, da je iz vrst teh pozneje večje število resničnih srčnih bolnikov z okvarami koro-nark. To pa še vedno ne daje namišljenim srčnim bolnikom, da jih tako imenujem, nobenih pravic do izsiljevanja tistih oblik zdravljenja, ki se njim zdijo primerna (boi* niški dopusti, klimatska zdravljenja), uživanje velikih količin zdravil i. dr. ampak izvajanje tistih ukrepov, ki jim jih predpiše zdravnik.

aMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa)
Štruklji in štrukeljci
Vtečno testo za štrukije: 'A kg mehke moke, 1 do 2 jajci, 1 do 2 žlici olja, sol, malo limoninega soka ali kisa, mlačna voda, maščoba za mazanje hlebčkov.
Za štruklje zelo pogosto uporabljamo, vlečno testo. Njegove sestavine so moka, mlačna voda, sol in malo maščobe. Najraje dodamo olje, ker je po njem testo voljno. Kot vezivo uporabljamo jajce, za rahljanje pa nam služi limonin sok, kis in alkohol. Testo delamo kot za rezance, biti pa mora mehkejše; namesto mrzle uporabljamo mlačno vodo-Vse sestavine dobro pregnetemo, da je testo prožno in se loči, od posode in rok. Če ima* mo več testa, ga razdelimo na hlebčke; vsak hlebček dobro pregnetemo, ga namažemo z oljem in denemo na pomokano' desko ali v skledo počivat. Pomastimo ga zato, da se med počivanjem ne naredi po vrhu skorjica, ki povzroča pri vlečenju luknje.
Hlebčke pokrijemo. Počivajo- naj 'A ure ali pa tudi več. Posamezen hlebček nato rta pomokanem prtu le prav malo razvaljamo. Gnesti ga ne smemo- več, ker se potem testo slabo vleče. Namažemo ga z oljem ali s kako drugo raztopljeno maščobo. Testo razvlečemo z rokami. Pomagamo si s hrbtom roke, da s prsti ne prebodemo testa. Zvlečeno testo namažemo z nadevom in zvijemo. Še prej pa porežemo debele robove. Zvijati moramo tako, da se plasti testa lepo uležejo druga ob drugo in ni vmes zračnih lukenj. Če pa se is n a red e, jih prebodemo z iglo.
MAKOV) ŠTRUKLJi, KUHAN!
Nadev: 'A do % I mleka, 4 pesti zmletega ali stolčenega maka, 3 do 4 jajca, 12 žlic goste kisle smetane, sladkorja, pomešanega z vanilinom, po okusu, 3 do 4 žlice belih drobtin, maslo in drobtine za zabelo.
Spočito testo razvlečemo (debele robove porežemo) in namažemo z nadevom. Zavijemo, prevalimo na prtič, potresen z drobtinami, ga vanj zavijemo in po potrebi na koncih povežemo. Počasi kuhamo v vrelem kropu približno 'A ure. Kuhane štruklje vzamem^ iz lonca, po nekaj minutah jih razvijemo, razrežemo na rezine in zabelimo s prepraženimi drobtinicami.
Nadev: Zmlet ali stolčen mak kuhamo v mleku, da se zgosti. Ohladimo in premešamo rumenjake, smetano, sladkor in prav nazadnje sneg iz beljakov. Zmes namažemo po testu, po vrhu pa potresemo še z drobtinami, če je nadev redek, jih vzamemo več, sicef pa manj. Te štruklje lahko naredimo tudi brez sladkorja.
KOSTANJEV! ŠTRUKLJ!, PEČEN!
Nadev: 15 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 1 vanilin, sneg iz beljakov, 'A k9 kuhanega olupljenega in pretlačenega kostanja, 'A I mleka a-li smetane.
Razvlečeno testo pomažemo z nadevom. Zvijemo in zvitek spečemo v pečici. Na po* pečenega obiijemo z mlekom ali smetano in ga spečemo do konca. Pečene štruklje zrežemo na rezine.
Nadev: Maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakom, dodamo vanilin, kostanj i" sneg iz beljakov, rahlo pomešamo. Pregost nadev, ki se ne maže, razredčimo z mlekom ali smetano.
-	'	' - C' —:
obraz in v telo, le da nikoli ni videl nobene od blizu in brez obleke, da bi si mogel o njih kdovekaj predstavljati.
Vrata so se neslišno odprla. Indijanka se je povrnila in prekinila verigo njegovih miselnih podob. Krog pasu je imela ovito brisavko, tisti velik kos modrega platna, kakršnega ponavadi dobiš v hotelu.
Samu se je zdela zdaj višja kot prej in vsekakor lepša. Njeni lasje so bili vranječrni, in voda je kapljala od njih kakor rosa v jutranji zarji. Tržke prsi so se ji svetile kot na sveže pološčeni razstavni predmeti. S kretnjami, ki niso poznale ponarejenosti ne sramu, je odbrzela k mizici na drugi strani sobe, kjer je ležala na tleh njena majhna črna torbica. Iz nje je potegnila glavnik in se jela česati pred visokim zrcalom na steni.
Sam je sledit gibom njenega telesa, ko se je upogibala in lovila svoje dolge lase. Prsi so ji bingljale v zrcalu kot dve gumijasti žogi. Bila je videti sveža in spočita. Ali je spala vso noč in vse jutro?
„Kako ti je ime?" jo je nagovoril.
Dekle se je privzdignilo na prstih in ujelo Samov pogled v zamazanem zrcalu.
„Jacqueline".
„Jaz pa sem Sam, Sam Marin," je rekel in ni odmaknil pogleda od njenega mišičastega telesa. Stala je tam pred zrcalom v vlogi dražljive izložbene reklame.
„Naj pridem k tebi, Sam?" je vdano vprašala in spustila brisavko k nogam na tla.
„Lepa si," je pripomnit in stresel z glavo.
Jacque-line se ni premaknila z mesta. „Vem, da oklevaš," je čez čas nadaljevala. „Bojiš se me. Misliš, da sem bila na cesti".
„Kje pa si bila, če ne na cesti?" je naravnost odgovoril.
Indijanka se je obrnila k njemu.
„Tom me je spoznal v rezervatu. Pred dvemi meseci me je odpeljal s seboj. Najprej v bližnjo Ke-noro, včeraj pa sem." Pogledala je po svojem polnem telesu, potem je nadaljevala: „Drugih moških nisem poznala. Zdrava sem, če hočeš vedeti."
Samu je bilo nerodno. Z roko si je popravil zglavnik pod glavo in se nasmehnil. Rekel pa še vedno ni nič o tistem, kar je pričakovala. 2e nekaj časa je vedel, ko je takole ležal na postelji in jo opazoval z razširjenimi nosnicami in zenicami, da jo bo poklical k sebi. Vendar je še vedno okleval in sam ni vedel, zakaj.
..Zadovoljen boš," se je ponudila Indijanka, ne da bi se premaknila samo za ped. Njene oči so se vznemirile. Samu se je zdelo, da se je v njih prižgal tisti ogenj, ki ga je vedno rad opazoval pri kupljenih ženskah v hotelih, tik preden so legle k njemu in preden so odvrgle zadnji kos svojega perila.
Gledal jo je takole še nekaj kratkih sekund, potlej se ji je nenadoma predal in poklical:
„Pridi!"
Jacqueline je bila hitro pri njem. Skrila je svoje ožgano telo pod hladno sivkasto rjuho in uprla v Sama svoje velike oči. Čakala je, da se je dotakne. Ustnice je imela rosne, kot bi trpela v pričakovanju moškega dotika, ki bo zanjo povsem nov.
Sam je občutil mehko toplino njenega telesa. Vztrepetal je in jo poljubil na usta. Zdaj se je vsa privila k njemu in mu porinila svoje napete prsi v odprte dlani. On je zgrabil zanje, čutil, da so težka in polna, potem jo je v hipu vso obvladal in ji ni več dal, da b-i ga poljubljala sama kakor sužnja svojega gospodarja. Mislil je še na to, da ji hoče pokazati, kako zelo jo ceni kot žensko, nato pa ni nič več mislil, ampak samo še vabi! iz njenega grla
nepridušene krike ženske ljubezni.
Spal je trdno. Odprl je oči in ni takoj ugledal dekleta ob sebi. Zdrznil se je in v zamahu sedel na postelji. Misel, da mu je ušla, ga je zabolela!.
Jacque!ine pa je mirno sedela ob njegovem vznožju-Na sebi je imela svojo rožnato oblekico in čakala, da se prebudi.
Soba je bila pospravljena. Vsi sledovi prejšnje noči so izginili iz nje.
„Nisi odšla?" je vprašal Sam in ni tajil svojega začudenja.
„Zakaj bi naj odšla?" je odgovorilo dekle. „Rekel si. da sem zdaj tvoja."
„Kako dolgo sem spal?" je povzel Sam in pogledal na svojo ročno uro.
„Dve uri," je pojasnila Jacquel'ine. „Si srečen?"
„Podaj mi srajco in obleko," ji je naročil. ..Prinesel t' bom kosilo in vse drugo, kar potrebuješ. Kakšno številk*? nosiš?"
Dekle se je zasmejalo. ,,-Kako naj vem. Kaj pa mi hočeš kupiti?"
„Perilo potrebuješ in drugo obleko. Tudi nove čevlje-Z menoj ne moreš taka. Tudi ruto ti bom kupil in druge torbico, ta je že vsa oguljena."
„Nimam številke. Še nikoli nisem kupovala po številkah."
„Bo-m že nekako izbral pravo mero. Za čevlje lahke odnesem s seboj stare, vsaj dolžina bo prava."
„Kam pa greva?" je vprašala počasi, kot bi o nečem razmišljala.
„Danes nikamor. Ostala bova kar tukaj. Jutri navze-zgodaj se odpeljeva. V Verden moram. Ni daleč. Pomagala mi boš".	v
Nemirna Srednja Amerika
Površnemu opazovatcu mednarodnega dogajanja bi se utegniio v doiočenem trenutku meti, ko da so se vse nevarnosti in težave tega sveta zgrnite samo na Evropo in pa še morda na Biižnji vzhod. Vsaj tako bi soditi po zanimanju, ki ga svet kaže za nekatera dogajanja, v zadnjem času ziasti za krizo na Poijskem. Poieg tega so nenehno vznemir-'j've novice o dogajanju na Biižnjem vzhodu, o pripravah tzraeia, da se iepega dne z vso vojaško siio vrže na težko preizkušeni Libanon in tamkaj požge in popaii vse, kar je pa-estinskega, da bi tako enkrat za vseiej spravit s sveta pogiavitnega sovražnika, ki ga zraei vidi v paiestinskem osvobodiinem gibanju.
če pa bi čiovek sodi) po raznih akcijah ameriškega predsednika Reagana, potem bi Pa sptoh dobii vtis, ko da je na vsem svetu edina Poijska tista, ki ogroža mir med narodi ki siii svet v nove, še hujše preizkušnje. Česa vsega se ne ioteva ameriški predsed-"'k, da bi svoje evropske zaveznike spravii vkup in jih poravnat v enotno fronto proti Poij-ski in Sovjetski zvezi. Vendar mu ne gre in ne gre spod rok.
Pri takem svojem početju pa se ameriški predsednik kaže kot veiik dvoiičnež. Skopaj bi kazaio uporabiti zanj tisto primero o nekom, ki je kričai na cesti ..Ujemite tatu", je Pa sam bit tisti tat. No, ameriškemu predsedniku ne gre pripisovati kakšne vtoge tatu, mu P" še kako gre vioga tvorca dvoiične potitike. Na eni strani na vse kripije obtožuje Sovjetsko zvezo, češ, da je kriva za sedanje stanje na Poijskem, da je ona biia tista, ki je spodbudita Jaruzeiskega, da je šet z vojsko proti deiavcem in uvede) vojno stanje in da ^'si nad Poijsko še vedno grožnja sovjetske intervencije v primeru, če Jaruzeiski ne bi kos poijskim deiavcem in sindikatu Soiidarnost. Četudi bi biio, in četudi je vse to res, P" vendar Reaganovo vpitje nad Rusi ne more prikriti pred svetom dejstva, da on sam "a drugem koncu sveta počenja prav isto.
RAD!0-TELEV!Z!JA
		A V S T R ! J A 1
		PETEK. 19. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščino —
N °d danes resnica, da ameriška vlada sebi H'idržuje vso pravico odločati o usodi mnogote-' narodov in držav na obsežnem območju La-'iske Amerike, še posebej pa Srednje Amerike, 'ed dolgo leti je na primer bila ameriška vla-°	ki je s silo preprečila, da bi v mali
Jednjeamerjški državi Gvatemali prišle na ob-napredne sile. Zelo groba in neusmiljena je . ' a takrat ameriška roka — pa trda tudi — ki Preprečila tako preobrazbo v Gvatemali. Ali 5° vzemimo Kubo. Česa vsega se niso lotili v Q'učenih državah, da bi vrgli Castrov režim. j*'9onizjra)i so zaroto, poslali so celo z letali "Orožene in izurjene kubanske politične begun-na Kubo, da bi prevzeli oblast, organizirali ^^dolgoletno gospodarsko zaporo Kube in po-
Zdaj sta v središču ameriškega zanimanja zla-? ' dve mali srednjeameriški državi, Nikaragva ji Salvador. Zakaj prav le-te? Zato, ker je v Ni-karagvi pred dvema letoma zmagala tako imenovana sandinistična fronta, splošno ljudsko gi-"°nje, ki je po večletnih krvavih bojih proti do-""Očemu diktatorju Somozi, ta je živel in vladal f ameriškim blagoslovom, z ameriškim denarjem ameriškim orožjem, končno doseglo zmago. ,_oj hoče Nikaragva ostati svobodna in ures-P'čiti novo boljšo ureditev. V Salvadorju že ne-,°l let teče prav tako krvava bitka združenih judskih sil proti vojaški diktaturi. Tudi ta dikta-arska oblast, ki je kriva za smrt tjsočev satva-"°(skih kmetov in mestnih revežev, ker so se ^Pirati, je lahko ostala v sedlu samo z ameriško Pomočjo. Vendar, vse bolj postaja očitno, da so nevi diktature tudi v Salvadorju šteti. Moč osvo-odilnih sil kljub grozanskemu terorju neprestano
'aste.
lani je diktatorska vlada napovedala sploš-,o ofenzivo proti upornikom in zagotavljala, da " la ofenziva pomenila konec vsem poskusom ^ apora. Več kot pol leta je mimo, pa o uspehih s ofenzive, ki so jo Američani močno podprli z l^iom in vojaškimi svetovalci, ni ne duha ne ..aha. Narobe, osvobodilne sile so pred krat-"" celo vdrle na osrednje letališče blizu glav-. ^9a mesta in uničile nekaj desetin letal in heli-°Pterjev. Razjarjeni oblastniki so se maščevali 3 fak način, da so zverinsko pobili nekaj sto J°vsem nedolžnih ljudi, kar je vzbudilo splošno ?'ažanje po vsem svetu. Danes osvobodilno ajbanje s svojimi oboroženimi in dobro izurje-
enotami nadzoruje velik del državnega -cjn^*"' Da bi preprečili prelivanje krvi, se vo-'. ,']i osvobodilnega gibanja zavzemajo za po-^.'otev z vladnimi silami, toda diktatorska oblast, sliš^ °P''a na ameriško vlado, noče o tem nič
.^aagan se boji, da se mu ne bi Srednja Ame-' a izmuznila iz rok. Nikaragva je že zunaj ameriškega vpijva, Kuba je bila že od prej. Zdaj a naj zmaga še osvobodilna vojska v Salva-°'fu, potem gre lahko kar po vrsti — Gvate-ohl ' Mazilijo in še druge dežele, kjer se mnogi rn ?^"iki drže na vodstvu držav edinole z opi-. (jiam na vojaško moč in podporo Združenih tj*?''' Odtod zamisel, ki naj bi dozorevala prav c ,^°S' če že ni do kraja dozorela v vrstah ne-^1 arih Reaganovih svetovalcev, da bi, če ne bo ^a drugače, Američani kar s svojo vojsko vdrli alvador in za zmerom napravili red. Tega še te^° slarili in se bodo, kot vse kaže, s težavo ril^°	če se sploh bodo, ker je v sami Ame-
iiv	ljudi, ki jim je nauk Vietnama še vedno
^ P'ed očmi, pa ne bi radi dovolili, da bi se v-^dSka vojska spet osramotila. Sicer pa imajo Dri ''e** želez v ognju. Če se že ne bi dalo s - ^^9°m ameriške vojske, bi pa to delo morda 'ovila obveščevalna služba CIA, tista, ki je Čii^ivila in tudi uresničila svoj čas zaroto proti rA ."mu predsedniku AUendeju. Vidna zasluga je bila, da ima Čile danes fašistično oblast.
2 k,.?*°j podobnega naj bi snovali tudi v zvezi '^.aragvo in Salvadorjem. Ni tako težko pod-t)r <!j "ekaj delomrznežev in jih za bogato na-sttv - Pridobiti za podtalno rovarjenje proti ob-!la!^' oblasti v Nikaragvi. Morda bi skrivaj po-j^,'. He kakšne ubežnike in bi začeli snovati Pla*l° °P°zlcijsko stranko, ki bi seveda bjla na cunem seznamu v Združenih državah.
Naj
ža prav podobno stanje napetosti in negotovosti v svetu, kot jo ameriški predsednik očita vojaški oblasti na Poljskem ali pa svoječasni sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu. Vsak tuj poseg v notranje zadeve neke države, pa naj bo to kjerkoli na tem svetu, pomeni udarec miru in ustaljenosti vsega sveta. Odtod tudi velik odpor, ki ga kažejo taki ameriški politiki evropski zavezniki. Celo predsednica britanske vlade Thacherjeva, ki ji ne bi mogli pripisati kakšne posebne naprednosti, se je postavila po robu načrtom, da bi šla ameriška vojska v Nikaragvo ali Salvador delat red in mir.
Vsa ta dejstva so dokaz in potrdilo, da ima ta naš svet, žal, še vse dosti in preveč takih kriznih žarišč, kot so Poljska in Bližnji vzhod. Hkrati pa nas primer politike ameriškega predsednika sili k prepričanju, da ne more žeti kaj prida uspehov tako početje, ko nasprotnika obsojaš za nekaj podobnega, kar sam tudi počneš.
Drago Košmtij
(Kmečki glas)
10.00	šolska oddaja: Rimljani ob Donavi — 10.50 Anastazija — 12.15 HFK predstavlja —
15.00	Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 VVombeli — 17.30 Matt in Jenny — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.50 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ser-žant Cribb — 21.05 Modna revija — 21.10 Made in Austria — 22.00 Reklama in šport — hokej Avstrija : Romunija — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 20. !.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Skice nekega srečanja — 11.45 George Balancine in New York city balet — 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo —
15.20	Film s Žarah Leander — 17.00 Kdo rokodelči z nami? — 17.30 Pasje zgodbe — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Arena senzacij — 22.20 šport — hokej Norveška Švica — 22.50 Plivia Nevvton — John — 23.35 Poročila.
NEDELJA, 21. 3.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Retorična komunikacija — 15.00 Shimpo — 13.45 Nils Holgersson
—	17.10 Gibanje je vse — 17.45 Klub seniorjev —
18.50	Avstrijska ljudska glasba — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Pralci apostolov — 21.50 šalo — 21.55 šport — hokej Avstrija : Nizozemska — 0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja — 10.00 Wilhelm Teli
—	10.30 Film s Žarah Leander — 12.05 Nebeška zabava — 12.30 Veselje ob glasbi — 13.00 Uredništvo —
17.00	Za predšolske otroke — 17.25 Točno poglej —
17.30	Slike naše zemlje — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Fauna Iberica — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport
—	21.00 „Kje sem?" — 21.05 Profiji — 21.55 šport — hokej Avstrija : NDR — 23.30 Poročila.
TOREK, 25. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Angleščina — 10.00 Gmota in prostor
—	10.50 šimpo — 12.10 Color Ctassics — risanka —
12.15	Klub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi poveseliti se je treba
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čqs v sliki —
20.15	Argumenti — 21.45 Panorama — 23.35 Poročila. SREDA, 24. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi poveseliti
se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 Nepoznana soseščina — 10.55 Cirkus — 11.45 Argumenti — 13.00 Uredništvo — 17.00 Vigredna vila — 17.30 Viki — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1
—	18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Hatari — 22.45 šport — hokej Avstrija : Poljska — 0.00 Poročila.
Mol 9'e za tako ali drugačno načrtovano in . ieDnr. —:------1:----l.-::-----1: obema deže-
politika spro-
jq^ "Pio pripravljeno akcijo proti obema deže-dejstvo je, da taka ameriška
OB!SC!TE
21.MEDNARODN! SEJEM
31$ ALPE-ADRIA M
]N NJEGOVE SPEC!AL!Z!RANE SALONE
NAVTIKA, KAMPING, KARAVANING SLIKA-ZVOK VSE ZA DOM NAREDI Sl SAM
ŠPORT, TURIZEM, REKREACIJA
V TEDNU SEJMA
VAM ViNOTEKA GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA NUDI PREKO 300 IZBRANIH JUGOSLOVANSKIH VIN. V LJUBLJANI OBOGATENA KULINARIČNA IN KULTURNA PONUDBA.
S?
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA, 22. DO 2S. MAREC 19S2
ČETRTEK, 25. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Deieia in ijudje — 10.00 šoiska oddaja: odpadki vsebujejo surovine — 10.15 Srečanje s Kart-Heinz-em — 10.30 Vedno, ko ugasne iuč — 12.10 Panorama — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pogiej točno — 17.30 Neverjetne pu-stoiovščine Lemija Guiiiverja — 17.30 Super miš Oskar
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi
—	18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Kitajec — 21.55 Dokumenti o raziskovanju možganov — 22.40 šport — 23.30 Poročita.
H		AVSTRtJA 2
n		PETEK, 19.	17.30 Retorične komuni- kacije — 18.00 Gaierija — 18.30 Brez na-
gobčnika — 19.30 čas v siiki — 20.15 Veiika pustotovščina Himaiaja — 21.05 Modna revija
—	21.10 Poiitika v petek — deset pred deseto — 22.20 Wi!iard — 23.55 Poročiia.
SOBOTA, 20. 5.: 16.10 Dunaj in njegova giasba v anekdotah — 16.55 Kdo me hoče? — 17.10 Traiier — 17.35 Primer za ijudskega odvetnika? — 18.00 Nogomet — 18.30 Vaikira — Richard Wagner — 19.40 Kar! Lob! v pogovoru s Kurtom Pahtenom — 21.20 Poročita — 22.55 Vestern — 0.50 Poročiia.
NEDELJA, 21.	10.00 Matineja — Johann Wo!fgang
von Goethe — 16.00 Minetti o Minettiju — 16.45 Avto-mobiiske dirke za veiiko nagrado Braziiije — 19.00 Okay — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied —
20.15	Teiefonski kiic zadostuje — pridem v hišo — 22.05 Aifred Hitchcock: „Past" — 22.50 Matineja — Johann Wo)fgang von Goethe — 23.50 Poročita.
PONEDELJEK, 22. 5.: 18.00 Znanje danes — 18.30 Jean Christophe — 19.30 čas v stiki — 20.15 Faust — 22.15 Deset pred deseto — 22.45 Sviteni čeveij — 23.45 Poročita.
TOREK, 2!. 5.: 17.45 Srečanje s Kart-Heinzem — 18.00 Orientacija — 18.30 Jean Christohpe — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.03 Dattas
—	21.50 Deset pred deseto — Hokej — 22.20 Kiub 2 in poročita.
SREDA, 24. 5.: 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Serija
—	19.30 čas v siiki — 20.15 Broadway-bazar — 21.30 Kuiturni dnevnik v sredo — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 O fitmu — 23.05 Einsteinove sanje — 23.30 Poročiia.
ČETRTEK, 25. 5.: 17.45 šoiska oddaja: proizvodnja etektričnega toka — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Kaj naj počnemo z njim? — 19.30 čas v stiki — 20.15 !z dvanajst bo ena — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROČKi RADtO _____________SLOVENSKE ODDAJE______________________
PETEK, tP. 14.10 Koroški obzornik — Drava pove), kje dom je moj — Veselo naokrog.
SOBOTA, ZO. 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 21. S.: 7.05 Duhovna misel — Na) pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, H. !.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
TOREK, 23. !.: 9.30 Pisani svet (Skozi puščavo in goščavo — 2) — 14.10 Koroški obzornik — Kako danes živeti (4.) — Minute z . . .
SREDA, 24.	14.10 Koroški obzornik — Do jih ne
pozabimo — Za starejše letnike.
ČETRTEK, 25.	14.10 Koroški obzornik — Literarno-
glasbena oddaja.
H ))		JUGOSLAV) JA
A		PETEK. 19. S.: 8.50 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Kaj je novega na
podstrešju — 17.45 Telestart '81 — 18.15 Veleslalom za moške, reportaža iz Kranjske gore —
18.30	Obzornik — 18.45 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji In rudarstvu — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrno
—	19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 SKAG, ameriško nadaljevanka — 21.10 Ne prezrite — 21.25 Ti dnevi, ta leta — 22.10 Spremljajmo — sodelujmo! —
22.20	Nočni kino: Mimi Kovinar, italijanski film — 0.10 Poročila.
SOBOTA, 20.	8.00 Poročiia — 9.25 Otrok in igra —
9.50	Kranjska gora: Slalom za moške, prenos 1. teka
—	12.25 prenos 2. teka — 16.45 Košarka Radnički : Partizan, prenos — 18.10 Risanka — 20.00 TV križanka — 21.45 Zrcalo tedna — 22.00 Tatovi, kot smo mi, ameriški film — 0.00 Poročila.
NEDELJA. 21. S.: 8.10 Poročila — 8.15 Živ, žav — 9.10 Vroči veter — 10.10 Kažipot — 10.30 čez tri gore: Dekliški nonet ..Carmen" — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 ..Znanje — imanje" — 14.35 Poročila — 14.40 Dolgo potovanje domov, amer. film — 16.20 Zakaj In zato —
17.20	športno poročila — 17.35 Sestanek v nebotičniku
—	Reportaža z nogometne tekme Hajduk : CZ — 20.00 Nepokorjeno mesto, nanizanka — 21.30 športni pregled — 22.15 Poročilo.
PONEDELJEK, 22.	8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila —
16.00	Kmetijska oddaja — 17.00 Poročila — 17.05 Mesta: Chicago — 17.55 Družbena samozaščita — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka
—	19.50 Dnevnik — 20.00 35 mm — Filmska delavnica —
21.50	V znamenju.
TOREK, 2!. !.: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.40 šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Slovenske ljudske pravljice — 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.00 Pustolovščina, otroška serija — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.45 E. Zola: Nana — 21.45 V znamenju.
SREDA, 24. S.: 9.00 San Sicario: Veleslalom za moške, prenos 1. teka — 11.30 prenos 2. teka — 16.20 Veleslalom za moške, posnetek iz San Sicaria — 17.30 Poročila — 17.50 Družina Smola — 20.00 Film tedna: F.I.S.T., amer. film — 22.25 V znamenju.
ČETRTEK, 25. !.: 8.55 Propagandna oddaja — 9.00 San Sicario: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka —
11.30	prenos 2. teka — 14.25 šolska TV — 16.00 Veleslalom za ženske, posnetek iz San Sicaria — 17.10 Poročila — 18.00 Mozaik kratkega filma — 20.00 Bobu bob — 21.55 Rajmonda — 22.15 V znamenju.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Obir pokal 1982
Zadnjo nedeljo !o ob neugodnih vremenskih razmerah Seiani (TVN Prijatelji narave) izvedii svojo sankarsko tekmo.
Z njo se je zaključilo tudi letošnje tekmovanje za POKAL OBtRJA 1982. V tem tekmovanju se seštejejo rezuitati sankarskih tekem v Šmarjeti (prireditelj TVN Šmarjeta), v Lepeni {prirediteij SPD Zarja), na Obirskem (prirediteij SPD Obir) in v Seiah (TVN Seie). Vsa društva so tekmovanje izvedia v splošno zadovoijstvo udeieženeev in so v letošnji zimi mogti našteti skupno 40$ tekmovalcev. 200 sankašev pa je prišio v končno uvrstitev.
Ker sankarske tekme omenjenih štirih društev zavzemajo pri sankaših okoii Obirja svoje mesto, bodo organizatorji izvedii sigurno tudi tekmovanje za POKAL OBiRJA 1983.
To pa so ietošnji zmagovalci:
Športne sanke t: 1. Novofny Ernst (Šmarjeta) 95 točk; 2. Žura Wa!ter (Šmarjeta) 93 točk; 3. Smrtnik Hanzi (SSK Obir) 87 točk Športne sanke D: 1. Wassner Max (Šmarjeta) 94 točk; 2. Osojnik Fridi (SŠK Obir) 88 točk; 3. Mikiau Florian (SSK Obir) 86 točk Šolarke I: 1. Zora Doris (Šmarjeta) 114 točk; 2. Kogoj Angelika (SPD Zarja) 87 točk; 3. Mačk Cornelia (Šmarjeta) 27 točk
POKOJNtNSKA ZAVAROVALNiCA ZA DELAVCE OBVEŠČA
V mesecu marcu bo imeia Pokojninska zavarovainica za deiavce v nasied-njih krajih uradne dneve:
^ v Labotu 6$, občinska hiša	19. marca, od 8.—12. ure
v Beijaku, Kaiser-Josef-Piatz 1, Delavska zbornica 23. marca, od 8.—12. ure
Solarji 1:1. Mikiau Adolf (SPD Zarja) 78 točk; 2. Potočnik Emil (SPD Zarja)
68 točk; 3. Ošina Paul (SPD Zarja) 30 točk; Smrtnik Marko (SSK Obir)
30 točk; Oraže Konrad (Sele) 30 točk Šolarke II: 1. Diana Olip (Zarja) 114 točk; 2. Smrtnik Marice (SŠK Obir)
103 točke; 3. Pasterk Sonja (Zarja) 94 točk Solarji II: 1. Zura Walter (Šmarjeta) 99 točk; 2. Weratschnig Heinz (Šmarjeta) 94 točk; 3. Karničar Rudolf (SPD Obir) 79 točk Mladinke: 1. Doujak Ingrid (TVN Borovlje) 120 točk; 2. Wilhe!mer Rosemarie (Šmarjeta) 102 točki; Wutte Claudia (Šmarjeta) 102 točki Mladinci: 1. Karničar Josef (SPD Obir) 117 točk; 2. Smrtnik Hanzi (SŠK Obir) 109 točk; 3. Novotny Ernst (Šmarjeta) 96 točk Splošna ženske: 1. Karničar Inge (SPD Obir) 114 točk; 2. Smrtnik Regina (SŠK Obir) 111 točk; 3. Kolich Emilie (SPD Zarja) 75 točk Splošna moški: 1. Haderlap Stanko (SSK Obir) 100 točk; 2. Oraže Robert (TVN Sele) 90 točk; 3. Wasner Max (TVN Šmarjeta) 93 točk Starostna moški I: 1. Mikiau Florian (SŠK Obir) 107 točk; 2. Novotny Erich (TVN Šmarjeta) 94 točk; 3. Weratschnig Heinz (TVN Šmarjeta) 93 točk Starostna moški II: 1. Čertov Rudi (TVN Sele) 120 točk; 2. Wutte Thomas (TVN Šmarjeta) 105 točk; 3. Stane Josef (Zarja) 97 točk
PAUL ERAT - EDEN NAJBOLJŠiH KOROŠKiH MLADiNSKiH SKAKALCEV
S skoki v Bad Bleibergu so se v nedeljo končale letošnje tekme za ELAN-cup. Skupno je bilo na sporedu 7 tekmovanj. Zaključno tekmovanje je BSV Bleiberg izvrstno pripravil in najboljši dneva Harald Arnusch iz Vrbe je dosegel s 45 m nov rekord na tej skakalnici. Tudi Zahomčani so dosegli lepe rezultate. V zaključnih rezultatih ELAN-cupa se vidi, da so se uveljavili naj-stanovitnejši skakalci, med njimi tudi Paul Erat.
Rezultati:
Otroci tl: 1. Heinz Kuttin (Beljak) 37/ 38 m 184,1 točke; 2. Janko Zvvitter (Za-homc) 32/30,5 m 136,6 točke; 3. Niko Zwitter (Zahomc) 32/31 m, 134,8 točke.
Mladina i: 1. Harald Arnusch (Beljak) 44/45 m, 238,2 točke; 2. Paul Erat (Zahomc) 43/42 m, 226,6 točke; 3. Erich Kreuzer (Bleiberg) 42/42 m, 224,7 točke.
Končna uvrstitev ELAN-cupa:
Mladina i: 1. Walter Schwarz (Vrba) 61 točk; 2. Paul Erat (Zahomc) in Manfred Strohmayer, oba 60 točk.
SMUČARSKI POLETI NA KULMU: NEUPER PRVt. WALLNER ŠEST)
Kljub težkim vremenskim okoliščinam so se smučarski poleti na veliki skakalnici v Kulmu na Štajerskem končali brez vsakršnih poškodb skakalcev in z uspehom avstrijskega moštva. Med prvimi 12 je bilo kar šest Avstrijcev.
Predvsem so uspeli skoki domačinu Hubertu Neuperju, ki je bil tudi najboljši turneje. Po dolgem času mu je uspelo biti med najboljšimi. Najbližje mu je prišel še Finec Matti Nykanen, ki je v drugem skoku zaključne konkurence postavil s 169 m tudi nov rekord skakalnice. Na tretjem mestu sledi mladi Avstrijec Andreas Felder, ki v zadnjih tekmah vedno bolj preseneča, četrti je bil svetovni prvak Armin Kogler, na petem mestu je Norvežan Ole Bremseth. Zahomčan Hanzi Wallner pa tudi v tej sezoni potrjuje, da šteje med najbolj izkušene in najstanovitnejše avstrijske skakalce. Na 10. mestu je v Kulmu bil Manfred Steiner, Korošec Groyer pa na 12. mestu.
TURNO SMUČANJE
Na Stota
Če stojimo ob vznožju Karavank, v Podnu in se oziramo na strme stene (Vrtače, Zelenjaka in Ovčjega vrha), si le težko predstavljamo, da se med temi strmimi vrhovi nahajajo izvrstni tereni za turno smučanje. Vigredi, ko v dolini narava že zeleni se na tem območju šele začne smučarska sezona. Izhodišče za turno smuko je gostilna Podnar v Podnu. Do tja se udobno lahko pripeljemo z avtomobilom.
Od Podnarja vodi pot skoraj po ravnem v Mlako (Marchenwiese). Tja je speljana tudi tekaška proga in zato pridemo tudi zelo hitro pod Vrtačo. Pravi vzpon pa se začne šele za Mlako. Zelo strmo se dviga pobočje proti sedlu Vrtače (loči Vrtačo od Svačice).
Kmalu pustimo gozdno mejo za nami in vstopimo direktno v plazove, ki postajajo vedno bolj strmi. Kože pod smučkami ne držijo več in primorani smo iti dalje peš s smučkami na rami (ali pritrjenimi na nahrbtniku). Spremlja nas topel pomladanski veter. Vzhodno ostenje Ovčjega vrha se že sveti v jutranjem soncu. Trudimo se, da bi čim prej dosegli sedlo. Pot nam že kaplja z obraza, a poti še vedno noče biti konec. Razdalja do sedla se nam je zdela kratka, a smo kmalu spoznali, da smo se precej ušteli. Šele po eni uri in pol dosežemo Sedlo Vrtače. Na toplem soncu se nekoliko odpočijemo in okrepčamo. S tega sedla bi se lahko še povzpeli na bližnjo Svačico (tri četrt ure hoda), vendar čas tega ne dopušča, ker smo namenjeni še na Stol in na Ovčji vrh. S sedla sestopimo v mogočni zatrep pod Celovško špico
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 7020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 7020 Celovec, St. Rup-rechterstraBe 17/IV, tel. 0 42 22/84 7 24, teleks 42088 sindok a Uprava: 7020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22/32 5 50 Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje
im njegovi
in Stolom. Na poti proti Stolu pripeka vroče sonce. Sneg se taja in pod nami slišimo večkrat žuboreti potočke. Proti vzhodu se nam odpira lep razgled na Košutnikov Turen, Hajn-žov stolp, Košutico, Veliki vrh in na mogočne Kamniške Alpe. Zadnji metri na sedlo med Malim in Velikim Stolom so zelo strmi, sneg pa je tako trd, da si moramo navezati dereze. Počasi premagamo tudi to težavo in po manj strmem svetu dosežemo vrh Stola. Križ je skoro docela v snegu. Pri križu si udobno „posteljemo" za počitek. Razen nas (treh) ni nikogar na vrhu. Vse je tiho in zapuščeno. Tudi pri Prešernovi koči ni sledu o ljudeh. V toplem popoldanskem soncu uživamo gorsko tišino. Lep razgled — na Julijce in na Visoke Ture — skrbi za čudovito lepo kuliso. Tudi pri Celovški koči (Klagenfurter Hutte) je nekaj smučarjev, ki se sončijo, nekaj pa se jih vzpenja po zahodnem grebenu na Ovčji vrh.
Po prijetnem počitku, ki se nam je kar prilegel, se pripravljamo na spust,
Jutri otvoritev Gast 82
Jutri se bodo na celovškem razstavišču odprla vrata 14. strokovnega sejma gastronomije in turizma, ki bo trajal do vključno četrtka 2$. marca. Na letošnjem sejmu bo razstavljalo 4$t domačih razstavljalcev in 338 razstavljal-cev iz inozemstva. S tem so poino zasedene sejemske dvorane 3, $ in 12 ter pripadajoči razstavni prostori na prostem. Razstavna površina znaša 33.000 kvadratnih metrov, od tega je 20.000 kvadratnih metrov v dvoranah [halah) in 15.000 na prostem. Kot po navadi bo tudi ietos MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH KUHARJEV in sicer tokrat ie enajstič. Nadalie so na programu MEDNARODNi BIFE (strokovno tekmovanje v pripravtjanju mrzlih plošč), STROKOVNA ZBOROVANJA o turizmu, kateremu se daje še posebno važnost in POSEBNE RAZSTAVE trgovinske zbornice (WIF!) za Koroško, koroškega združenja pekov, koroških cvetličarjev, koroških drevesnic in vrtnarjev ter koroško-štajerskih pivovarn.
Obisk strokovnega sejma .gast 82" toplo priporočamo.
soseščini
katerega že skoraj ne moremo dočakati. Po mehkem snegu se spuščamo proti sedlu med Malim in Velikim Stolom. S Sedla proti tako imenovani Vatelci imamo izredno dobre snežne razmere. To pobočje se namreč nahaja v senci Stola in zaradi tega se je tudi pršič tako dolgo ohranil. Med spustom se še ustavimo in povzpnemo na Celovško špico. Njen vitki stolp nas je tako vabil, da se mu nismo mogli odpovedati. Na sedlu pod stolpom pa smo- spet pritrdili smuči in se kar direktno po strmem plazu spustili na avstrijsko stran proti Mačenski planini. Vožnja po tej strmini zahteva veliko koncentracijo, kajti padec bi imel vsekakor hude posledice. Ko smo bili rešeni te začetne strmine smo po bolj „b!agem" pobočju uživali v prijetni pomladanski smuki. Pri Celovški koči se nismo dolgo zadržali. Prilepili smo spet kože na smuči in se povzpeli na Ovčji vrh. Pobočje Ovčjega vrha je zelo primerno za smuko, ker ima prisojno lego in več možnosti spusta. Ena takšnih možnosti je spust do Celovške koče in potem preko Mačenske planine v Rute nad Bistrico v Rožu. Nadaljnja takšna možnost pa je, da se po vzhodnem grebenu spustiš do sedla Vrata (med Ovčjim vrhom in Svačico) in potem naprej v Poden. Mi smo se odločili za slednjo varianto. Na vzhodnem grebenu smo, kljub pozni uri še našli izvrstne snežne razmere. V številnih okljukih smo dosegli sedlo Vrata in od tam pod Svačico prečkali strmo pobočje proti Vrtači in se nato spustili navzdol v Poden. Od Vrat do Podna je še 1000 m višinske razlike. 2e nekoliko utrujeni od dolge ture se lotimo še te zadnje etape. Sneg je bil zelo trd in zaradi tega vožnja zelo težavna in utrudljiva. Ta ali oni od nas se je nehote pobliže seznanil s snegom. K sreči se ni nič resnega zgodilo, kajti vožnja po teh strminah je res naporna in nevarna. V Mlaki smo se globoko oddahnili, kajti od izhodišča naše ture nas je ločilo samo nekaj minut vožnje po tekaški loipi. V naš gorski dnevnik pa smo spet zabeležili en uspešen in lep turni smuk.
/M. Č.
PR)RED!TVE
Siovensko prosvetno društvo „Zarja " v Železni Kapli priredi in vabi na igro
MLADOST PRED SODiŠČEM
(Nizozemska drama v dveh dejanjih — razprava pred sodiščem za miadoietnike)
Avtor: Hans Tiemayex
Prevod: Branko Gombač — Režija: Poidej Zunder v petek 26. marca 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Prisrčno vabi jeni!	Odbor
ROZ, PODJUNA, ŽILA barvni videofilm ..Koroških kuiturnih dnevov v Ljubljani'
Prirediteij: KD „Peter Markovič" v Rožeku
Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: sob. 27. marca 1982 ob 19.30 uri Za uvod prikaz umetniškega deta Petra Markoviča s pomočjo diapozitivov.
SPD ..Edinost" v Štebnu vabi na predavanje
NEKDANJE LJUDSKO VEROVANJE KOT OSNOVA ZA LJUDSKE OBiČAJE v petek 26. marca ob 20. uri pri Šoš-tarju v Giobasnici.
Predava: dr. Pavie Zabiatnik
Siovensko prosvetno društvo .Šentjanž" v Šentjanžu vabi na iutkovno predstavo RiNGA, RiNGA, RAJA v soboJo, dne 3. apriia 1982 ob 16.30 uri v (arovžu v Šentjanžu.
Gostuje iutkovna skupina KPD Šmihei.
Siovensko prosvetno društvo nost" v Piiberku vabi na veseioig^ ŠTUDENTJE SMO [režija Siivo Ovsenk) v soboto 20. marca 1982 ob 20. "" v dvorani pri Schvvarziu v Piibejk"-Gostujejo igraici SPD „Danica" i* Šentvida v Podjuni.
CELOVEC
Včeraj se je začeio Svetovno pf* venstvo v hokeju (skupina B), ki M* trajaio do 27. marca 1982.
SPD ..Kočna " v Svečah prireja NAPREDOVALN) TEČAJ ZA SLOVENŠČiNO
ob petkih ob 18. uri (12 dvojnih ur) T ijudski šoii na Bistrici.
Začetek: 19. marca 1982 ob 18. uri, hkrati vpisovanje Vodja tečaja: Tatjana Feinig Prispevek: 300 šiiingov
Siovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
PEVSK! KONCERT
v soboto 27. marca 1982 ob 20. uri v kuiturnem domu na Radišah.
Nastopa moški komorni zbor KUD „Sta-ne Žagar" iz Krope pod vodstvom prot. Egija Gašperšiča. Na sporedu so sio-venske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov.
DOM V TINJAH VABI ^ v soboto 20. 3. od 14. do 20. ure na kuharski tečaj ..Posebne jedi s skuto" Voditeljica: ga. Angela Sommer, Celovec
^ v soboto 20. 3. ob 13. uri na praktični tečaj za sadjarje, kmete in kmetice „0 vzgoji in rezi sadnih dreves in gojitev mladih dreves" na Pečnici prikmetiji Warum. Predavatelj: dipl. inž. France Lombergar ^ v nedeljo 21. 3. ob 14. uri ..Koroška — piodno sožitje dveh narodov", nem. Predavateij: prof. dr. Wilfried Daim, Dunaj
^ v nedeljo 21. 3. ob 19. uri „Atos — sveta gora menihov, njihova duhovnost in kultura", nem. Predavatelj: prot. Hans Wiltried Rohsmann, Dunaj
Slovensko prosvetno društvo „Srce" ^ Dobrli vasi vabi na igro DOMEN
v nedeljo 28. marca 1982 ob 14.30 v kulturnem domu v Dobrli vasi.
Igrajo domači Igralci.
Režija: Franci Podrečnik
OBVEŠČAMO VAS da smo ietos pripravili naslednja romanja:
FATIMA: odhod 1S. 4., letalo,
4 dni
GRČIJA: po poteh apostola Pavla, odhod 23. 4., vlak-avtobus, 8 dni LURD: odhodi 13. 4., 20. 4. in 11. $., avtobus, 6 dni RtM: odhod 10. $., avtobus, 4 dni LURD JESENi: odhodi 30. 9. —
2 dni, 1. 10. in 3. 10. — 3 dni, ietalo
Vse informacije, programi in prijave pri Dušno-pastirskem uradu, Viktringer Ring, 9020 Celovec, ali pri Kompas, turistična agencija, Ljubijana, Pražakova 4, telefon 061/327/761, tov. Wallas Darinka.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 18. marca 1982
Za 100	dinarjev dobite	29.00	šil.
Za 100	dinarjev plačate	34.00	šil.
Za 100	iir dobite	1.27	šil.
Za 100	iir plačate	1.36	šil.
Za 100	mark dobite	693.50	šii.
Za 100	mark plačate	709.80	šil.
Lutkovna Igra .RINGA, RINGA, RAJA" PrirediJelj: SPD .Kočna" v Svečah Kraj: ljudska šola v Svečah Čas: sobota 20. 3.1982, ob 1$. uri , Gostuje lutkovna skupina SPD .Šmihel
Komedija .DAN ODDiHA'
Prirediteij: SPD .Rož" v Št. Jakobu v B* Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu v B-Čas: nedelja, 21. 3. 1982, ob 19.30 Nastopajo: igralci domačega društva
Bemknmemd
SUBARU 1800 4WD Kombi 1800ccm,82 PS(60kW) Normaibenzin, wie jeder SUBARU.
SUBARU 4WD. Dos AMrod- AMweHernAMto.
MrSUR4Rf/-i%/Trag.fMn<%'r prtva/Te? S«? zar
AUTOHAUS TREFF
KLAGENFURT, Vitiacher Ring 59, Telefon 04222 - 85251. VVerkstatte und Ersatzteile: ViHacher StraBe 141, Telefon 04222 -22281 - 0