Acrocephalus 21 (98-99): 43 – 45, 2000
Sove spodnje Savinjske doline
Owls of the Lower Savinja valley
Milan Vogrin
Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si
During 1992–1999, the author registered only 2 owl species in the Lower Savinja valley (Central Slovenia), i.e. Tawny Owl Strix aluco and Long-eared Owl Asio otus. The first is here a rare species, while the latter is rather com-mon. Tawny Owl can be found primarily on the fringes of the valley with predominating woodlands. In the 9.25 km² large area with its characteristic valley pattern (woodland and shrubs – 4%, orchards and gardens – 3%, tilled fields, meadows – 40%, hop fields – 40%, settlements – 7%, other: roads, ditches, embankments – 6%) the Long-eared Owl was registered, in 1999, to the density degree of 1.6 pair/10 km². Dolinar (1951) who carried out, in this area, a general bird census more than half a century ago stated utterly different proportions between owls: Tawny Owl and Little Owl were com-mon, while Long-eared Owl did not even get a mention. Such different species structure was most certainly influenced by intensive farming, particu-larly hop growing.
Klju~ne besede: mala uharica, Asio otus, lesna sova, Strix aluco, Savinjska dolina Key words: Long-eared Owl, Asio otus, Tawny Owl, Strix aluco, Savinja valley
1. Uvod
V Evropi `ivi trinajst vrst sov (npr. Mikkola 1983, Cramp 1985, Hagemeijer & Blair 1997); od teh jih kar deset stalno ali ob~asno gnezdi tudi v Sloveniji (Geister 1995). Glede na ta podatek lahko re~emo, da je Slovenija prava “sovja dr`ava”, saj se s tak{nim {tevilom sov lahko pohvali le malo dr`av. Kljub veliki vrstni pestrosti sov pa njihova raz{irjenost pri nas ni podrobneje poznana. Obstaja kar nekaj obmo~ij, s katerih nimamo nobenih podatkov, in med tak{na obmo~ja sodi tudi spodnja Savinjska dolina.
2. Opis obmo~ja
Spodnja Savinjska dolina je del Celjske kotline oziroma po najnovej{i regionalizaciji Slovenije del Savinjske ravni (Perko & Oro`en Adami~ 1998). Pri~ne se pri Vranskem in zaklju~i pri Celju (samo mesto v tem delu ni zajeto). Na jugu je dolina omejena z rekama Bolsko in Savinjo, na severu meja poteka pod obrobjem Dobrovelj, na levi strani Savinje pa mejo ponazarja reka Lo`nica. Tako omejeno obmo~je meri okrog 72 km².
Obmo~je raziskave (sliki 1 in 2), ki sem ga izbral za popise ptic na agrarni povr{ini v spodnji Savinjski dolini, je po moji oceni reprezentan~en vzorec habi-tatov za celotno dolino. Obmo~je meri 9,25 km². Le`i zahodno od reke Savinje, ju`no od kraja Braslov~e, na nadmorski vi{ini 288 m. Omejeno je s cestami med naslednjimi kraji: [entrupert, Dra-gopolje, [matev`, Sp. Gor~e, Rakovlje, Pari`lje, Topovlje in [entrupert. Dele`e posameznih habitatov sem ocenil na terenu in s karto merila 1 : 5000. Dele` je naslednji: gozdovi, pasovi drevja in grmovja – 4%, sadovnjaki in vrtovi – 3%, orane njive, travniki – 40%, hmelji{~a – 40%, naselja – 7%, drugo (ceste, jarki, bre`ine) – 6%.
3. Metode dela
Sove sem popisoval prilo`nostno. V tem prispevku navajam opazovanja sov med letoma 1992 in 1999.
V letu 1999, med marcem in majem, sem na izbranem obmo~ju sove posku{al privabiti s predvajanjem posnetka njihovega ogla{anja, kasneje, v maju in juniju, pa sem podro~je obiskal {e {tirikrat, in sicer zaradi  evidentiranja   morebitnih   sovjih   mladi~ev.
43
M.
Vogrin: Sove spodnje Savinjske doline
Slika 1: Za spodnjo Savinjsko dolino so zna~ilna obse`na hmelji{~a, november 1998
Figure 1: One of the characteristic features of the Lower Savinja valley are its extensive hop fields, November 1998
Ogla{anje sovjih mladi~ev se lahko namre~ dale~ sli{i (Mikkola 1983), metoda kartiranja sov na podlagi mladi~ev pa je prav tako `e bila uspe{no uporabljena (Birrer 1993). S posnetki sem preverjal naslednje vrste sov: ~uk Athene noctua, pegasta sova Tyto alba, mala uharica Asio otus in lesna sova Strix aluco v enakem zaporedju.
4. Rezultati in diskusija
V spodnji Savinjski dolini sem zabele`il pojavljanje dveh vrst sov, in sicer male uharice Asio otus in lesne sove Strix aluco. Obe vrsti sta redki.
Na raziskovalni povr{ini sem v letu 1999 ugotovil samo malo uharico. V spomladanskem ~asu sem sli{al in tudi izzval dva samca, v juniju pa sem na tem obmo~ju ob pomo~i ogla{ajo~ih se mladi~ev dva para samo {e potrdil. Prvi par je gnezdil v bli`ini Spodnjih Gor~, drugi par pa na meji obmo~ja, in sicer v bli`ini Gomilskega. Gostota na raziskovalni povr{ini je tako bila 1,6 para/10 km² (par na meji obmo~ja sem {tel kot pol para!). Na prvi lokaliteti sem poslu{al in opazoval {tiri mladi~e, pri Gomilskem pa tri.
V ~asu, ko na hmelji{~ih ni hmelja in najlonskih vrvic (jesen–spomlad), po katerih se vzpenja hmelj, mala uharica lovi tudi na teh poljih. Pri lovu na hmelji{~u sem malo uharico nekaj minut opazoval zve~er v mraku 24.10.1997.
Mala uharica kon~a tudi kot `rtev prometa; povo`enega samca te vrste sem na{el 25.3.1992 v Latkovi vasi, 10. 5 1996 pa {e enega pri [empetru (oba na magistralni cesti).
Lesna sova je veliko pogostej{a na obrobju doline, kjer prevladuje gozd, in sicer `e na prvih vzpetinah.
44
Tako sem na primer 26.4. 1996 v bli`ini @ovneka iz gozda z enega mesta sli{al ogla{anje treh teritorialnih samcev (glej tudi: Vogrin 1997). V ~asu gnezditve sem lesno sovo v dolini zabele`il samo na dveh mestih.
Na osnovi opazovanj in ogla{anja sov ocenjujem, da v spodnji Savinjski dolini `ivi okrog 20 parov male uharice in okrog 5 parov lesne sove.
Za spodnjo Savinjsko dolino Geister (1995) navaja dve vrsti sov, in sicer prav tako samo malo uharico in lesno sovo. Pika, ki ponazarja ~uka Athene noctua, je `e zunaj doline, ~eprav sem to vrsto letu 1996 enkrat odkril tudi tik nad Vranskim, torej na obrobju doline. Da je lesna sova redka v sami dolini, je povsem razumljivo, saj velja za prete`no gozdno vrsto (npr. Cramp 1985, Petty & Saurola 1997), gozda pa je v dolini izredno malo. Nasprotno pa Dolinar (1951) trdi, da sta lesna sova in ~uk v Savinjski dolini pogosti vrsti. Med obema poro~iloma je preteklo skoraj petdeset let, v tem ~asu pa je dolina postala znana po intenzivnem kmetovanju, kar je prav gotovo pripomoglo k izginjanju obeh vrst. Za lesno sovo je sicer znano, da je prilagodljiva vrsta in da zasede tudi urbana obmo~ja (Galeotti 1990), vendar je sam v naseljih nisem ugotovil. O~itno pa je s kr~enjem ve~jih gozdov pridobila mala uharica, ki je Dolinar (1951) sploh ne omenja.
5. Povzetek
V spodnji Savinjski dolini (osrednja Slovenija) je avtor med letoma 1992 in1999 registriral samo dve sovji vrsti, in sicer lesno sovo Strix aluco in malo
Slika 2: Pogled na tradicionalno kultivirano pokrajino Savinjske doline z zna~ilnimi visokodebelnimi drevesi, februar 1999
Figure 2: View of the traditional cultural landscape of the Savinja valley with characteristic traditional orchards, February 1999
Acrocephalus 21 (98-99): 43 – 45, 2000
uharico Asio otus. Lesna sova je v dolini redka vrsta, mala uharica pa obi~ajna. Prva je precej pogostej{a na obrobju doline, to je na okoli{kih hribih, kjer prevladuje gozd. Na povr{ini 9,25 km² z zna~ilnim vzorcem doline (gozd in grmovje – 4%, sadovnjaki in vrtovi – 3%, orane njive, travniki – 40%, hmelji{~a – 40%, naselja – 7%, drugo: ceste, jarki, bre`ine – 6%) je bila mala uharica v letu 1999 ugotovljena v gostoti 1,6 para/10 km². Dolinar (1951), ki je tukaj ptice popisoval pred dobrimi petdesetimi leti, navaja povsem druga~no razmerje med sovami: lesna sova in ~uk sta pogosti vrsti, medtem ko male uharice sploh ne omenja. Na druga~no vrstno sestavo sov je prav gotovo vplivala intenzifikacija kmetijstva, predvsem gojenje hmelja v dolini.
6. Literatura
Birrer, S. (1993): Bestand und Bruterfolg der Waldohreule Asio otus im Luzerner Mittelland, 1989-1992. Der Ornithologische Beobachter 90: 189-200.
Cramp, P. , (ed.) (1985): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 4. Oxford University Press, New York.
Dolinar, I. (1951): Pti~i v obmo~ju Savinjske doline pred 45 leti in danes. Lovec 34: 8-12.
Galeotti, P. (1990): Territorial behaviour and habitat selec-tion in an urban population of the Tawny Owl Strix aluco L. Bolletino di Zoologia 57: 59-66.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
Hagemeijer W.J. & M.J. Blair (ed.) 1997: The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser.
Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser Ltd.
Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (ed.) 1998: Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga.
Petty, S.J. & Saurola, P. (1997): Tawny Owl Strix aluco. pp. 410-411. V:
Vogrin, M. (1997): Bird community of a Vaccinio – Vitis idaeae – Pinetum forest in Central Slovenia. Acta Zoologica Lituanica, Ornithologia 6: 90-96.
Prispelo / Arrived: 30.8.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
45