Zakaj in kako se nam je zadružiti? Kmet je temelj ia jedro državi; oa vse redf; oa daje cesarju vojakov, aajveč ia aajboljših vojakov — drugi staaovi jih dajo sorazmeroma malo. Kraet prekvašuje tudi mesta: >Mesta so žrelo človeškega rodu«, trdi z vsoi pravicoj Ruso; izkvarilo, zaičilo se bi, izslab&o bi rnestao prebivalstvo, če bi aepriaehoraa ae pridohajal ralad ia krepak rod s kmetov ia mu ae vlival zrnirom aovih močij. Kmetiški ljud je čil ia zdrav ia miroljubea, starodržea, ae aovotarsk — ia zato steber vsakršaemu redu. Nikdo ai toliko aavezaa aa svojo zemljo ia svoje domovje, nikdo ai toliko vdaa sv. veri. Brez poljedelstva bi morali do malega vse potrebščiae dobivati s tujega, bili bi torej zavisai; kaj bi bilo, če bi aara ob kakej vojski zaprli meje?! Slabo za državo, če bi ta staa izgiaol; ko je pri Rimljaaih zamrlo kmetištvo, podobao kakor zaraira sedaj pri aas, zahirala je vsa država ia dohirala precej v kratkera. Ia veader, kdo se kaj meai za poljedelce? Ali se je sploh že kaj zaataega zgodilo ali vsaj ukreaolo zaaje v vseh zadajih treh ali štirih desetletjih, kar imamo ustavo ? Vsem se kolikor toliko vzvišajejo dohodki, vzboljšuje življeaje, ubogega oratarja se pa spomaijo samo milosrčai davkovci. Ia kak krivičea volilai red imamo še vedao, ob časih »jedaakosti«! Mestnikov ima samo 30.000 jedaega poslaaca, a kmetov zastopa celih 145.000 jedea sam poslaaec; če se torej potegujo za poljedelca jedea cel zastopaik, poteguje se jih za meščaaa pet! Ali ie to kam podobao? Potem pa bodi kmetič steber državi! Toda vkljub tej aepravičaosti, vkljub tei zastarelej volivosti bi se dalo doseči razaokaj, če bi vsaj ti ajih zagovoraiki resaobao hoteli. Ker je velika večiaa v Avstriji Se zrairora poljedelska, imeli bi ajih izbraaci še veader mogočao besedo, zlasti ker bi se jim pridruževali tudi drugi razumao misleči poslaaci, v maogih ozirih posebao veleposestaiki, s katerimi skupaj bi irneli že večiao. Toda Wolfu ia podobaim »možem« se kaj takega aiti saaja ae. Ia aaši dornači? Ne zameri se rai, da odkrito ia očito jedao izpregovorim. Močao treba jo je kedaj izreči, zdi se mi, da prav tieba že sedaj. Naši poslaaci imajo premalo velikih, daljesežaih zamislij. Gotovo je potrebao, da se po sloveaskih krajih priskrbš sloveaski pečati, sloveaski aapisi aa poštah, sodiščih itd.; še bolj potrebao, da se aam pripravijo, sredaja učilišča. da se Bam dajo uradaiki, ki aas bodo umeli ia z Bami sočatili, da bomo mogli imeti vaaje zaupaaje. A prvo potrebflo, krvavo potrebao je, da gospodarsko ae propadamo, temveč da se vzboljšamo. Ves aarodai boj je pravza pravdo malega samo gospodarski boj. Kaj pomaga, če je kdo Se toliko aavdušea rodoljub, če je pa Ba vse straai zadolžea? Glasovati mora, kakor mu drugi zapovedujejo. JasBo ia glasao izjavljara, da se rni zdi raaogo važaejši za Sloveflstvo kmet-aemčur, ki je pa trdeB. Prav za prav je itak SloveBec, če prav trdi, da ai, iz svoje sloveaske kože veadar Be more skočiti; Beraški govoriti pa tudi malokaj ali aič ae zaa. Ge se Bjema Be bo prej ali slej poravaala pamet v glavi, bo se gotovo Bjegovim otrokom — ia Bastaae aara dober iez proti sovražaerau aavala. Ne toliko aepozaaaje ali zaslepljeaost, gospodarska zavisaost aas mori. Ce ta preaeha, dali se bodo ljudje že preučiti brez posebae težave. Skrbeti je tedaj aajprej in aaibolj, da gospodarsko ozdravimo. Ce se utrdimo v tera ozira, zahtevali bomo lehko mogočaeje ia hitreje dosegli. Ali je pa že kateri aaših Stajarskih zastopaikov v tej stvari kaj prida stonl ali vsaj — govoril? N. pr. kako bi se zadolžeaci razdolžili, kako bi se odpravilo tekmarstvo s tajim žitom ia razlikarstvo (difereačae igre aa borsi), kako treba }e, da se zadružimo, ia aa kak način se to napravi . . . ? Koliko se jih sploh ae prikaže z lepa svojim volilcera; treba je to javao povedati, ker mej ljudstvora po razaih krajih Sami. Ia poslaacu je govoriti raBogo laže ia hvaležaeje Bego komu drugemu; ajegova beseda je pomealivejša ia učialivejša; ob ima prostejše roke ia svobodaejši jezik. Misli, delotvorBe misli se raorajo zaaesti mej ljad, razložiti ia obrazložiti se mu, da se jih z vBemoj oprirae; to poživi vse aaše delovaaje ia prizadevaaje. Toda pravo delovaaje prepaščajo drugim, meBj pripravBim močem, sebi pa pridržujejo — glasovaaje v zboraicah! Videli smo, kako poljedelstvo propada, kako se kmetu za kmetom ostrašlivo aaglo prodražba posestvo. Pokupijo jih posebflo radi bogatejši plemeaitaši ia deaarai mogočBjaki — kapitalisti; zakaj zemeljao imetie je aajgotovejše. Ne bodem te mačil s številkami — ogromao sveta so že Bakupili aa ta aačia; izgiaole so cele vasi, Ba stotiae ia stotiae kraetišč. Godi se, kakor se je svoj čas aa Aagleškem. Ti bogataši obdelajejo kolikor mogoče vse s stroji. Rok ae potrebujejo maogo, ia še te sarao aekoliko Casa, potem jih pa odpošljejo — stradat. Še raje pa zasadš velike gozde, v ajih zaredč divjad, ia kjer se je prej slišalo veselo petje koscev ia žefljic ali makaaje pasoče se živiae, letajo srae ia jeleai, da jih v šalo ia zabavo lovi kak lehkoživec. Tudi v aaše sloveaske pokrajiae so se že biočbo zaj6li taki bogataši. Pred kratkim je b. pr. pisal »Siidea«: Sodaji okraj Železaa Kaplja aa Koroškem obsega pet žup (Jar), ia sicer Jezersko, Koprivao, Obirsko, Rebrca ia Kapljo. Svet je gorat, doaaša malo; baviti se je torej kmetu posebBO z govedarstvom iB gozdora. Ker se pa davki toliko hitro maože, ae more vzdržati svojega posestva; proda ga velikemu posestniku. Ta sili svoje aove sosede, druge, §e samostojBe kmete, da moraio ograditi svoje zemljiSče. Nastaae prepir, tožba. Kmet BavadBo zgubiva; Bazadaje se Baveliča: proda svoj svet. Mogočajak ga pogozdi. Crez aekaj desetletij je tam sama hosta iB divjad ia aikdo ae bi spozaal, da so bila kedaj Ba tistem kraji kmStišča. Največ selišč pokupi grof V. Thura-Valsassiaa: samo v župaiji Zelezai Kaplji si je prisvojil 31 posestev z 1843 hektari. Drugi podobai kupci so Bakapili v isti fari 23 lastaia z 1968 hektari. Na sličeB načiB gre drugod. >Če pojde to tako dalje, premiae do cela v malo desetletjih vse kmetištvo aa Koroškem«. Ia »Sloveaski list« piše s Koroškega: »Tudi skriti gorjaaski kmet ae more mirao živeti Ba svojem posestvu, tudi aa ajega preži aeaasitai, samopašBi tujec. Obširai gozdovi, ki se razprostirajo aa južaera brega Drave gori do teraeaa visokih Karavaak so po aajveč že last bogatih aemških baroaov, grofov ia kaezov. Ta so njih obširaa lovišča, kjer grajščaki gojč kmetom v Skodo različao divjad ia prežč aa posamezae, v ajih lovskera okraji bivajoče kmete. Maogokateri kmet se je že zapletel v zvijačao aastavljeae mu zaake ... V Rožaej doliai že gospodarijo baroa Helldorf, kaez Lichteasteia in drugi mogočai lovarji«. Tako se godi drugod, tako pri aas, v ogromao škodo aašej aarodaosti ia sv. veri, a v veliko kvaro tudi redu ia rairu v državi. Že v samo srce Sloveaije se je zalegla ta kal razpada ia propada: Na prekrasaem Goreajskem si je kupil berolinski Jud velebogataš baroa Bora aekaj plaaia. Ia sedaj dela kakor dragi take vrste ljudje po vseh avstrijskih ia aemških deželah: prireja si velikaasko loviSče, zabraajuje okoljaim kmetom pašo po paSaikih ia gozdih, koder so imeli pravico že od aekedaj, zavira ia zapira jira pota ia steze aa ajih lastae planiae, s kratka: aagaja ia sitaari jim aa vse načiae, da bi jih z razaimi zvijačami ia zavijačami ia z neprestaaimi tožbami priaudil, da bi mu prodali svojo rodao zeraljo. Taki so vzroki, zakaj da peša plaaiaarstvo ia prej toliko cvetoča živiaoreja. Prejšaje čase, zatrjeval je poslanec župnik Ažmaa, ki je sam v tem prizadet, »imel je aavadai kajžar ob goreajskih plaaiaah po 8 do 10 goved, kmet po 15 do 19 krav, 3 do štiri koaje; sedaj ima kmet le samo še 4 do 10 repov, kajžar komaj dve kravi«. Ia govedarstvo je bil aajboljSi, rekel bi, jediai pravi dohodek. A aa škodi je tudi polje: ker ai več dovolj gaoja, ae rodi več toliko. Kam pridemo, vprašujem spet, če se vse to ae preuravaa? Ali ae tja, kjer so aa Aagležkem ž6, da bo aamreč pravo kmetistvo premiaulo, da bode vse zemljišče v rokah aekaterih plemeaitašev ? Pomai dobro, da je pri aas kapitalizera, ki je to že dokoačal aa Aagležkera, pri aas vladati še le dobro začel! Ce se nam pa zajč aekaj velebogatiaov v aašo zemljo ter nam jo s prej omeajeaimi sredstvi pokupi, potera pa zbogom sloveaska domoviaa, zbogom sloveaski aarod! Vsi vladai ukazi, vse miaisterske aaredbe, vsi aaši aapori — Se celo sloveaski pečati ia sloveaski aapisi aa javaih poslopiih aam ne bodo aič več pomagali. Zatorej spet kličem: Na delo, da se gospodarsko zadružimo ia atrdimo! J. M. Kržišaik. Sv. Lenart v Slov. gor. — Oao ae- deljo je bilo, ko smo polagali temelj političaerau gibaaja v šeatleaartskem okraia. Veliko število odličaih sloveaskih kmetov se je zbralo v aašem trga, ki so vrlo sodelovali pri astaaovitvi »katoliškega političaegadruštva«. Skrajao aeagodao — deževao — je bilo vreme, a naš kmet se tega ae vstraši; vajea je vsega aeagodaega. Kar aajprisrčaejše pozdravi gosp. predsedaik osaovalaega odbora doSle zborovalce, kliče jim odkritosrčai »dobro doSli« ter predstavi poslaaca g. Fr. Robiča. Nato da besedo beaediškema gsp. kapelaau, kateri razpravlja aa dolgo ia široko aamea ia pomen političaih društev v obče, ter >kat. političaega društva za okraj Sv. Leaart« posebej. Zlasti omeaja razaih volitev, kakor v občiaski ia okrajai zastop, v krajai ia okrajai Solski svet, v deželai ia državai zbor ter točao iz italijaaske, fraacoske ia avstrijske zgodoviae dokaže, kako šibo si spleta ljadstvo, ki voli slabe poslaace v razae zastope. Ia da pridejo v omeaieae zastope dobri zastopaiki, ima skrbeti političao draštvo. Toda to ai ediai aamea društva, oao mora tudi zravea političaega izobraževaaja razširjati gospodarstvo, vzbujati narodao zavest, braaiti aarodae ia državljaaske praviee; torej zlasti pospeševati duševae ia materijelae koristi slov. aaroda v državaih, občiaskih, cerkveaih šolskih, gospodarskih ia družbiaskih zadevah. Čudili smo se govoraiku, ki razpolaga s tako močaim ia vstrajaim glasora, dasi kot duhovaik mora ravao ta dan že od raaega jutra vedao govoriti. Poslušalci so bili trdao prepričaai, da ie kat. političao društvo aeobhodao potrebao za aaš okraj, kar so tadi pokazali dejaaski s tem, da so se skoro vsi dali vpisati ter plačali društveaiao. Predsedaikom smo si izvolili eaoglasao preč. g. dekaaa J. Jurčiča, ki aaj bo kakor je vodaik celega okraja v dušaera ali cerkvenera oziru, tudi aaš vodaik v političaih zadevah. Dragi odboraiki so aasledaji: podpredsedaik: Fr. Muršič, kaplaa pri Sv. Beaedikta; tajaik: E. Trsteajak, kaplaa pri Sv. Aai; blagajaik: K. Goriup, okrajai ia posojilai tajaik ; kajižaičar: Fr. Rop, župaa v Lormaaju; dragi odboraiki so: 6. g. J. Pajtler, župaik pri Sv. Rupertu, Fr. Wella, veleposestaik ia aačelaik okrajaega zastopa, Fr. Zupe, veleposestaik pri Sv. Beaediktu, J. Roškar, veleposestaik pri Sv. Jarija, M. Šamaa, veleposestaik pri Sv. Leaarta, Aatoa Vogria, veleposestaik pri Sv. Trojici, Mat. Rola, veleposestaik pri Sv. Trojici ia J. Drozg, veleposestaik v Šetarjevem. Kdo s poaosom ae bere teh imea? Same odličajake so postavili draštva aa čelo! Gosp. poslaaec Robič radostao pozdravlja bovo draStvo, da braai sloveasko zemljo, sloveasko mejo. Zatem aataaCaeje govori o sedaajem političBem položaju. Omeaja Bagodbe z Ogersko ia pripomai, da aaša vlada pri tej pogodbi ai popolaoma odaehala, kakor krivo piSejo aekateri listi. Ko bi pa zboroval državai zbor, bi se nagodba reSila ugodaeje, a aemški poslaaci so preprečili vsako zborovaaje; zat6 se je aagodba reSila po § 14. Nadalje omeaja predrzaih zahtev štajarskih Nemcev, vsled katerih, če bi se uresaičile, bi morali sloveaski Štajarci polagoma popolaoma izgiaiti; govori tudi o velikih krivicah, ki se aam godč od straai deželaega zbora, ki aas Sloveace noče pozaati. Ko omeaja vrli poslaaec, da se mu je posrečilo davek aa viaogradih zaižati aa 40%, doaela rau je aasproti občaa pohvala. Govoreč se v drugih krivicah, ki jih moramo trpeti od deželaega zbora, odbora, sploh od deželae vlade v Gradcu, vsklikae poslaaec: torej proč od Gradca! To bi ti moral sliSati, kako je zagromelo po dvoraai: »da, proč od Gradca!« Poslaaec je žel občao pohvalo, zborovalci so ma izrekli vsestraasko zaupaaje. Skleaili ste se eaoglasao resoluciji: proč od Gradca ia o regulaciji Pesaice. Kako skrbaa je za aas aemška vlada, kaže že to, da že od 1. 1803. aamerava regulirati Pesaico. Došlo aam je tudi več pozdravov, med temi so a. pr. iz Radeac, kjer je bilo zborovaaje o kmečki zadrugi; jako milo aas je pozdravil v posebaem pisma aeki kmečki mladeaič iz Kozjega, ki je ud tamošajega polit. draštva, med tem ko se Bas draštvo ai spomailo. Nad vse aavdaSeB ia prisrčea pa je bil pozdrav, katerega aam je poslal g. F. GomilSak, tajnik kat. jareniaskega političnega društva ia ki sklepa z besedami: Zivi torej novo društvo, naša zveza naj živi I Naj Slovence vae obmejne k delu novemu vzbudi! Da, vzbudili smo se k aovema delu ia trdao skleaili postati delavai udje aovega druStva. Predao smo se razšli, spomail Bas je predsedaik duhovskega ia deželskega aašega Ofieta — papeža ia cesarja, katerima so zadoaeli mogočai >živio«-klici. Iz Marnberga. (Kako se tukaj omeiujejo aaše pravice!) Za aedeljo 2. julija skliče g. Bras političeB Ijudski shod, h kateremu sta prišla iz Gradea dva Beraška govoraika ia edea sloveaski iz Celja. Ljudstva je tudi prišlo lepo število. Ob treh se bi imelo zborovaaje pričeti, pa komaj p o 1drugo uro poprej dobi sklicatelj po občiaskem slagu prepoved od g. Zoffa. Vzrok, zakaj se je shod prepovedal, je bil ta, da je bojda c. kr. okrajao glavarstvo dobilo Bazaaailo shoda §e le dae 30. juBija ob 10. uri. Vloga aa glavarstvo je aarnreč šla iz Maraberge že dae 28. juaija iB sicer v rekomaBdovaaem (priporočeBem) pismu. Navadaa pisma še ae potrebujejo iz Maraberga v SloveBgradec eaega daeva, ker je zelo agodaa ia aagla poštaa zveza. Iz tega je tedaj razvidao, da pri gospoda Zoffu ali pri poSti Bi vse v redu, kadar prihajajo Bazaaaila za shode. Pa to bi še aaj bilo. Stvar se je še pozaeje bolj razjasaila. Ko aamreč sklicatelj še le ob pol dveh dobi prepoved za javea političea shod, povabi svoje zaaace ia prijatelje, da bi se v smisla § 2. draž. zbor. zakoaa v zaapaem shoda aekoliko pogovarjali, ia izroči povabljeaim Ba ime glasoče vabilae listke. Pa Cajte ia strmite! Orožaiki pokličejo ob treh sklicatelja ia rečejo, ako povabljeaci ae zapustijo zasebaega staaovaBja gosp. Klobučarja v prvera aadstropju, bodo sklicatelja zaprli ia krčmo, ki je spodaj, tadi dali zapreti. Sklicatelj naznani to povabljeBim zbranirn gostom. Takoj gre večja depatacija k orožaiskemu vodja, med ajimi dr. Schoppel, državai poslaaec Kurz iB dr. Karlovšek ia večkrat povdarjajo, da imajo pravico se v zaapaem shodu pogovoriti. Orožaiki pa pravijo, da imajo od zgoraj povelje, ako povabljeai dvoraae ae zapastijo, da jih z orožjem prisilijo. Povabljeai se udajo, ia gredo v gostilaiške prostore g. Klobučarja. Na to se je aapravil zapisaik o teh dogodkih ia državai poslaaec g. Kurz ia dr. Schoppel pojdeta aaravaost k ces. aamestaika, da mu stvar pojasaita ia razložita zatiraaje tukajSaega prebivalstva. V krčmi aapije g. dr. Karlovšek s čašo piva v roki maraberškim Sloveacem ia izraža večkratai živio našemu priljablieaemu cesarju. Pa takoj stopi pred gosp. doktorja orožaik ia pravi, da ae sme aič govoriti. Dr. KarlovSek se predstavi, zahteva tudi ime od orožaika ia mu aazaani, da ga bo tožil radi razžaljenja Sasti. Zakaj bi se v Maraberga ae smela zdravička aapiti aiti preliubljeaemu aašerau vladarju? Kadar se pa »Wacht am Rheia« po trgu prepeva, takrat pa se aihče ne gaae. Le pravega domoljubia bi Sloveaec ae smel kazati! Le počasi, bomo že aašli pravico! Zatirati se aikakor ae damo! Iz Brežic. (Volitve v okrajai zastop.) Za stalao sera pričakoval, da Vam pošlje Vaš aajaovejši dopisnik, baroa Moškoa, aataačaeje poročilo o aaših volitvah v okrajai zastop; a zastoaj sem preobračal list, ai ga bilo. Primoraa sem toraj jaz prijeti za svoje skrhaao pero. — Za aašo zmago je bilo odločilao veleposestvo. Glasovalo je 10 aasprotaikov ia 11 naših, kajti mesto in kmečke občiae volijo eaako število zastopaikov (12). Treba je bilo maogo truda, maogo požrtvovalaosti. Ne bom aašteval imeaa tistih, ki so si stek"li aajveč zaslug; to pa morara reči; vsi se oziramo s hvaležaostjo vaaje, kot prvoboritelje aašega okraja za sloveasko stvar. To so raožje, kterim so geslo Slomšekove besede: za aarod malo govoriti a maogo storiti. Slava jira! Tudi aasprotaiki aiso mirovali. Posebao gibčea je bil baroa Moškoa. Ko je videl, da je ves trad zamaa, poaudil je Sloveacem kompromis (pogodbo), opirajoč se aa jako tehtea razlog. Utegaila bi se, rekel je, kterernu Sloveacu v zadaiem treaotka vliti kri iz aosa, ia ae mogel bi k volitvi. Res flevarao, a zopet čudao; se li Basprotaikora to ae bi bilo moglo pripetiti. Gospod baroa mora res misliti, da oai, ali airaajo več krvi, ali ae aosov, ali pa, da imajo v glavah kako saov, ki zabraajuje, da kri po ajih ae more krožiti. Ko je bila volitev dovršeaa, se je baron MoškoB vračal ves potrt aa svoj dom, po poti pa jemal slovo, ae od faatov iB dekličev, kakor pravi aarodaa pesem, temveč od cestaiBarjev. Kdo je pri tem več solz prelil, to še Bi dokazaao. Baroa MoškoB je, da še to oraeaim, jako muzikaličeB; zaa aamreč aezBaasko lepo žvižgati. Po zadajih volitvah pravijo, da «fučka» celo druge «viže». Ako bi to ae bilo res, pa aaj pošlje v prihodajo številko popravek. Kje je državni pravdnik? Marburgerca št. 53, imeauje Ba drugi straai katoliško cerkev «ea gros-Weltverdummaagsgeschaft* Kadar mi potipljemo malce prijatelja Pistorja, Baeakrat položi državai pravdflik svojo roko aa Baš tilaik, a kadar aemški list psuie katoliško cerkev, kje pa ostaae takrat državai pravdaik? (Nov most) čez Voglajao aa okrajai cesti iz Celja v Teharje je postavil celjski okrajai zastop za 8500 gld. ter ga v torek izročil prometa. Most je železea s tlakom od betoaa. (V Mozirju) pričae s 1. avgustom poslovati ekspozitura celjskega okrajaega glavarstva. Prostori za urad ia za koraisarja so aajeti v posojilBici.