D O p IS I Dravsko polje Cirkovce na Dravskem polju. Pridno se pripravljamo na praznik Kristusa Kralja, ko bomo imell otvoritev povečane in prenovljene prosvetne dvorane. Ta dan nas bosta obiskala znana prosvetna delavca g. bogoslovni profesor dr. Jeraj in g. vadniški učitelj Kotnik iz Maribora, ki nam bosta po obeh službah božjih v novi dvoranl govorlla o ljubezni do vere in domovine. Po pozni službi božji bo dvorana blagoslovljena, popoldne po večernicah pa nas bosta domači Pantovski odsek ln Prosvetno društvo razveselila z domoljubno akademljo s petjem in s prelepo Finžgarjevo igro »Divji lovec« ob koncu. Prijatelji od blizu in daleč ste na to našo prireditev Iskreno povabljeni! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V obsežni elektrlfikaciji vsega Dravskega polja pride tudi naša okolica na vrsto. Od Rač bo napeljan elektrovod, tako sta se odločili banovina in Fala. želimo, da bi nam čimprej zasvetlla! — Pri kolesarski dirki na 25 km dolgi progi čez Sv. Lovrenc, Hajdino In Cirkovce so dosegli prva mesta brata Anton in Ivan Zajc iz Apač ter š. Beranič iz župečje vasi. V vetru doseženl najboljši čas je bil 1 uro 2' 15". — Ponesrečil ae je, ko je nesrečno padel z gospodarskega poslopja, preužitkar Jožef Klanjšek, p. d. Marčjek. Nalomljeno ima hrbtenico. — županov brat g. lazarist Andrej Tumpej, ki je 46 dnl Romunska fašistična »železna garda« koraka po Bukareštl s kljukastimi krlži leža. hudo bolan od tifusa, je že tollko okreval, da Je Izven nevarnosti. Prepeljali ao ga Iz Beograda v ljubljanako »Leoniš-e«. — Pretrealjiva igra. »Mrtvaški plea« je trenutno aredišče našega farnega življenja. Vae ae veseli in pripravlja za uprizoritev, ki amo jo prestavili za en teden. Ker je namreč na praznik Kristuaa Kralja v aoaednjih Cirkovcah otvoritev proavetnega doma, celodnevni »farni dan« in igra »Divji lovec«, amo mi preložili avojo igro na nedeljo, 3. novembra. že zdaj dobivamo zlaati iz oddaljenejših krajev prijave za udeležbo pri tej strahotni draml lz kraljestva amrti. Ker bo to ob dnevu vaeh mrtvlh, bo kot atrašna pridlga amrtl, ki zajame v evoj divjl plea vaakogar, naj bo kralj all bera.. Na avldenje! P.ujsko polje Sv. Marjeta niže Ptuja. Vreme ae nam je sprenienilo na jasne, precej hladne noči, mrzla iutra a alano, meglene dopoldneve in aončne popoldneve. Zato jeaenaka dela hitro napredujejo. Spravljanje koruze, ki je letoa prav dobro obrodila, hitro zaključujemo. Tudi krompirja se je letos precej nakopalo. Ajde pa bo le arednje. Vinskega mošta ae je pridelalo prav malo in je arednje kakovosti. Druga leta so ae vinogradnikl pogovarjali, koliko polovnjakov ga je kdo naprešal, a letoa le, koliko brent grozdja ao kje lmeli. Zato bi kake nenadne volitve ne bile nič Sumne in živah- Mnssolini se razgovarja z ltalljansklm prestolo- naslednikom Umbertom na Krasu ob prillki pre- gleda ltalijansklh čet ne, ko nl »pogonske sile« — pijače. Nl jabolčnlka, pa tudi doma.e brajde ao ae alabo obneale. Torej vsestranako najboljši pogojl za organlziranje »Svete vojske«. — V nedeljo, 13. oktobra, je bil pri na_s uatanovnl občni zbor električne zadruge. Sedaj prav reano kaže, da bo prišlo po tolikih letih brezplodnega debatiranja do elektrifikaclje naše župnije. Premagatl bo alcer treba še velike težave, vendar a požrtvovalnoatjo bo vse šlo. Pa z razumevanjem in zaupanjem v novo zadrugo! — Konjerejci spodnjega Ptujakega polja ao močno nejevoljni in razočarani nad nedelavnostjo Konjerejskega društva za Slovenijo. že lani, pa tudl letoa ni bilo konjakega premovanja, daai ga je >kravje društvo« priredilo. Pa tudi občnega zbora še ni bilo, nitl ne lzide »Konjerejec«. Ne vemo, all je to krivda samo društva, ali pa tudl še koga drugega, da ni smiala in tozadevnth aredatev za povzdigo konjereje. Konjerejcem se zdi, da ae amatrajo Stajeraki petelinl za važnejše kot konjereja. Prosimo več življenja v tem pogledu! Slovenslce gorice Sv. Lovrenc v Slov. goricah. NaSa f ara bo imela zelo lepo in redko slovesnoat ob blagoslovitvi nove dvorane na praznik Kriatusa Kralja, to je dne 27. oktobra. Spored za naa velikega dogodka bo aledeč: zjutraj bo skupna sv. maša s av. obhajilom vaeh članov In članic Pro_vetnega društva. Po večernicah bomo skupno ponesll in uatoličili križ in podobo Srca Jezusovega v novo dvorano, katera bo obenem blagoslovljena. Po blagoslovitvl se bo vršlla akademija, kl jo priredita FO in DK z deklamacijami, govori, telovadbo in lepo igro »Nova zapoved«. Govoril bo tudl g. prof. Ivan Cajnkar iz Ptuja. Vabljeni so vsi prijatelji katoliške proevete tudi Iz aoaednih župnij, predvsem pa ee naj udeleži prireditve mladina! Ljutomer. V nedeljo, 20. oktobra, je Prosvetno riruštvo Imelo avoj prvi aestanek v novi poalovni dobi. Predaval je g. Kotnik iz Maribora o Korcškl ln njenih lepotah. Predavanje ao apremljale skioptične slike. Udeležba je bila zelo velika, kar prlča, da ae ae najdejo ljudje, ki aočustvujejo z našiml brati na Koroškem. — Vreme je, hvala Bogu, za ailo. Ljudje apravljajo koruzo, kl je letos izredno dobro obrodila. Tudi a trgatvijo so pri.eli. Je pa letos slaba. Traje je alabo obrodilo in še to je radi slabega vremena alabo dozorelo. Razen tega ae zelo gnije, tako da letoa nikakor ne moremo pričakovatl dobrega vina. Malo ga bo in še to bo slabo. Velika Nedelja. Zadnjič smo čitali, da bomo za Vae svete že imeli elektriko. Kakor vidimo in slišimc, bomo morali počakati še tja do srede novemlra, takrat bo pa zares prišla luč po žici, da ae nam ne bo treba več tollko brigati za petrolej, ki ga imajo nekje premalo, nekje pa preveč, da kar zažigajo petrolejske vrelce. Za elektriko so se ha kar ganljiv na.in potegovali in doati žrtvovali nekateri poseatniki iz Senežcev in Trgovišča. Ker je račun kazal, da bi napeljava do njihovih hiš razmeroma več stala kot do druglh pri Veliki Nedelji, v Mihovclh in Trgovišču, so aklenili, da priapevajo še več kot drugl 8 tem, da si — poleg drugih običajnih stroškov — še aami kupijo drogove tn izkopljejo jame zanje. Kako ae razlikujejo od nekaterih drugih, ki jim bodo žice akoraj po svislih brenkale, pa ai nočejo dati napeljati zdaj, temveč čakajo boljžih čaaov. Seveda, nikdar niao vsi za vaako atvar tn razlika mora biti. Rea je aic«r, da 8i niamo izbrali najbolj ugodnih časov za take precej drage reči, toda če bi ae še letos ne bili zedinili za to, za kar smo ae z malimi prealedki borill malodane 20 let, bi še dolgo dolgo ne prišli na cilj. Mialimo, da smo ae »dogučali« samo nekoliko pred 12. uro, ker bi bilo pozneje še manj mogoče, 8aj vldimo, da cene vsem potrebš.inam za elektriko iz dneva v dan raatejo. —¦ Ko pa ae enega uspeha veaelimo, nas žalosti neka druga za- Ko so Bolgari zasedU od Bomunov odstopljeno Dobrudžo, so tamo_nja dekleta ogrnila. bolgarskega vojnega ministra z lej»o na.rodno vezenino deva. Ko pa nam hočejo vzeti naše postajaliSče, ki obstoja že nad 73 let. Zelezni.ka uprava hoče postaviti na progi blizu vasi Cvetkovcl izogibališče in zgraditi tudi nakladalno postajo. Prav nič nimamo proti tej novi poataji, toda trdno zaupamo, da ae nam bo posrečilo ohranitl našo poatajo, ako že ne v c.lotnem obaegu, pa vaaj tako, da nam ostane vsaj nekaj vlakov dnevno. — Mnogo slišimo praviti, da ima to leto vse >falinge«, kar jih more pač let» imeti: mraz, deževje, toča, zato majhen in alab pridelek. Toda, če pomislimo, kakšne težave in nadloge imajo drugod, kjer je še vojna z vaemi njenimi nadlogami in bridkoatmi, bomo kljub vsemu Boga zahvalill In ga proeili za mir. Haloze Sv. Barbara v Halozah. Dne 17. oktobra smo imeli prvo slano, ki ae zdaj redno ponavlja, znak jeeeni, ko je treba vae pod streho apraviti in aejatl ozlmine. Rana alana je uničila tudi večino jeaenakih rož, tako da bodo naši grobovi manj v jesenakem cvetju ob Vseh avetih kot sicer. Potrebno pa je omeniti pritožbe naSega g.obarja Draša, ki zamerja mnogim družinam malomarnoat in brezbrlžnoat za grobove njihovih rajnih. Nekateri v bližini vellkega krlža ao vae leto v dračju, brez ene same rože, ob Vseh avetih pa bi radi naveaili en voz vencev in rož, med letom pa groba ne pogledajo. Plevel in dračje, trnje in oeat na grobovih naših rajnih ne dokazuje nobene ljubezni do njih. Zato je Draša hud in Ima prav. Ne samo kamen in bleateč napls, tudi rože na grob med letom in trajnice za jeaen, pa tudi molitev zanje, ki ao v teh grobovih. Tudi spominaka plošča naših v svetovni vojni padlih naj bo deležna več oakrbovanja! Ograja pokopališča je tudi potrebna obnove; bilo je določeno, da bo živa og.raja a amreCJem zaaajena, kot nekaj trajnega, pa je iz neznanih vzrokov zopet odloženo. V pokopališki grajski grobnici še vedno nl zvončka, ker ga je pobrala vojna. Slovenska Krajina Murska Sobota. Pravosodni miniater je prianal vsoto 813.139 din za kritje Skode, kl jo je 3 avojimi poneverbami prizadejal bivši aodnl oficlal Frlderich štefan. Verjetno bo ministratvo v kratkem otvorilo tozadevni kredlt ter ga stavilo na razpolago aoboškemu sodišču, ki bo prizadetim atrankam izplačalo pritpadajoče zneake. Razburjenje nekaterih oškodovancev je torej neumeatno in nepotrebno. — Letošnji »Trezin« aejm je bil mnogo slabše obiskan kakor druga leta. Prignane je bilo tudi manj živine kot aicer, Iz česar se da sklepat^i, da v Prekmurju že p_rimanjkuje živine. Krav In tellc je bilo prodanih okrog 170 komadov. Biki in tellce ao se prodajali po 6—8 diH kg žive teže. Na sejmu aeveda ni manjkalo tudi žeparjev. Med drugiml je bila okradena tudi Brtalan Vilma iz Petanjcev. Odneael ji je 400 din, a katerimi 8i je hotela kupiti čevlje. šlrojn Prekmurja. Z ukazom kraljevih namestnikov ao napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Kramberger Jo3ip, Juatin Marija in Šantel Miroslav, vsi v Soboti; Horvat Janko v Bakovcih; Kolarič Josip v Centibi; Virant Stanko v Lendavi. čestitamo! — Z redom sv. Save V. vrate je bil odllkovan Kuhar Mihaei, železnlSkl uradnik v Soboti, ki ae je ob prevratu odlikoval kot prekmurski dobrovoljec. NaSe čeatitke! — Ivica Neftma, hčerka aedanjega šolakege nadzornika, ki je dolgo let služboval v Gončanih, je poatavljena prl okrajnem sodi_.u v Kranju za uradniSko pripravnico. — V Martjancih je dve leti atara deklica Vogrinči_ Kriata padla iz poatelje ter al pri padcu zlomila roko. — V Soboti ao pred dnevl prijell Franca Horvat, kl je zadnje čaae na debelo kradel koleaa. Večino tatvln je 2e priznal. Petanjci. Banska uprava v Ljubljani je za dan 24. oktobra razpiaala javno piameno ponudbo za regulacijo reke Mure na notranjl progi med km 90,0 in 91,0 n odaeku Petajvjci—Veržej. Proračun za ta dela znaša 532.910 din. Za licitacijo je potrebna kavcija 54.000 din. Ta gesta banske uprave je hvale vredna, ker je že zadnji čaa, da se Mura, ki akoraj vaako leto a avojimi poplavami povzroča neprecenljivo škodo, regulira. S tem bo samo delno rešeno vpraaanje regulacije, zato bi proaili bansko upravo v interesu vaega prekmurakega prebivalstva, da se čimprej Lzvede celotna regulacija in a tem nevarnosrt poplav enkrat za vselej odstrani. Genterovci. Okrajno načeiatvo v Lendavi je kazmovalo dva tukajšnja poseatnika, in aicer Toplak Ano in Petkovi. Štefana, vsakega a petdnevnim zaporom in z globo 1000 din, ker sta prodajala maat preko dovoljene makaimalne cene. Upati je, da bodo te kazni spametovale vae tiate, ki zahtevajo za blago pretirane cene! SlovenfebisTiriški oLrai Bukovec prt Zg. Polskavi. (Elektrifikacija vaal Bukovec.) Dela za napeljavo električnega voda v vaa Bukovec bodo, ako Bog da, že ta teden kon.ana. V aoboto zvečer bodo zagorele električne žarnice v tej prijetni vasici, ki leži 450 m nad morsko višino. Vaaica ležl v prekrasnem kraju z dlvnim razgledom. Na pobudo posestnika g. Ivana Koropca ao ae va&čani zedinili ter spravill skupaj potrebno vsoto, ki jlm je omogočila do tčga zelo važnega napredka, kajti vas Bukovec je bila znana že pod bivšo Avatrijo ena najvažnejših letoviščarakih to.k, kl ga še zdaj obiakujejo vsako leto raznl letoviščarji. Pa ne samo za vaa Bukovec, temveč tudl za vaa Loko In naprej do Sv. Areha, je s to prldobitvijo poatavljen temelj električnega voda. Tako bl naše zeleno Pohorje poleg krasne avto-oeate bllo deležno tudi elektri.ne razavetljave.