Vodnik po sledovih slovenske prisotnosti v Gorici ^iJKVOüMi Dfp£ ~ SQUÙOH Ig Na vseh pokrajinskih cestah Goriške bodo namestili dvojezične smerokaze /M4 Nagrado Luchetta bo uvedla debata o raziskovalnem novinarstvu Primorski PETEK, 27. JUNIJA 2008_ Št. 152 (19.242) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Za težave so krivi ciganski otroci Dušan Udovič Ni dolgo tega, ko so romska naselja v okolici Neaplja in drugje kmalu po umestitvi Berlusconijeve vlade doživela vrsto pogromov, ki se za las niso končali z žrtvami. Zaenkrat. Kaj vse se še lahko zgodi, je mo go če skle pa ti iz mes -to ma huj skaš kih to nov, ki sko -raj dan za dnem prihajajo iz krogov desne sredine. Požigal-ske pohode je navdihnila psihoza, ki jo desnica zavestno širi med ljudmi, izkoriščajoč splošno zaskrbljenost za javno varnost. Problem je občuten, argument je zato izdatno prispe val k zma gi des ni ce na vo -litvah. Tudi sedaj prispeva k te mu, da ima pa ket vlad nih ukrepov med ljudmi večji uspeh, kot si ga zasluži. Vprašanje javne varnosti in ogroženosti ljudi je kot nalašč, da se odvrne pozornost od naraščajo če dra gi nje in so ci al nih stisk. Berlusconijeva obsedenost pred sodniki in posledično kršenje ustavnih okvirov nis ta vpra ša nje, prob lem mo -ra biti cigan, ki uvaja otroke v beračenje in krajo. Cigan, in po možnosti še Romun, mora biti v očeh ljudi glavni vir nji-ho vih te žav. Samo v takšni klimi se lahko porodi abotna zamisel, da bodo otrokom v roms kih naseljih jemali prstne odtise, s ciljem, da se zajezi kriminal. Seveda je še huje, če nekaj takega predlaga minister za no-tra nje za de ve, ki mu je to krat več kot očitno zmanjkal občutek za me ro in te melj na ob čeč -loveška pravila, med katera sodijo pravice otrok. JAVNI RED - Napoved vladnega podtajnika Nitta Palme Rim v našo deželo ne bo poslal vojakov Vlada namerava izvajati zaščitni zakon za Slovence rusija - V zahodnosibirkem mestu Hanti Mansisk Vrh med Evropsko unijo in Rusijo za novo partnerstvo HANTI MANSISK - Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, vi- soki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev (foto STA) so včeraj v Hanti Mansisku v Sibiriji začeli vrh EU-Rusija. Na dvodnevnem srečanju naj bi potrdili začetek pogajanj o sporazumu o partnerstvu. Na 13. strani TRST - Za javni red v Furlaniji- Julijski krajini ne bodo skrbeli vojaki. To je povedal vladni podtajnik na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma, ki se je včeraj v Trstu srečal s prefekti iz naše dežele. FJK je ena najbolj varnih italijanskih dežel. Podtajnik, ki v sklopu notranjega ministrstva odgovarja tudi za narodne in jezikovne manjšine, je zagotovil, da bo vlada izvajala zaščitni zakon za slovensko manjšino. Nitto Palma je sodelovanje med italijansko in slovensko policijo označil kot odlično. Rekel je tudi, da pri nas ni večjih težav v odnosih med domačini in priseljenci. Na 3. strani Posvet Dežele FJK o mednarodni mobilnosti delavcev Na 4. strani Danes odločitev o zaprtju izpostave na Proseku Na 6. strani Opec: cene nafte v kratkem do 170 dolarjev Na 13. strani Julijan Čavdek novi pokrajinski tajnik SSk Na 14. strani Župana Doberdoba in Mirna-Kostanjevice o posledicah odprave mejnih pregrad Na 16. strani trst, gorica - V okviru letošnjega državnega izpita Stekel je tudi ustni del mature ■ f • • v «v v • • • V Gorici včeraj ze prvi končni izidi TRST, GORICA - Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici se je začel ustni del letošnjega zaključnega državnega izpita. Včeraj so pred maturitetne komisije stopili prvi kandidati na licejih Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška in trgovskem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter na licejskem polu v Gorici, že v sredo pa so izpraševanja stekla in se včeraj tudi zaključila na goriškem tehničnem polu, kjer so že objavili končne izide. Novost letošnje mature je, da se končne ocene v sto-tinkah ne objavijo, izjema so le kandidati, ki bodo prejeli pohvalo. Danes se bo ustni del izpita začel tudi na poklicnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu. Na 8. in 14. strani 2 Sobo ta, 28. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE EU in Evropejci Adrijan Pahor_ Minula dva tedna so časopise polnili članki o irski zavrnitvi lizbonske pogodbe. Glasovanje je potekalo v državi članici zveze, ki je zaradi ustavnih določil edina imela v zvezi s tem vprašanjem ljudski referendum. Izid referenduma po eni strani preseneča, saj je Irska v več kot tridesetletnem obdobju prejela od unije desetine milijard evrov pomoči, je ustanovna članica evrskega območja, po drugi strani pa omenjeno glasovanje proti pogodbi ne preseneča, v kolikor je ta država že leta 2001 zavrnila pogodbo iz Nice; sicer pa irski državljani podpirajo svoje članstvo v uniji, želijo pa predvsem zaščititi svojo nacionalno identiteto. Ob vsem tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi - tako kot na Irskem - imeli tudi ostali državljani EU-ja možnost glasovati na referendumu o tako imenovani različici evropske ustavne pogodbe, ki sta jo leta 2005 že zavrnili Francija in Nizozemska. Očitno je, da razmišljajo tako imenovani evropski »birokrati«, kot jih imenuje italijanski evro-skeptični politik Calderoli, drugače kot njihovi sodržavljani: ratifikacije posameznih parlamentov držav članic, ki so že potrdile lizbonsko pogodbo, je potekalo neopazno, večinoma brez javne razprave, saj gre navsezadnje za dokument, ki j e v svoj em bistvu zelo kompleksen in obsežen, kar je še dodatno povečalo nezaupanje ljudi vanj in to ne samo na Irskem, pač pa tudi v drugih državah članicah. Javnomnenjske raziskave v raznih državah EU so potrdile splošno nepoznavanje ljudi evropske problematike. Poznavalci evropske politike združevanja in povezovanja trdijo, da je bilo ratificiranje pogodbe brez (javne) razprave velika napaka, ki je še povečala razdaljo med združeno Evropo in njenimi državljani. Po drugi strani je več kot umestna pripomba, koliko bi se politika širjenja sploh mogla ude-janiti, če bi za vsako pomembno odločitev bila potrebna podpora državljanov celotne unije. Vsekakor se politične elite še posebno od francoske in nizozemske zavrnitve pogodbe očitno niso veliko naučile: še vedno vztrajajo pri neupoštevanju ljudske volje, medtem ko bi politična korektnost in demokratičnost celotne institucije narekovali ravno nasprotno. Marsikateri državniki so se ob irski zavrnitvi sklicevali na dejstvo, da ne more slab milijon volilcev ogroziti politično prihodnost in stabilnost povezave, ki šteje danes skoraj pet sto milijonov prebivalcev. Toda demokra- cija je tudi moč volilcev ne glede na njihovo število; upravičeno bi namreč lahko pričakovali podobno zavrnitev še v kaki državi, če bi se odločili za to obliko glasovanja. Če upoštevamo dejstvo, da je lizbonska pogodba v bistvu slab kompromis prejšnje, ki stajo Francija in Nizozemska zavrnili, in da se je EU z njo v bistvu požvižgala na omenjeni državi, potem je težko pričakovati, da bo irski »ne« imel, dolgoročno mišljeno, kako posebno politično težo. Vendar ta odločitev Ircev vsekakor pomeni omejen neuspeh in zastoj evropskega političnega povezovanja; žal je to deloma tudi neuspeh slovenskega predsedovanja in istočasno težko nalogo za Francijo, ki bo prevzela vodstvo unije. Irska zavrnitev pogodbe je tudi voda na mlin evroskep-tikov, ki očitajo političnim elitam ignoriranje želja državljanov v imenu zaščite lastnih ekonomskih interesov. Prav tako ne more to koristiti Evropi v vse bolj očitni polarizaciji svetovne (ekonomske) politike, v kateri imajo poleg ZDA vse večjo vlogo tudi Rusija, Kitajska in Indija. Bo šla »Evropa« po svoji poti naprej in minimizirala irski »spodrsljaj« ali bo odslej bolj prisluhnila tudi mnenju tistih, ki so s svojim glasom politike legitimirali? kulinarični kotiček Recept zoper vročino Vedno me prime sveta jeza, ko poslušam kolege novinarje, ki poleti poročajo o „tropski vročini», ki da je zajela Italijo ali Evropo. Kdaj pa naj bo vroče pri nas, če ne poleti? Kaj je tu posebnega, kaj je narobe, če se temperatura poleti dvigne na 30 in več stopinj? Pri tem delijo poceni nasvete: starostniki naj pijejo in počivajo v senci, otroci naj jedo obilo sadja un zelenjave, odrasli naj se odrečejo težko prebavljivi hrani itd. itd. Isto velja seveda pozimi: sredi zime - preplah: temperatura je zdrknila pod ničlo. Kje je tu vest? Vest bi bila kvečjemu, če bi se temperatura dvignila na poletno raven. Ampak, kaj hočemo, tudi novinarji smo ljudje in se prepuščamo banalnosti po liniji najmanjšega odpora. Ker pa je bilo v preteklih dneh res vroče, vam bom posredoval recept juhe iz dežele, kjer sonce res neusmiljeno pripeka. Spet smo v Španiji torej, točneje v Andaluziji, španski južni pokrajini, kjer ležijo nekatera prelepa mesta od Seville do Granade, od Malage do Cordobe. Vendar namen naše rubrike ni opevati lepote krajev, temveč kvečjemu spregovoriti o njihovi hrani. Recept zoper vročino je tokrat hladna zelenjavna juha, ki ji rečejo gazpacho, mi pa se bomo odločili za domačo iz-govarjavo gaspačo. Kaj potrebujemo? Kumaro, zeleno papriko, 500 gr svežega in zrelega paradižnika, strok česna, čebulo, pol kozarca belega kisa (najbolje, če je šerijev, pa tudi navadni vinski kis bo prav prišel), 100 gr. sredice belega kruha, 50 gr. olivnega olja, poper. Kruh namočimo v vodi in kisu, medtem pa blanširamo paradižnik (potopimo ga v vrelo vodo, da ga lahko olupimo), ga razčetverimo in razkoščičimo. V električni mešalec stresemo na kockice narezane paradižnik, papriko, kumaro ( če je večja, ji odstranimo semena) in čebulo ter česen, olje in sol ter poper. Dobro zmešamo vse skupaj v gladko in dokaj gosto tekočino. Ob koncu dodamo še kruh, poskusimo, če je dovolj slano in spet zmešamo. Če nam je všeč, lahko dodamo še malo kisa, okus katerega moramo v tej juhi zaznati. Gaspačo damo nekaj ur v hladilnik, saj mora biti ledeno mrzel. Ko ga bomo servirali bomo po-mudili zraven še nekaj sveže, na kockice zrezane zelenjave: čebulo, papriko, kumaro, paradižnik. Tudi kockice pečenega kruha se priležejo zraven, ponekod sem videl, da so ponudili zraven tudi trdo kuhano jajce. Vsak gost si bo dodal v juho to, kar mu je všeč. Včasih servirajo gaspačo tudi kot aperitiv: v tem primeru ga ponudimo v kozarcih. Dober tek! Ivan Fischer pisma uredništvu Pet sekund za slovenski jezik Z rahlo zamudo odgovarjam gospe Jolki Milič na njeno vprašanje (21.jun.2008), kako se v slovenščini piše Taras Buljba, z vmesno črko j ali brez nje. Od prve opombe tega Gogoljevega junaka pa vse do danes smo pisali Buljba. Taras Buljba je bil tudi naslov francoskega filma Tarass Boulba iz l.1936. Da bo tako ostalo za vse večne čase, pa ne more jamčiti nihče, ker vsaka nova izdaja Slovenskega pravopisa postavi marsikaj na glavo ali, lepše, na nove temelje. Kot vidim, bo moj odgovor precej presegel pet sekund. Povedala bi namreč rada, da se mi zdi ta škrat prof. Pirjevca eden izmed manjših »nebodijihtreba« ali spodrsljajev v našem tisku, na radiu in televiziji. Če bi imela čarovniške sposobnosti, bi vse škrate prelevila v komarje, hujše primere pa kar v ose ali sršene, v upanju, da bi bili njihovi piki učinkovitejši od mojih opozoril v torkovih kotičkih, ki so, bolje rečeno, le blažev žegen. Lelja Rehar Pomanjkanje jasnosti doslednosti in kvalitete 17. junija 2008 so na vseh nižjih srednjih šolah v Italiji dijaki pisali državno nalogo iz matematike in iz italijanščine oziroma maternega jezika, torej na državnih šolah s slovenskim učnim jezikom iz slovenščine. V zvezi z vsedržavnim preizkusom iz maternega jezika podpisani profesorji slovenščine na Državni srednji šoli Srečka Kosovela ugotavljamo, da pisno preverjanje iz slovenščine na zaključnem izpitu ni ustrezalo odgovarjajočemu preverjanju iz italijanščine, in to predvsem iz vidika jasnosti, doslednosti in posledične kvalitete vprašanj. Poleg tega več vprašanj ni ustrezalo jezikovnim veščinam in znanju dijakov, ki zaključujejo nižjo srednjo šolo. Če pa vprašanje ni pregledno oziroma je zavajajoče ter/ali ni v skladu z učnimi načrti in obravnavo učne snovi na srednji šoli, ne moremo niti od sposobnega in marljivega dijaka pričakovati pametnega odgovora. Večina vprašanj se je nanašala na razumevanje literarnega besedila. Vsaj pri štirih izmed desetih vprašanj, pri katerih so dijaki morali izbirati enega izmed navedenih odgovorov, pa je bilo vprašljivo, kateri odgovor je pravilen.Ta-ko bi »pesek« iz vprašanja A8 lahko bil Nlfi »psiček« (A) ali »malo ščene« (C). »Po-cukrano sadje« iz vprašanja A7 pa ni bi-lo» narejeno iz sladkorja«, kot je določal vzorec za vrednotenje naloge, ampak »potreseno s sladkorjem«, kot nam potrjuje tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prav tako slovar pritrjuje vsem tistim dijakom, ki so zapisali, da »pamet-njak« pomeni »pameten človek«, saj to ni le, »kdor se dela pametnega«. Kar pa se tiče navodila, naj dijaki tvorijo pregovor z besedo »pamet« - vzorec za vrednotenje je tu dopuščal več možnosti - , še sam slovar navaja le enega, tako da povsem razumljivo marsikdo ni vedel kaj napisati. Kot odgovor na naslednje vprašanje naj bi bili navedli slovenskega pesnika, avtorja verza »Išče te sreča, / um ti je dan, / našel jo boš, ak / nisi zaspan.« In tudi Valentina Vodnika so se upravičeno spomnili le redki dijaki, saj njegovo »Dramilo« gotovo ne spada med njim najbolj poznane pesmi. Višek nejasnosti in neprimernosti pa je bil dosežen pri zadnjem navodilu, saj kogarkoli, ne samo srednješolskega dijaka, ni umestno spraševati po nedo-ločniku, velelniku in spreganju, izhajajoč iz samostalnika (šlo je za besedo »vrvež«). Poleg tega glagola »vrveti« ni zaslediti v šolskih slovničnih vajah in je sploh zelo redko rabljen. Primerno bi bilo, da bi bili v prihodnje avtorji jezikovnega preizkusa bolj pozorni in jasni pri postavljanju vprašanj ter da bi v večji meri izhajali iz vsakodnevnih neposrednih izkušenj profesorjev pri šolskem delu. S tem bi se lahko izognili nadaljnjim podobnim grotesknim situacijam, v katerih ni nudena dijakom možnost, da verodostojno izkažejo svoje sposobnosti in svoje znanje, ampak se ustvarja le nepotrebno ne-lagodje tako med dijaki kot med profesorji. Kdor bi jemal kot verodostojne rezultate te preizkušnje, bi o dijakih, ki obiskujejo slovensko šolo, dobil izkrivljeno in neresnično sliko glede njihovega dejanskega jezikovnega znanja. Majda Kodrič, Igo Radovič, Patrizia Žužek, Profesorji Državne srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku matajur - V organizaciji Furlanskega združenja za astronomijo Konec tedna prava poslastica za ljubitelje astronomije Nov astronomski observatorij na Matajurju s. i- S : MATAJUR - Furlansko združenje za astronomijo in meteorologijo (AFAM) bo ta konec tedna priredilo pravo poslastico za ljubitelje opazovanja zvezd. Na Matajurju bo namreč v koči Pelizzo dvodnevna prireditev, ki se je bodo udeležili astrofili iz Slovenije, Italije, Avstrije in s Hrvaške. Prireditev se bo začela v soboto s pravim »star-party« ob 22.30, ko bodo na nadmorski višini 1.340 metrov ljubitelji obrnili svoje teleskope proti Saturnu, Jupitru in drugim zvezdam. V nedeljo bo ob 10. uri kongres astronomije Alpe-Adria, na katerem bodo predstavniki sodelujočih skupin predstavili obračun opravljenega dela. Častni gost bo astronom in sodelavec evropske vesoljske agencije ESA Marco Fulle, ki bo govoril o evropski vesoljski misiji Roset-ta, katere cilj je analiza komete Churio-mov-Gerasimenko. Na zasedanju bodo v ospredju tudi druge teme, od svetlobnega onesnaževanja do varčevanja z energijo in povezane deželne zakonodaje. Poseben poudarek bo na obravnavi te problematike v Sloveniji, tudi upoštevajoč izsledke evropskega kongresa, kije bil lani na Bledu. Govor bo nenazadnje tudi o novem astronomskem observatoriju na Matajurju, sad prizadevanj lokalne gorske skupnosti in ga bo upravljalo združenje AFAM. lipica - Do nedelje Mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir LIPICA- Po skoraj 28-let-nem premoru ima Lipica zopet v gosteh tekmovalce v atraktivni konjeniški disciplini preskakovanja ovir. Ta konec tedna, od 26. do 29. junija (prva tekmovanja so se odvijala že včeraj), organizirajo ene ga od naj po memb nej ših in največjih konjeniških tekmovanj v Sloveniji v zadnjih letih in sicer veliko Mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir FEI C SI O 4*. S tem postaja Kobilarna Lipica v letu 2008 nacionalni in mednarodni ko nje niš ki cen ter in po nov no prihaja v ospredje mednarodnih tekmovanj. Na tekmovanju organizatorji pričakujejo veliko udeležbo mednarodno priznanih tujih in slovenskih jahačev, kar 300 konj in 180 ja ha čev iz ce le ga sve ta. Vsak dan do nedelje se bodo tekmovanja odvijala med 9. in 19. uro. Na hipodromu pa je vse dni za obiskovalce na voljo tudi gostinska ponudba s kraškimi specialitetami. Vstopnice je možno kupiti na vhodnem centru lipiške kobilarne, v vseh poslovalnicah Kompasa, Petrolovih servisih ter drugih prodajnih mestih Eventima in preko spleta HYPERLINK "http://-www.eventim.si"www.eventim.si. Državno prvenstvo v preskakovanju ovir pa se bo v Lipici odvijalo od 10. do 13.julija, finale mednarodnega tekmovanja v dre-surnem jahanju Alpe-Adria bo v septembru (med 12. in 14.9.), dan odprtih vrat Kobilarne Lipica z brezplačnim vstopom pa je na programu od 3. do 5. oktobra. Olga Knez / ALPE-JADRAN Petek, 27. junija 2008 3 trst - Podtajnik Nitto Palma se je srečal s prefekti V naši deželi vojaki ne bodo skrbeli za javno varnost Odlični odnosi s Slovenijo J TRST - Situacija na področju javnega reda v Furlaniji-Julijski krajini ne vzbuja nobenih skrbi, zato ni nobene potrebe, da bi za varnost skrbeli tudi vojaki, ko je pred kratkim odločila vlada. Besede podtajnika na notranjem ministrstvu Francesca Nitta Palme so precej v nasprotju s stališči in izjavami, ki jih po volitvah slišimo v deželnih vladni krogih. Podtajnik, ki je bil pred vsto pom v po li ti ko sod nik, je pohvalil odlično sodelovanje med italijansko in slovensko policijo. V sklopu notranjega ministrstva Nitto Pal ma skrbi tu di za na rod ne in je zi -kovne manjšine, s katerimi se je prej ukvarjal Tržačan Ettore Rosato. Na včerajšnjem srečanju med podtajnikom in štirimi prefekti iz FJK so ugotovili oziroma potrdili, da je naša dežela varna. Organizirani kriminal ni vraščen v lokalno okolje, temveč je »izvožen«, kar velja za nekatere pojave na območju Tržiča. Edine kritične točke zadevajo mamila in alkohol, ki si vse bolj utira pot tudi med mla di mi. Furlanija-Julijska krajina je glede drog od ved no ne ke vrs te tran zit -no območje, zato bi bilo treba razume ti, ko li ko od te ga ma mi la se prav -zaprav ustavi tukaj. Nitto Palma o tem ni posredoval kakšnih posebnih podatkov, pač pa je pohvalil odlično sodelovanje med italijansko in slovensko policijo. Zelo zadovoljen je tudi z in- Vladni podtajnik Francesco Nitto Palma (levo) skupaj s tržaškim prefektom Giovannijem Balsamom kroma tegracijo priseljencev v naših krajih in navedel primer Pordenona, kjer je že okoli 15 odstotkov prebivalcev tujega izvora. Precej manj zadovoljen je Nitto Palma z zadnjimi spori med Berlusco-nijevo vlado in sodniki. »Odnosi med politiko in sodstvom bi morali biti bolj strpni. Ko Višji sodni svet govori o neke vrste amnestiji za politike je nedvomno na zgre še ni po ti. Nje go vo sta liš -če tolmačim za agresivno politično potezo,« je po srečanju s prefekti dejal vlad ni pod taj nik. Pro ce si, ki bo do na os no vi vlad nih ukre pov mo re bi ti prekinjeni, po njegovem očitno niso ta ko po memb ni, če do da nes še ni so bili izpeljani ali se sploh niso začeli. dežela - Tondo sprejel zastopnike emigrantskih društev Po svetu živi približno milijon izseljencev iz naše dežele Predsednik FJK Renzo Tondo s predstavniki izseljenskih združenj in društev življenjski jubilej Bogo Samsa prestopa prag osemdesetih Tok življenja je neustavljiv. Človek se parkrat obrne, pa se jih nabere osemdeset, mimogrede. Dobro, daje ta starost dandanašnji pravzaprav relativna, posebej še, če se z njo ne obremenjuješ preveč. Na ta cilj je danes prispel tudi Bogo Samsa, naš kolega, nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika in še marsikaj drugega zraven, kar je pravzaprav že kar zahtevno našteti. A pojdimo po vrsti. Od prvih srečanj z njim, tega je že kar davno v prejšnjem stoletju, mi je kot nekdanjemu mladincu ostal v spominu zanos, s katerim je Bogo občasno pripovedoval o svojem partizanstvu. Malo težko je bilo verjeti, saj pred seboj nisi imel priletnega človeka. In vendar. Bogo sodi v tisto generacijo, ki je morala spričo vojnih razmer hitro zrasti. Rojen je bil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani, klasično gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa maturiral na ljubljanski realki. Bil je komaj 15 let star, ko se je vključil v ilegalno delo Osvobodilne fronte, naslednje leto pa je odšel v partizane, kjer je bil najprej borec Južnoprimorskega odreda, potem politdelegat v Bazoviški in obveščevalni oficir v Gradnikovi brigadi. Ob koncu vojne je imel partizanski podporočnik Bogo Samsa še ne dopolnjenih sedemnajst let. Še danes ob raznih omizjih rad pove, kako je nosil puško, ki je bila skoraj daljša od njega. Odlikovan je bil z medaljo za hrabrost, redom za hrabrost in redom bratstva in enotnosti SFRJ, proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je zaradi doprinosa k prijateljstvu med Italijo in tedanjo Jugoslavijo postal vitez italijanske republike. Po vojni je Bogo Samsa študiral ekonomijo v Leningradu, nakar je v Ljubljani leta 1951 diplomiral, s prihodom v Trst pa je še istega leta začel delati kot novinar pri Primorskem dnevniku. Tuje ostal do upokojitve, vmes pa kaki dve destletji dopisoval tudi za jugoslovansko agencijo Tanjug in številne druge publikacije. Njegova pot novinarja in javnega delavca je ves čas pestra in razgibana. Poklicne zadolžitve so se vseskozi prepletale z javnimi funkcijami, svojo vsem dobro znano strast do politike, njenih manevrov in spretnega sprehajanja po njenih zakulisjih pa je Bogo ohranil vse do danes. Z vsemi možnimi učinki, saj si kot novinar in še bolj kot politik zlahka v centru polemik, en dan deležen pripomb in kritik, drugi dan (morda) tudi odobravanja. Obe vlogi sta Bogotu napisani na kožo, zato ni čudno, da je njegovo življenje splet ene in druge dimenzije. Z manjšinsko politiko se je Bogo Samsa ukvarjal najmanj toliko, kot z novinarstvom. Zanj je značilen pragmatičen pogled na življenje, znal je biti ob različnih priložnostih pogumen in inovativen, kolikor dobro vem iz lastne izkušnje, je pozorno poslušal tudi mlajše generacije. Ob koncu petdesetih let je bil soustanovitelj in voditelj Mladinske iniciative, potem je bil vrsto let tajnik SKGZ in par desetletij član izvršnega odbora krovne organizacije. Imel je aktivno vlogo pri vseh dolgotrajnih bitkah za zaščitni zakon kot tudi pri številnih drugih pobudah za rast in uveljavitev naše skupnosti. Najbolj so mu ležali zunanji stiki, tudi v strankarskem življenju naše dežele in vse tja do Ljubljane ga pozna tako rekoč vsak kamen. Njegove informacije so bile vedno sveže in pomembne. Ni človeka, ki bi se s tolikšno hitrostjo in spretnost- jo dogovoril za srečanje s predsednikom vlade, naj si bo deželnim ali državnim. Ni protokola, birokrata ali varnostnega aparata, ki bi mu bil zadostna prepreka. Ovira ni niti njegova famozna »zamorska« italijanščina, iz katere je naredil nekakšen prepoznavni znak in je nazadnje postala vir simpatije. Saj vsi vemo, da so nekatere njegove izjave v Dantejevem jeziku že skoraj ponarodele. Posebna etapa je bil za Bogo ta Sam-so podpis Osimskega sporazuma, saj je skoraj istočasno z njegovim doprinosom nastala televizijska agencija Alpe Adria, katere vodstvo je prevzel. Takrat smo Slovenci v Italiji v povezavi s koprsko televizijo in italijansko skupnostjo v Istri prvič dobili manjšinsko televizijo, kije bila v resnici čez-mejna in vidljiva do Poadižja in dlje, kar je bila za tisti čas prava revolucija. Po oceni marsikoga smo bili takrat glede televizjskih programov celo na boljšem, kot smo danes. Vmes najdemo Boga Samso od vsega začetka v vodstvu Stalnega slovenskega gledališča, še več, botroval je pri samem njegovem rojstvu in javno pravni ureditvi njegovega položaja. Več let je bil tudi predsednik upravnega sveta SSG, njegovo (uspešno) opravilo pa je bilo predvsem vzdrževanje stikov z oblastmi in zagotavljanje finančnih sredstev. Marsikdo od mlajših morda ne ve, da je v dobršni meri tudi njegova zasluga, če je danes gledališče še tam, pa četudi se finančnih stisk ni nikoli razbremenilo. Vodstvo Primorskega dnevnika je Bogo Samsa prevzel v letu 1983, v času njegovega urednikovanja pa je časopis dobil tudi nov format in prvi elektronski sistem po opustitvi tiskarske tehnike v svincu. Po upokojitvi je bil dopisnik iz slovenske prestolnice ravno v občutljivem času razpada Jugoslavije in slovenskega osamosvajanja, še naprej pa je ves čas skrbel za stike z oblastmi, slovenskimi in italijanskimi. Če so odnosi med našo deželo in Slovenijo vseskozi plodni in dejavni, je to gotovo tudi njegova zasluga. Življenjska pot ga je v zadnjih letih zanesla relativno daleč. Več let je bival v Drulovki blizu Kranja, nazadnje pa je spet našel pot na Primorsko, v Kostanjevico na Krasu, kjer je dovolj daleč od vsakodnevnega vrveža, da lahko uživa zlati mir in hkrati dovolj blizu, da se vključuje v dogajanje, kot se mu zljubi. Ob življenjskem mejniku, ki ga bo preživel v družbi prijateljev, mu kličemo: še na mnoga leta, dragi Bogo! Dušan Udovič TRST - Po svetu živi približno milijon izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine in njihovih potomcev. Gre za zelo raznoliko skupnost, ki pa je zelo vezana na domače kraje, kot priča tudi razvejana organiziranost emigrantskih društev in združenj. Njihove predstavnike (Zvezo slovenskih izseljencev je zastopal Dante Del Medico) je včeraj sprejel predsednik Dežele Renzo Tondo, ki jim je obljubil podporo pri njihovi vsakdanji dejavnosti. Izseljenske organizacije zaradi finančne stiske ne preživljajo najboljših časov, kljub številnim zakonom, ki jih je na tem področju odobril deželni parlament. Ne gre toliko za višino finančnih sredstev, kot za zapletene in istočasno zelo zamudne mehanizme izplačevanja prispevkov. Tondo je obljubil, da bo skupaj z odbornikom Robertom Molinarom našel ustrezne rešitve za rednejše in zlasti za hitrejše izplačevanje prispevkov. Na srečanju so izpostavili vlogo izseljencev pri promociji kulturne in gospodarske stvarnosti Furlanije-Julijske krajine. Ta vloga je bila sedaj premalo izkoriščena oziroma zanemarjena, je bilo slišati na srečanju. Govorili so tudi o primerni politiki družbenega vključevanja izseljencev, ki se po daljšem bivanju v tujini vrnejo domov. 4 Petek, 27. junija 2008 ALPE-JADRAN / dežela - Posvet o mednarodni mobilnosti delovne sile v okviru evropskega projekta Dilma V ponedeljek 30. junija Mobilnost delavcev zahteva večje mednarodno sodelovanje Število priseljencev v FJK se je v zadnjih 10 letih potrojilo TRST - Za uspešno upravljanje vedno bolj razširjene mobilnosti delavcev oz. podjetij na mednarodni ravni je nujna krepitev sodelovanja med vsemi dejavniki, ki so pristojni za izdajanje ustreznih dovoljenj in za kontrole. Mreža med različnimi subjekti se mora v tem smislu razvijati še zlasti v sodelovanju z državami, iz katerih prihajajo priseljenci oz. delovna sila. To je bila glavna ugotovitev na posvetu o mobilnosti delovne sile, ki gaje priredila Dežela FJK včeraj na Pomorski postaji. Posvet je bil del širšega projekta Dilma, ki ga prek evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancira EU. Pri projektu, ki so ga sprožili pred poldrugim letom v okviru programa Interreg IIIA Jadran, sodelujejo dežele FJK, Emilija-Romagna, Marke, Abruci, Molise in Apulija ter ministrstva oz. državne agencije za delo iz Albanije, Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške. Dilma ima v bistvu dva cilja, in sicer po eni strani ovrednotiti vlogo italijanskih dežel pri upravljanju fenomena mednarodne mobilnosti, ki je vsekakor v pristojnosti države, po drugi pa prispevati k integraciji delovnega trga na območju Jadrana na osnovi kooperacije. Med doseženimi rezultati so razni projekti, ki so jih italijanski strokovnjaki izvedli v Albaniji, BiH in na Hrvaškem. Vendar služi projekt tudi za spodbujanje poklicnega izobraževanja in za izdelavo študij o priseljeništvu in integraciji. Opravljeno delo je objavljeno na spletni strani Dežele Marke, ki jo stalno obnavljajo. Vsaka sodelujoča dežela se je tudi osredotočila na specifično vprašanje. Dežela FJK je poglobila mednarodno mobilnost iz zakonodajnega in pravnega vidika. Izkazalo se je, da italijanski normativi še zlasti zaradi t.i. zakona Bossi-Fini pogosto škripajo v primerjavi z evropskimi direktivami. Raziskava je pokazala, da je med omenjenimi deželami največ priseljencev (od teh je 60% iz vzhodno-evropskih držav in polovica slednjih s Hrvaške) v FJK, kjer se je njihovo število v zadnjih 10 letih potrojilo. Večjih razlik med spoloma ni, saj je 52 odstotkov moških, in največ jih je v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu ter sploh na industrijskih območjih. Na delovnem področju gre zabeležiti, daje tretjina na novo zaposlenih v FJK iz tujine. Največje povpraševanje je po delovni sili, medtem ko iščejo kadre med italijanskimi državljani. V FJK je leta 2003 zaposlilo priseljence 134 podjetij, leta 2004 125 in 2005 tudi 125. Skupno je bilo v tem obdobju na novo zaposlenih vsako leto v povprečju 1.250 priseljencev, pretežno v kovinarskem, ladje-delniškem in gradbenem sektorju. A.G. Na Pomorski postaji je bil včeraj posvet o mednarodni mobilnosti delovne sile kroma koper - V mestni stolnici koncert z znamenito slovensko flavtistko Uspešen nastop Obalnega komornega orkestra z Ireno Grafenauer koper - V priredbi Fakultete za humanistične študije in ZRS Mednarodna šola teoretske in aplikativne humanistike Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Znanstveno -raziskovalno središče Univerze na Primorskem organizirata mednarodno poletno šolo teoretske in aplikativne humanistike z naslovom »Pre - Misliti Evropo: Konstrukcije novega / Re - thinking Europe: Constructions of the new«. Poletna šola bo potekala od ponedeljka 30. junija do nedelje 13. julija 2008 na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Na letošnji poletni šoli na temo »Pre-misliti Evropo: konstrukcije novega« bodo skušali odgovarjati na številna vprašanja, povezana z aktualnim položajem Evrope in Evropske unije v globalnem svetovnem kontekstu. V ospredju poletne šole bo razprava o tem, kako se je izvirna ideja združene Evrope od začetkov dalje v času spreminjala in pred kakšnimi novimi ter neizbežnimi izzivi globalizacije se nahaja danes. Ekonomske in demografske spremembe, regionalni razvoj (primer Jugovzhodne Evrope), potreba po (re)konstrukciji različnih iden ti tet (re li gioz nih, po ve za -nih naprimer z razmerjem med islamom in krščanstvom, etničnih, kul tur nih, na ci o nal nih in tran sna -ci o nal nih ozi ro ma med kul tur nih), diskurzivne konstrukcije in simbolične reprezentacije teh identitet -ko li ko so do se da nje stra te gi je spodbujale in koliko zavirale razvoj Evrope na teh področjih in v katero smer naj gredo nove konstrukcije? Predavatelji letošnje poletne šole META humanistika so uveljavljeni visokošolski učitelji iz slovenskih in tujih univerz (Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani, Univerza v Celovcu, Univerza v Trstu, Uni ver za v Be net kah, Uni -verza v Lodzu, Univerza Marmara v Istanbulu, Univerza v Bielsko-Bi-ali, Univerza v Zagrebu) ter priznani strokovnjaki za specifična vprašanja humanistike in družboslovja, ki bodo svoja znanja in izkušnje deli li z ude le žen ci ta ko v okvi ru pre -davanj kot v okviru metodološkega in te ren ske ga de la. Udeleženci poletne šole »META humanistika« so dodiplomski in podiplomski študentje, raziskovalci in učitelji, vsi humanisti in družboslovci ter drugi strokovnjaki, zainteresirani za iskanje odgovorov na odprta vprašanja sodobne humanistike in družboslovja. Število udeležencev je letos nad petdeset in prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Italije, Slovaške, Srbije, Poljske in drugih evropskih držav. Slavnostna otvoritev poletne šo le ME TA hu ma nis ti ka bo v po -nedeljek 30. junija ob 19. uri v avli Armerija Univerze na Primorskem, Titov trg 4. Komorni orkester z Ireno Grafenauer med izvajanjem koncerta KO PER - Po let na se zo na je vpolnem teku, na obali si sledijo tudi šte vil ne pri re di te ve in kul tur ne manifestacije, med katerimi jih je veliko tudi na visoki kakovostni ravni. Obalni komorni orkester je na koncertu ob 25-letnici svojega uspešnega delovanja v torek, 24. junija 2008, navdušil polno koprsko stol ni co. Or ke ster in so list ka na oboi Bre da Hart man sta pod tak tir -ko dirigenta Aleksandra Spasica najprej krstno izvedla delo Ambroža Čopija, kije svojo skladbo »Con-certo grosso/Sinfonia št.1 za oboo in go da la v ba roč nem slo gu« po sve til obal nim ba roč nim skla da teljem -Tartiniju, Pulitiju in Tarsii. Sledile so arije iz Vivaldijeve in Pergolisijeve Sta bat Ma ter v iz ved bi al tist ke Mir -jam Kalin. Vr hu nec kon cer ta je pred stav -ljala izvedba Schubertove skladbe »Su he ro že«, saj je z or ke strom nas -topila vrhunska slovenska flavtistka Irena Grafenauer, za svoj nastop pa požela stoječ aplavz. Koncert so zaključili s podelitvijo priznanj JSKD or ke stru in naj za služ nej šim čla nom ter nato delom Edvarda Griega »Dve elegični melodiji za godala«. Koncert je ob svoji 60-letnici kot glavna pokroviteljica občinstvu slovenske Istre podarila holdinška druž ba Is tra benz, d. d. občni zbor SDGZ na Opčinah Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse svoje člane na 32. redni občni zbor organizacije, ki bo v ponedeljek, 30.junija, ob 19. uri (v drugem sklicanju), v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Predsednik Boris Siega bo poročal v imenu predsedstva o opravljenem delu v zadnjem letu in mandatu, med drugim o pomembni ponovni ustanovitvi pokrajinskega sekcije in odbora SDGZ za Goriško ter o drugih pobudah. Sledilo bo poročilo nadzornega odbora, kar bo uvod v razpravo. Po tem delu bodo sledile še druge statutarne obveznosti: odobritev obračuna in finančnega stanja za prejšnje poslovno leto in proračuna za tekoče, potrditev članarin itd. Ob institucionalnem delu je Združenje stalo ob strani in skušalo slediti tudi vsakodnevnim potrebam članstva, s svojimi odbori, predstavniki in strukturo, ter seveda z dragocenim sodelovanjem podjetja Servis, njegovih podružnic, sodelavcev. Tu omenimo še podjetje Servis Koper za čezmejne poslovne stike in pobude in ravno tako dragoceno sodelovanje podjetja Eu-roservis pri izpeljavi raznih večletnih projektov Interreg, ki so bili zaključeni prav v zadnjem mandatu. Vsi člani, ki bodo prišli na občni zbor, bodo imeli priložnost se seznaniti z zadnjim letom delovanja, ki je bilo dokaj bogato in bodo lahko poleg ocen izrazili tudi svoje predloge in poglede za boljše delo organizacije. Udeleženci občnega zbora lahko prosto parkirajo na parkirišču openske banke. Za informacije: tel. 040674248.24 ali 04067248.28. Dnevi slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini V soboto 5. in nedeljo 6. Julija bodo v Kanalski dolini potekali Dnevi slovenskega jezika in kulture. Letošnjo izvedbo prirejajo Občina Trbiž v sodelovanju z Gorsko skupnostjo za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Glasbeno Matico in Slovenskim kulturnim središčem Planika. Na trbiških glavnem trgu bodo v soboto in nedeljo na ogled stojnice z obrtnimi izdelki iz Slovenije. Dnevi slovenskega jezika bodo ponudili tudi zanimiv kulturni program. V soboto, 5. julija, bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Trbižu koncert z naslovom »Naša drugačna zemlja«. Na koncertu želijo med drugim obeležiti 30-letno prisotnost Glasbene Matice v Kanalski dolini. Koncert bodo oblikovali gojenci GM. V nedeljo, 6. Julija ob 11. uri bo na glavnem trgu na sporedu promenadni koncert z godbo na pihala iz Tolmina, ob 16.00 uri pa bosta nastopili folklorni skupini BC iz Bovca in Razor s Tolmina. V Pliskovici večer fotografij Krasa V soboto, ob 20.30 uri, bo na dvorišču Mladinskega hotela Pliskovi-ca v Pliskovici na Krasu zaključna prireditev letošnjega fotografskega Ekstempora »Kras 2008 - Brez Meje«. V organizaciji prireditelja Fotokluba Žarek Sežana bodo podeljene nagrade avtorjem najboljših fotografij, po krajšem kulturnem programu pa bo sledila projekcija vseh sprejetih in nagrajenih fotografij. Vstop prost. (BM) Na Mokrinah še vedno iščejo priletna izletnika Včeraj so reševalci na območju jezera na Mokrinah med Italijo in Avstrijo nadaljevali z iskanjem dveh priletnih avstrijskih izletnikov, ki sta izginila v ponedeljek. 80-letni Paul Ondrak in 73-letna Ernestine Lindenthal sta se odpravila na sprehod iz hotela na avstrijski strani in se od takrat nista vrnila. / ITALIJA Petek, 27. junija 2008 5 politika - V skladu z neuradnimi napovedmi posameznih članov tega organa Komisija Višjega sodnega sveta zavrnila normo »rešite premiera« Predsednik senatne pravosodne komisije Berselli zahteval odstop podpredsenika sveta Mancina RIM - Šesta komisija Višjega sodnega sveta je včeraj z večino glasov odobrila negativno mnenje o določilu »rešite premiera«, ki ga vsebuje vladni odlok o varnosti. Mnenje bi moral zdaj dokončno potrdili Višji sodni svet na svojem plenarnem zasedanju, njegova vsebina pa je pravzaprav že nekaj dni znana, saj so jo v javnost raznesli posamezni člani organa samouprave sodne oblasti: po njem naj bi bila norma, ki za eno leto ustavlja procese za manjša kazniva dejanja, ki so bila storjena pred 30. junijem 2002, protiustavna, saj je v navz-križj u s členom 111 ustave o »razumnem« trajanju procesov. To mnenje predstavlja zaušnico za vlado. Ker pa vlada ne more nič proti njemu, se predstavniki vladne večine že nekaj dni zaganjajo proti omenjenim an-ticipacijam mnenja, češ da so politično obarvane ali vsaj izrečene s političnim namenom, namreč tem, da bi očrnili vlado. Predsednik pravosodne komisije v senatu, predstavnik Ljudstva svobode Filippo Berselli, je včeraj prišel celo do tega, da je zahteval odstop podpredsednika Višjega sodnega sveta Nicola Mancina (kot znano, temu organu formalno predseduje predsednik republike, dejansko pa ga vodi podpredsednik). Sicer pa je že pred tem sam Man-cino včeraj spet pozval člane Višjega sodnega sveta k večji rezerviranosti. »Višji sodni svet govori le prek svojih uradnih aktov,« je dejal. »Mi nismo tretja zbornica: že dve z istimi funkcijami sta preveč,« j e pribil. Kot znano, je bila norma »rešite premiera« vključena v odlok o varnosti predvsem z namenom, da bi se Berlusconi rešil procesa v Milanu, na katerem je obtožen, da je plačal 600 tisoč dolarjev britanskemu odvetniku Davidu Millsu za krivo pričanje na nekem drugem procesu proti njemu. A to ni edini sodni postopek, ki je ta čas v teku proti predsedniku vlade. Tako neapeljski javni tožilec vodi preiskavo o tem, kako je Berlusconi pred pičlim letom dni »kupoval« posamezne člane tedanje krhke Prodijeve vladne večine. Tednik L'Espresso v svoji današnji številki objavlja zapiske prisluškovanj telefonskih pogovorov med Berlusconijem in bivšim direktorjem Rai Fiction Agostinom Sac-cajem, iz katerih med drugim izhaja, da je Ber lus co ni te daj dvo ril tu di se na tor -ju tržaškega porekla Willerju Bordonu, ki je v tistem času iskal priporočila za svojo ženo, igralko Roso Ferraiolo, da bi nastopala v neki nadaljevanki. Podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino preiskava - Na račun Občine Milan Štiri tuje banke osumljene goljufije MILAN - Finančni stražniki iz Milana so včeraj preiskali urade štirih tujih bank v Italiji, in sicer pod obtožbo goljufije v obtežilnih okoliščinah na račun Občine Milan. Pregledali so urade milanskih podružnic Deutsche bank, Ubs in JP Morgan ter rimsko podružnico Depfa-bank. Preiskavo vodi milanski javni tožilec Alfredo Robledo. V sre diš ču po zor nos ti so kre -ditni derivativi, ki jih je Občina Milan nabavila v obdobju od junija 2005 do oktobra 2007 v Londonu, in to s posredovanjem omenjenih bank. Kaže, da so milanske občinske blagajne s temi posli v začetni fazi pridobile 106 milijonov evrov, vendar so naposled utrpele veliko izgubo, ki naj bi po nekaterih ocenah znašala približno 250 milijonov evrov. Kolikor je dano vedeti, so posle s predstavniki štirih denarnih zavodov sklepali milanski občinski funkcionarji »na lastno pest«, se pra- vi brez zunanjih strokovnih svetovalcev. Pri tem naj bi si bančniki zaračunavali nenavadno visoke provizije. Ni izključeno, da so si »dobiček« delili z občinskimi funkcionarji. V tej luči poleg pomanjkanja zunanjih svetovalcev vzbuja sum dejstvo, da so posle sklepali sorazmerno hitro. Na vso to zade vo je sod no ob last opozorila milanska veja Demokratske stranke, katere predstavniki v milanski občini sedijo na opozicijskih klopeh. Sicer pa kaže, da so javni tožilci uvedli preiskavo še pred tem. Milanska občina ni edina, ki je poskušala rešiti svoje denarne težave z drznimi operacijami na finančnem trgu, kot je nabava kreditnih de-rivativov. Vendar je to sporno tudi s pravnega vidika, saj javne uprave niso podjetja. Prejšnja vlada je takšne posle prepovedala s finančnim zakonom, vse dokler ne bi zadevo uredili s posebnim normativom. Prstni odtisi so diskriminacija RIM - Kot pričakovano, je napovedani ukrep notranjega ministra Roberta Maronija, da bodo v sklopu popisa italijanskih romskih naselij tudi otroci morali oddati svoje prstne odtise, dvignil val prahu. Garant za varstvo zasebnih podatkov Francesco Pizzetti meni, da lahko jemanje prstnih odtisov mladoletnim Romom ustvarja diskriminacije. Podobnega mnenja je tudi mednarodna organizacija za zaščito otrok Unicef; njen italijanski predsednik Vin-cenzo Spadafora je opozoril, da »otrokov ne smemo in ne moremo obravnavati kot odrasle«. In provokativno dejal, da bi morali, v spoštovanju enakosti med otroki, potemtakem tudi italijanski otroci oddati svoje prstne odtise: rešitev ni v kriminalizaciji otrok, temveč v preganjanju tistih, ki jih izkoriščajo. Nasprotnega mnenja sta milanska županja Letizia Moratti in rimski župan Gianni Alemanno, ki vidita v Maronijevem predlogu priložnost, da se romske otroke zaščiti. V sprejemnem centru zadavili mladenko CREMONA - V sprejemnem centru Sant'Omobono v Cremoni je prišlo do krutega umora. Nekdo je zadavil 22-letno državljanko Slonokoščene obale Patricio Kakou Agha, ki je živela v Italiji od leta 1996. V sredo ponoči so jo našli mrtvo na njeni postelji, bila je gola, okoli vratu pa je bila žica polnilca za baterije. Patricia je v Italiji iskala boljše življenje, a je kmalu zašla v svet prostitucije, pred leti pa ji je uspelo ubrati drugo pot. Imela je vse potrebne dokumente, zaposlila se je kot čistil-ka, živela je z dveletnim sinom. Glavni osumljenec za umor je njen partner, ki je prav tako iz Slonokoščene obale: nekaj ur pred dogodkom sta se po pričevanju nekaterih očividcev hudo skregala. banke UniCredit namerava ukiniti 9000 delovnih mest MILAN - Bančna skupina UniCredit namerava v zahodni Evropi ukiniti 9000 delovnih mest. Razlog je širitev dejavnosti v srednji in vzhodni Evropi, največ delovnih mest pa bodo ukinili v Italiji, Nemčiji in Avstriji, kjer bančna skupina zaposluje blizu 100.000 ljudi, je družba zapisala v poslovnem načrtu za obdobje 2008-2010. UniCredit namerava v vzhodni Evropi odpreti 1300 podružnic in ustvariti 11.500 novih delovnih mest. Banka je sporočila, da želi v osrednji in vzhodni Evropi občutno povečati svojo ponudbo, medtem ko naj bi na območju zahodne Evrope svojo mrežo optimizirala in prestrukturirala. Razvijajoči se vzhodnoevropski trgi so privlačni predvsem zaradi okrepljenega povpraševanja strank po širši in kakovostnejši ponudbi na finančnem področju. Vodstvo banke je tako prepričano, da bodo v prihodnje trgi osrednje in vzhodne Evrope rasli občutno hitreje kot zahodnoevropski trgi. Banka pričakuje, da se bo prihodek v srednji in vzhodni Evropi s širitvijo na letni ravni povečal za 19 odstotkov. gospodarstvo - Nespodbudne ugotovitve v poročilih Confindustria: gospodarstvo stagnira Računsko sodišče: prevelika javna poraba RIM - Italijansko gospodarstvo stagnira, kupna moč družin se zmanjšuje, kar kliče po večji učinkovitosti in konkurenčnosti, to pa je možno doseči z liberalizacijo trgov in izboljšanjem logistike. To je ocena položaja, ki jo najdemo v poročilu študijskega središča italijanske zveze industrijalcev Confindustria. Po ugotovitvah slednje se bo rast bruto domačega proizvoda v letošnjem letu ustavila pri 0,1 odstotka, v prihodnjem letu pa pri 0,6 odstotka. Obenem bo javni primanjkljaj letos narasel do 2,5 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo ob nespremenjenih politikah še dvigal. Inflacija se bo vsekakor letos zaustavila pri treh odstotkih, cilj, ki je prisoten v vladnem dokumentu o gospodarskem in finančnem načrtovanju in po katerem naj bi bila letos programirana inflacija 1,7-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-od-stotna, pa je verodostojen in v skladu s potrebo po tem, da se ne dodatno izgublja na kompetitivnosti, v pomoč najbolj prizadetim družinam pa bi lahko prišli ciljni davčni posegi. Nič kaj spodbudno ni niti poročilo računskega sodišča, ki opozarja, da je več kot polovica denarja, ki ga je Italija prihranila z vstopom v območje evra (okoli 70 milijard evrov), skop-nela zaradi naraščanja javne porabe, ki se je nasprotno v Nemčiji in Franciji znižala. Znižati jo je treba tudi v Italiji, drugače ne bo mogoče zmanjšati davčnega pritiska, prav tako bo treba plače javnih uslužbencev vezati na produktivnost. Računsko sodišče je tudi opozorilo, daje v Italiji še vedno 110 nepotrebnih ustanov, ki čakajo na likvidacijo že kakih trideset let, potrebno pa je tudi združevati majhne občine. Računsko sodišče ■ EVRO 1,5731 $ +0,85 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 26.6. 25.6. ameriški dolar 1,5731 1,5599 japonski jen 169,23 10 8004 168,40 10 7092 kitajski juan ruski rubel krona 10,8004 36,9035 7,4589 36,7690 7,4584 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt o/^HCKS krona 0,79195 9,4162 0,79070 9,4128 JVCUJNO M Ulici norveška krona 7,9590 24,086 7,9405 24,070 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6184 1,6218 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 236,71 3,3555 236,96 3,3573 UUMjM LlUL kanadski dolar avctrakvi Holar 1,5899 1,6389 1,5786 1 6308 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3 6521 1,9558 3,6680 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1"0\/cki ifac 30,316 3,4528 30,335 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats nt37l ICki rAal 0,7029 2 5015 0,7024 2 5021 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 127,43 1 9121 126,91 1 9098 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2465 7,2425 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 26. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4825 2,80063 3,13375 3,44125 LIBOR (EUR) 4,46 4,95438 5,12125 5,40813 LIBOR (CHF) 2,37667 2,795 2,965 3,26583 EURIBOR (EUR) 4,467 4,955 5,121 5,408 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.683,58 € +638,01 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,02 IMTTIDCI IDDDA -0,06 KRKA 1 1 IKA KOPER 89,77 -3,82 -1,10 -1 62 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 57,76 239,91 538 10 +1,06 -1 88 TELEKOM SLOVENIJE 250,12 +1,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 89,81 DELO PRODAJA - CTni +0,18 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 73 7Q .1 CD NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 27,68 -0,93 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 78,00 27,19 +0,32 -0,48 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 400,76 -1,33 IERME ČAIE7 ŽITO 245,50 214,43 -4,47 -2,96 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 26. junija 2008 -1,93 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,315 6,940 20 100 -0,47 -2,03 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,204 -2,90 -3,99 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,752 6,190 1 406 -3,36 -5,50 EDISON ENEL ENI 6,124 23 410 -0,50 -1,26 -1 10 FIAT FINMECCANICA 10,355 16327 -7,12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,180 -3,22 -2,35 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 24,590 4,135 -0,28 -6,95 -1 30 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,650 18,765 15 402 -0,24 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,255 10 710 -5,68 -3,14 PARMALAT PIREMI e C 1,683 -3,00 -0,30 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4484 0,4484 28,210 -2,75 -1,57 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,263 6,762 1 291 -0,35 -3,84 TENARIS TERNA 22,050 -2,27 +2,18 -1 32 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,760 14,950 -2,10 MNIPOL 3,946 1,523 -4,29 -3,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 140,02 $ +0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.782,38 -0,68 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.726,39 5.348,52 116,03 -0,76 +0,01 +0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ramaluka 3.578,91 1.765,52 -1,27 -0,31 DII\J, DC1I llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.486,15 1.786,80 +1,03 -0,62 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1 ./ OU.OU 1.005,80 4.247,14 -0,83 -1 66 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.837,86 4.598,02 +2,03 -2,12 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.453,42 2.321,37 -3,03 -3,33 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.283,15 1.428,38 6.459,60 -2,94 +0,51 -2,39 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.518,20 4.426,19 3.933,24 -2,61 -2,43 -2,86 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.479,8 3.366,35 -2,01 -2,72 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.822,32 2.980,95 22.455,67 2.901,85 14.421,82 -0,05 -0,19 -0,79 -0,11 +1,42 6 Petek, 27. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zahodni kras - Napoved odbornice za decentralizacijo Marine Gruden Danes odločitev o zaprtju izpostave na Proseku Rajonski svet soglasno odobril resolucijo proti zaprtju - Sinočnja seja iz protesta prekinjena Tržaška občinska uprava bo izdala danes tiskovno sporočilo o poletnem urniku občinske izpostave na Proseku. Tako je včeraj napovedala občinska odbor-nica za decentralizacijo Marina Gruden po protestih, ki so sledili ponedeljkovemu obvestilu občine o zaprtju izpostave od 30. junija do 12. septembra. Odbornico je predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Bruno Rupel že v ponedeljek - med sprejemom, ki ga je ob državnem prazniku priredil slovenski generalni konzulat na Devinskem gradu - opozoril na neumestnost zaprtja občinske izpostave kar za poldrugi mesec. Grudnova, ki je postala odbornica šele pred mesecem dni, sploh ni bila seznanjena z ukrepom. Napovedala je poseg pri pristojnih občinskih uradih, kar je tudi takoj storila. Srečala se je z odgovornimi uradov za osebje in se zavzela za »rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za občinsko osebje kot za prebivalce Zahodnega Krasa.« Po mnenju občinskih uradov je zaprtje nekaterih občinskih izpostav v poletnih mesecih nujno, da bi občinskemu osebju omogočili poletni dopust. Ta ukrep so izvedli že lani, takrat pa ni bila prizadeta občinska izpostava na Proseku. Letos so občinski uradi predvideli poletno zaprtje treh občinskih izpostav: proseška naj bi bila -po prvotnem načrtu - zaprta najdlje, od 30. junija do 12. septembra, poleg nje pa naj bi zaprli tudi izpostavo v Rojanu (od 30. junija do 28. avgusta) in izpostavo v UL Paisiello pri Sv. Soboti (od 4. avgusta do 29. septembra). Tržaški župan Roberto Dipiazza je ob robu ponedeljkove občinske seje ocenil, daje zaprtje izpostave na Proseku povsem »normalno«, saj v tej izpostavi izdajajo mnogo manj osebnih dokumentov in drugih aktov kot v drugih izpostavah. Občinsko osebje v proseški izpostavi tako oceno zavrača, saj se njihovo delovanje ne omejuje zgolj na formalno, uradno izdajanje dokumentov. Številni prebivalci, predvsem ostareli, se obračajo na izpostavo za razne informacije; osebje ima pomembno posredovalno vlogo med občinsko institucijo in krajevnim ozemljem. Ko bi bila izpostava za več kot dva meseca zaprta, bi se morali obrniti na druge občinske urade. Ampak: avtobusne povezave z Opčinami, kjer bo izpostava poleti odprta, so redke, najbližja izpostava v mestu - v Rojanu - pa bo tudi zaprta. Ti argumenti proti zaprtju izpostave na Proseku so bili izpostavljeni tudi v resoluciji (predstavil jo je svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Catta-ruzza), ki jo je na torkovi seji soglasno odobril zahodnokraški rajonski svet. Ustanova v njej poziva občinsko upravo, naj spet vzame v pretres načrt o zaprtju občinskih izpostav in naj dobi »bolj racionalno in učinkovito rešitev, tako, ki bo zajamčila potrebe in pravice občinskih uslužbencev, a tudi koristnikov izpostave.« Tajništvo rajonskega sveta je takoj poslalo resolucijo pristojnim občinskim uradom. Odbornica Grudnova je bila včeraj seznanjena z njo in s soglasnim pozivom zahodnokraških rajonskih svetnikov. Danes bi morala s tiskovnim sporočilom odgovoriti nanjo. Sinoči pa je na ukrep o zaprtju izpostave že »odgovoril« rajonski svet. Svetniki levosredinske večine so iz protesta zapustili dvorano in seja je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena. M.K. Ali bodo v občinski izpostavi za dva meseca in pol prekinili izdajanje dokumentov? vzhodni kras - Med zadnjo sejo rajonskega sveta O plinovodu... nesklepčni Svetniki Demokratske stranke zapustili dvorano in predsednik Milkovič je bil prisiljen sejo prekiniti Svetniki demokratske stranke so zapustili dvorano, seja je bila nesklepčna in predsedniku ni preostalo drugega kot prekinitev in preložitev (očitno) sporne točke na dnevni red prihodnje skupščine. Zgodilo se je na Opčinah, na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta, sporna točka dnevnega reda pa se je nanašala na mnenje o podmorskem plinovodu, ki naj bi povezoval bodoči uplinjevalnik družbe Gas Natural pri Žavljah (če ga bodo res zgradili) s Fossalonom pri Grade-žu (od koder naj bi se združil s plinovodom pri Vilešah). Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je šele pretekli petek prejel od tržaške občine dokumenta- Marko Milkovič cijo o podmorskem plinovodu, o katerem bi moral rajonski svet izreči svoje mnenje. Vprašanje je na vrat na nos vključil na dnevni red torkove seje, da bi rajonski svet izrazil svojo oce no v pred vi de nih de se tih dneh. V prejšnjih tednih sta se dolin- ski in mi lj ski ob čin ski svet že ne ga -tivno izrekla o projektu. Tudi tržaška občinska uprava je v svojem sklepu negativno ocenila podmorski plinovod, dokončno besedo pa bi mora la iz re či mes tna skup šči na. Začetek torkove seje vzhodnokraškega rajonskega sveta je bil rutinski. Najprej so obravnavali nekatera gradbena dovoljenja, ko pa je prišlo na dnevni red mnenje o podmorskem plinovodu, so svetniki Demokratske stranke - v veliko začudenje predsednika Milkoviča, ki sploh ni bilo obveščen o obstrukciji - drug za drugim zapustili dvorano. Seja je postala nesklepčna, zaradi česar ni Milkoviču pre os ta lo dru ge ga kot pre ki ni tev. M.K. Tondo in Dipiazza: Železarno treba zapreti Tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik Dežele Renzo Tondo soglašata, da je treba škedenjsko železarno zapreti. To stališče bosta javna upravitelja v kratkem sporočila družbi Lucchini, ki je lastnik plavža. Tondo je tudi napovedal, da se bo v prihodnjih dneh srečal s prebivalci Škednja, ki zahtevajo zaprtje železarne. Katia Bellillo (SIK) jutri v San Marcu Jutri ob 18.uri bo v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) Katia Bellillo orisala svoj program za združitev levice. Na kongresu SIK, ki bo konec julija, bo bivša ministrica predstavila dokument, ki je alternativen uradni pozicije stranke in ki združuje lepo število pripadnikov, med katerimi je tudi astronavt in evroparlamentarec Umberto Guidoni. »Da se uspešno zoperstavimo desnici je potrebno združiti vso levico, ne le komuniste,« to je v zelo strnjeni obliki program, ki ga bo Bellillova prediskutirala z novinarji in s predstavniki drugih sil levice. Srečanje je odprto vsem. Danes skupščina mladih demokratov V kavarni S. Marco bo danes zvečer ustavodajna skupščina mladih demokratov iz naše pokrajine. Začetek ob 19.45. Na skupščini bodo predložili kandidature za pokrajinsko koordinacijo, glasovanje bo do 23. ure. Volitve bodo tudi jutri od 10. do 13. ure na sedežu DS v Ul. Geppa 9. Predložena je bila ena sama lista, ki za pokrajinskega koordinatorja predlaga Mateja Iscro. Kongres socialistov Na sedežu zadruge Nuova Trieste 80 v Ul. del Vento 6 (Sv. Jakob) bo danes ob 17. uri pokrajinski kongres socialistične stranke. Na skupščini bodo med drugim izvolili kandidate za deželni kongres, ki bo jutri v Vidmu. Minister Maroni se je srečal z ezuli Notranji minister Roberto Maroni se je srečal z delegacijo ezulskih združenj. Govorili o odprtih problemih med ezuli in vlado. Poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato v tiskovnem sporočilu pozitivno ocenjuje to srečanje. zahodni kras - Soglasno mnenje rajonskega sveta za novo versko strukturo pri Proseku »Da« o predhodnem načrtu za samostan Zgradili ga bodo na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa, sprejel bo nune benediktinke v klavzuri iz samostana sv. Ciprijana Namesto toplih gred bo na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa pri Proseku nastal samostan kroma Tam, kjer so še pred desetletjem dehtele vrtnice, bo kmalu zadišalo po ka-dilu. Zahodnokraški rajonski svet je na torkovi seji izrekel pozitivno mnenje o predhodnem in volumetričnemi načrtu za gradnjo samostana na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa. Odločitev je bila soglasna in prav nič presenetljiva, saj seje rajonska skupščina pred nekaj meseci že izrekla za spremembo namembnosti območja pri Proseku: dotlej je bilo namenjeno kmetijskim dejavnostim, po novem je namenjeno verskim. V novem samostanu bodo imele svoj nov domicil nune benediktinke v klavzuri, ki so doslej domovale v zgodovinskem samostanu sv. Ciprijana pod Sv. Justom. Zemljišče je obsežno nekaj manj kot 20 tisoč kvadratnih metrov. V predhodnem načrtu, ki ga je pripravil studio Cervesi, je predvidena odstranitev štirih velikih toplih gred. Sedanje dolgo poslopje bodo delno prenovili, nekatera pa bodo na novo zgradili. V bližini vhoda bo stala nova cerkev. Ob njej - na območju sedanjega po- slopja - bo urejen samostan s prostori za nune, z laboratorijem za restavriranje in vezanje starih knjig in rokopisov. Predvideni so nadalje knjižnica in jedilnica za reveže ter tujska hiša. Eno od novih poslopij naj bi zgradili na območju sedanje tople grede na koncu zemljišča. Poslopja ne bodo smela obsegati več kot 40 odstotkov celotnega zemljišča in ne bodo smela presegati 11 metrov in pol višine, z izjemo cerkve, ki bo lahko visoka do 14 metrov (razen zvonika, ki bo lahko višji). V predhodnem načrtu je izrecno poudarjeno, da bodo, v primeru ko bi bilo potrebno izruti nekaj drevja, posadili dvakrat toliko novih dreves, da bi območje ohranilo sedanji naravni videz. Ploščadi pred novim samostanom ne bodo asfaltirali, temveč tlakovali s kamnom; asfaltiran naj bi bil izključno manjši del parkirišča ob vhodu. Tudi ta ukrep in gradnja v skladu s krajevno arhitekturno tipologijo, naj bi sodila v sklop ohranjanja naravi prijaznega okolja. M.K. / SVET Petek, 27. junija 2008 7 novinarska nagrada luchetta - Podelili jo bodo 12. julija na Velikem trgu Ko novinarji ne opravljajo svojega dela, zmagajo lopovi Uvod v nagrado bo debata o razsikovalnem novinarstvu - Roberto Collini o neizvajanju zaščitnega zakona Minilo je štirinajst let, kar so na dveh različnih celinah umrli štirje uslužbenci in sodelavci tržaškega sedeža Rai. V Mostar-ju so izgubili življenje novinar Marco Lu-chetta, snemalec Saša Ota in tehnik Dario D'Angelo, v daljni Somaliji pa snemalec in fotograf Miran Hrovatin, ki je z novinarko Ilario Alpi ostal žrtev atentata sredi Moga-diša. Njihovemu spominu so pred petimi leti posvetili posebno nagrado, namenjeno najboljšim novinarskim, fotografskim in video prispevkom, ki s svojo sporočilnostjo spodbujajo vrednote miru in solidarnosti ter spoštovanje človekovih pravic. Nagrado prirejata fundacija, ki nosi ime po štirih umorjenih »angelih infomiranja«, in deželni sedeže Rai: zmagovalce bodo razglasili 4. julija, teden kasneje pa nagradili na slavnostni podelitvi na Velikem trgu, ki nosi naslov I nostri angeli (Naši angeli). Na tržaškem sedežu Rai so včeraj predstavili tako imenovani Antepremio, dogodek, posvečen svetu informacije, ki predstavlja uvod v nagrado. V četrtek, 10. julija, bodo na Verdijevem trgu priredili javno debato o raziskovalnem novinarstvu. Vodil jo bo Giovanni Marzini, urednik deželnega novinarskega oddelka Rai, na njej pa bodo sodelovala priznana imena raziskovalnega no- vinarstva: Maurizio Mannoni, voditelj oddaje Primo Piano (Rai 3), Maurizio Marti-nelli, voditelj oddaje Tg2 Punto di vista (Rai 2) in Riccardo Bocca, ki je pri tedniku L'Espresso odgovoren za posebne prispevke. Prireditev, ki jo je gmotno podprla banka FriulAdria Credit Agricole, bo nekaj dni kasneje predvajala tudi deželna televizijska postaja Rai3. Včerajšnje predstavitvene konference se je udeležil tudi župan Roberto Dipiazza, ki je novinarje pozval, naj ne poročajo samo o politikih (!), ampak raje spregovorijo o konkretnih težavah prebivalstva. Prvi mož deželnega sedeža Rai Roberto Collini pa je izrazil zadovoljstvo, da bo letošnja okrogla miza ponudila priložnost za razmislek o etični angažiranosti novinarjev. »Kajti, kot pravi novinarka CNN Christiane Aman-pour, če novinarji ne opravljajo povsem svojega dela, zmagajo lopovi... in jaz nočem, da bi zmagali lopovi.« Dobro pa bi bilo, ko bi razmislili tudi o vlogi, ki jo naša družba posveča svetu komunikacije, je dejal Collini, saj so novinarji že dobra tri leta brez pogodbe, zakonov, ki urejajo komuniciranje v manjšinskih jezikih (v furlanščini in slovenščini) pa nihče ne aplicira. Poljanka Dolhar Na deželnem sedežu Rai so včeraj predstavili prireditev Antepremio, ki bo letos posvečena raziskovalnemu novinarstvu kroma mamila - Včeraj ob 5. uri tri aretacije v Trstu (ena na Proseku) in 26 v Milanu Kilogrami hašiša iz Milana Trojica preprodajala hašiš, pa tudi kokain, manjšim razpečevalcem - Njihovi dobavitelji povezani s kalabrijsko 'ndrangheto V okviru obširne preiskave o trgovini z drogo je prišlo včeraj ob zori do vala aretacij: 26 ljudi so priprli v Milanu, lisice pa so nataknili tudi trem Tržačanom. Osumljeni so trgovanja z drogo in razpečevanja. Naloge za pripor je izdal milanski sodnik za predhodne preiskave, akcijo sta istočasno izvedla mobilna oddelka policije iz lombardske prestolnice in Trsta. V koronejskem zaporu so se znašli 42-letni Franco Altin s Proseka ter 43-letni Roberto Babici in 41-letni Fabrizio Sivelli, oba od Sv. Sobote. Sodelovanje med policijama iz Trsta in Milana je trajalo več mesecev. Tržaški agenti so vseskozi opazovali tri domačine, ki so se redno odpravljali v milansko predmestje Quarto Oggiaro, kjer so kupovali večje količine hašiša. Policisti, ki so dejavnosti Altina, Ba-bicija in Sivellija večkrat posneli, so v štirih primerih ugotovili, da se je trojica vra- čala v Trst s 5 ali 6 kilogrami hašiša. Mamilo so nato preprodajali v okolici svojih domov: Altin na Krasu, ostala dva na območju Sv. Ane in Sv. Sobote. Včasih so poslovali tudi s kokainom, kije verjetno prav tako prihajal iz Milana. »Mamilo so prodajali manjšim razpečevalcem, namenjeno pa je bilo najmlajšim porabnikom, starim od 15 do 20 let,« je pojasnil funkcionar tržaškega mobilnega oddelka Le- onardo Boido. Vse tri so aretirali ob 5. uri, v stanovanjih so našli manjše odmerke hašiša. Babici je bil že v hišnem priporu: januarja letos so ga aretirali, ker je v svojem skuterju skrival sto gramov kokaina. Sivellija pa so prvič aretirali oktobra lani na bencinskem servisu pri Devinu: ob sebi je imel liter metadona in... tri japonske sablje s 65-centimetrskimi rezili. V milanskem Quarto Oggiaro so onesposobili kriminalno organizacijo, ki je sodelovala s kalabrijsko 'ndrangheto. Na vrhu manjše, a dobro organizirane tolpe, je bil 43-letni Mario Carvelli iz Cro-toneja, kije upravljal pravo tržnico droge. Pa še zanimivost: med 300 agenti, ki so sodelovali v milanski akciji, je bil tudi zamaskirani filmski igralec Raoul Bova, ki pripravlja dokumentarni film. sindikat V Wartsili stavkali za višjo plačo Kovinarski sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo delavcev tovarne velikih motorjev Wartsila Rsu so včeraj sklicali stavko zaradi zadržanja lastništva, ki zavlačuje s pogajanjem za obnovo interne delovne pogodbe. Delavci so v znak protesta včeraj stavkali 3 ure in pol v vsakem tur-nusu, jutri pa ne bodo opravljali nadur. Dodatne pobude bodo prihodnji teden v pričakovanju na srečanji z vodstvom podjetja 7. in 10. julija. Sindikati pričakujejo, da bo takrat pogajanje uspešno. Dogovarjanje se je namreč začelo že 11. aprila, zataknilo pa se je na zadnjem srečanju, ki je bilo 11. junija. Na pogajalski mizi sta os ta li dve ne re še ni vpra ša -nji. V prvi vrsti zahteva sindikat povišanje mesečne plače za skupno 300 bruto evrov. Od teh je 100 evrov za povišanje plače, medtem ko je ostalih 200 evrov vezanih na produktivnost. Wartsila je s tem v zvezi ponudila nezadostne predloge, pravi sindikat. Drugo vprašanje zadeva dela v zakupu. Last niš tvo se je na mreč do slej posluževalo sodelovanja zunanjih podjetij za bolj obrobne dejavnosti, zdaj pa namerava dati v zakup dela, ki zadevajo samo proizvodnjo motorjev, ki so bistvo Wartsile, je včeraj obsodil sin di kat. To po me ni, da se bo lastništvo namesto morebitnih novih zaposlitev obračalo na zunanja podjetja. S tem seveda sindikati ne soglašajo. Nova ambulanta pri Sv. Jakobu Pri Sv. Jakobu bo od ponedeljka spet delovala ambulanta za prejem in analizo krvi in urina, ki so jo bili zaprli zaradi del na šentjakobskem trgu. Storitve bodo nudili v novem in začasnem sedežu v Ul. Giuliani št. 32, kot vselej pa se bo treba predhodno prijaviti na okencih Cup, v lekarnah ali prek tel. 0406702011. Okence Cup na Trgu sv. Jakoba št. 13/a je odprto ob ponedeljkih od 9. ure do 11.30 in od torka do petka od 9. ure do 13.15. Požar podtaknjen? Gasilci so bili včeraj ob 10. uri v Ul. Madonnina 33: izza vrat skladišča v pritličju stanovanjske hiše se je širil gost dim. Goreli so les in obleke, pred 11. uro pa so požar pogasili. Policija je ugotovila, da skladišče pripada Kosovcu, ki je v hišnem priporu: aprila so ga obsodili zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. V času požara je spal v zgornjem stanovanju. Sumijo, da je bil požar podtaknjen. Gorel avtobus Ob 5.30 je na Goldonijevem trgu začelo goreti pri kolesu avtobusa podjetja Trieste Trasporti. V njem je bilo osebje podjetja: 4 gasilni aparati niso bili dovolj, plamene so premagali gasilci. 17. junija se je v Rojanu vnelo na avtobusu št. 8, lani pa je po podatkih sindikata RDB-CUB gorelo na treh avtobusih. Tovornjak trčil in odpeljal Mestni redarji so s pomočjo očividca našli turškega šoferja, ki je s svojim tovornjakom trčil v parkiran avto na Ul. Carduc-ci in zbežal. Zgodilo se je v sredo zvečer ob 22.30, zasledili so ga kmalu zatem v pristanišču. zdravstvo - Svetnika Andolina in Pierini za ponovno odprtje urgence v glavni bolnišnici »Zdravje občanov v prvi vrsti« Generalni direktor tržaškega bolnišniško-univerzitetnega podjetja Franco Zigrino pomiril duhove - Urgenca v glavni bolnišnici deluje, in to uspešno Katinara: kritičn primeri kroma Na zahtevo po ponovnem odprtju urgentnega oddelka v glavni bolnišnici, ki stajo občinski svetniški skupini pred dnevi predstavila občinska svetnika Andolina in Pierini, je generalni direktor tržaškega bolnišniško-univerzitetnega podjetja Franco Zigrino včeraj sklical izredno srečanje z novinarji. Predvsem svetnikoma je želel Zigrino posredovati nekaj konkretnih in pozitivnih sprememb, ki jih je požela revolucija ali reorganizacija, ki je pred kakim mesecem zaobjela tržaški zdravstveni sistem, pravzaprav njeno urgenco. Da bi vse številnejšim uporabnikom lahko nudili boljše storitve, primernejši sprejem in vse varnejše pogoje, predvsem pa vse hitrejšo pomoč in posledično tudi čim krajšo nastanitev v bolnišničnih oddelkih, sta bili namreč obe mestni bolnišnici deležni pomembnih strukturnih sprememb. »Najpomembnejše je zdravje naših občanov,« je pojasnil Zigrino in dodal, da ni bil urgent-ni oddelek v glavni bolnišnici nikakor ukinjen. Opozoril je, da sprejema tamkajšnja urgenca oziroma center za prvo zdravljenje, kot so ga poimenovali, predvsem pri- mere t.i. ambulantne patologije in posledično ne obremenjuje dodatno katinarske urgence. Pozitivnih odmevov je po Zigri-novih besedah kar precej. Iz podatkov, ki jih je včeraj predstavil, je razvidno, da so se čakalne dobe vidno zmanjšale, saj seje zre-ducirala sama gneča pacientov. Vsak od njih je namreč označen z barvo po urgentnos-ti patologije: rdeči in rumeni kodeksi (se pravi življenjsko kritični primeri oz. primeri s tveganjem) imajo seveda prednost pred zelenimi in belimi (primeri brez tveganja oz. ko obravnava ni nujna). V primerjavi z lanskim letom se je število pacientov v glavni bolnišnici zmanjšalo od 7,3% na 3,8%, na katinarskem polu pa od 35,1% na 27,2%. Prav gotovo je spodbuden podatek o prostih ležiščih za morebitne urgence (kot je bila na primer zastrupitev štiridesetih dijakov pred kakim mesecem): vsak dan jih je povprečno 28 na skupnih 750. »Lani j e bilo stanje katastrofalno in smo s težavo prišli do enega prostega ležišča, medtem ko smo danes lahko zadovoljni. Sicer pa delamo na tem, da bi se situacija še izboljšala.« 8 Petek, 27. junija 2008 PRIREDITVE Z včerajšnjega poteka ustnega dela državnega izpita na liceju Slomšek kroma tržaško županstvo - Podpis dogovora o sodelovanju Krajevne uprave, univerze in znanstveni centri so si segli v roke Načrt o mednarodnem domu, premoščanje birokratskih ovir, stiki med znanostjo in podjetji, poljudna znanost idr. državni izpit - Včeraj začetek ustnega dela na pedagoški smeri liceja Slomšek Ko se žival spremeni v terapevtsko sredstvo Začetek z referatom o t.i.»Pet therapy« - Beseda tudi o govorici telesa, Torey Hayden in metodi Dalcrose V okvir alternativne medicine spada tudi t.i. »Pet therapy« oz. terapija z živalmi. Ko tradicionalni medicinski prijemi nimajo zaželenega učinka, lahko priskočijo na pomoč ljubljeni štirinožci, ki zlasti malemu bolniku pomagajo pri zdravljenju, predvsem pa pri krepitvi samozavesti. Tudi s tem so se člani maturitetne komisije na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška seznanili včeraj, ko so izprašali štiri kandidatke peda-goš ke sme ri. Z uvodnim referatom, posvečenim terapiji z živalmi, se je predstavila prva kandidatka, ki je pred komisijo stopila ob osmih zjutraj, ko je bilo ozračje še sveže, vročina in pripeka pa nista še pokazali vse svoje moči. Oče te terapije, je pojasnila maturantka, je bil ameriški otroški psihiater Boris Le-vinson, ki se je prvi poslužil pomoči psa pri zdravljenju avtističnega otroka. Sama kandidatka se je v svojem refera tu osredo točila na zna čil nos ti hi po-terapije: gre za vejo fizioterapije, kjer se kot terapevtsko sredstvo uporablja konj in ki je namenjena osebam s telesnimi ali duševnimi in drugimi motnjami, pa tudi ljudem, ki so preživeli kako hudo preizkušnjo, kot je npr. možganska kap. Hipoterapijo predpisuje zdravnik, ki tudi nadzoruje terapevtski proces, čeprav v njem ni aktivno sou de le žen, saj ga izvaja hi potera -pevt. Med cilji so izboljšanje drže, gibljivosti, krvnega pretoka, ravnotežja in mi šič ne ga sis tema, poleg tega pa ima ta način zdravljenja tudi psihosocial-ni pomen, saj prispeva k premagovanju strahu, krepitvi samozavesti in prijateljstva ter k utrjevanju vezi med člo-ve kom in živaljo. Konec kon cev je svet s konjskega hrbta videti lep in zanimiv, s pomočjo konjskih nog pa človek premaguje ovire. Predstavitvi referata je sledil drugi del ust ne pre izkuš nje, ko so priš la na vrsto vprašanja iz maturitetnih predmetov. Najprej je morala kandidatka razložiti nastanek osončja, kroženje planetov in oddaljevanje plošč, na katerih slonijo kontinenti. Nato je pri matematiki morala podati definicijo, lastnosti in vrste funkcij ter enačbe, nakar je priš la na vrs to an gle šči na z Os -carjem Wildejem, za njo pa slovenščina, kjer je morala kandidatka odgovarjati na vprašanja iz ekspresionizma z obravnavo njegovega najpomembnejšega predstavnika, Srečka Kosovela, pa še Slavka Gruma in Toneta Seliškarja. Pri pedagogiji je bil govor o najpomembnejšem pedagogu 20. stoletja, Američanu Johnu Deweyu, in njegovem pojmovanju aktivne šole, izpraševalci pa so želeli vedeti tudi za potek priprave učne ure za otroke in za komunikacijo, kjer je največ težav zaslediti na relaciji učitelj-starši. In že je bil tu zadnji predmet, umetnostna vzgoja, kjer je bil govor o tokovih ekspresionizma, nadrealizma in avantgarde, zatem pa si je kandidatka, ki razmišlja o študij veterine, končno lahko oddahnila. Maturitetna komisija je kot že rečeno vče raj »zasli ša la« še dru ge tri kan di dat ke peda goš ke sme ri (da nes bodo prišli na vrsto prvi maturanti družboslov ne sme ri), ki so nas topi le vsaka z lastno zanimivo temo. Tako so izpraševalci prisluhnili razpravi o go-vo rici tele sa, dalje refera tu o ame riš ki psihologinji, pisateljici in učiteljici otrok s posebnimi potrebami Torey Hayden, spoznali pa so tudi glasbeno vzgojo na podlagi metode Dalcrose, kjer pride do izraza ovrednotenje notranjega naravnega ritma v človeku, kar pa šolski sistem zaenkrat ne jemlje v poštev. Včeraj se je ustni del državnega izpita začel tudi na Liceju Franceta Prešerna in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, danes pa se bo začel na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Ivan Žerjal Sinjo dvorano tržaškega županstva so včeraj napolnili ravnatelji, predsedniki in rektorji najbolj uglednih univerzitetnih in znanstvenih institucij v Trstu. Gneča »možganov« se je ustvarila ob podpisu ambicioznega dogovora: vezna nit besedila je zbliževanje in konkretno sodelovanje med številnimi osebki, vključno s krajevnim i upravami, ki naj bi se povezali v pravo mrežo. Pobuda je nastala že lani, ko so prvotni dogovor podpisali Občina Trst, Univerza v Trstu, visoka šola SISSA, center za teoretsko fiziko ICTP, Znanstveni park, Sinhrotron in center za molekularno biologijo CBM. Letos so pristopili še Pokrajina Trst, Trgovinska zbornica, ERDISU, center za genetsko inženirstvo in biotehnologije IC-GEB, MIB School of Management in zavod za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. Ugledne gosteje sprejel tržaški občinski odbornik za univerzo in raziskovanje Giorgio Rossi, kije pojasnil, da dokument obravnava konkretne probleme in razvojne priložnosti, končni cilj je vzpostavitev učinkovite mreže: Posamezne ustanove so bile v preteklosti preveč osamljene, zdaj pa obstaja možnost, da skupaj kaj dosežemo«. Srečanja se je udeležil tudi župan Roberto Dipiazza, ki je sicer spregovoril o za- prtju in obnovi mestne knjižnice na Trgu Hortis (»vem, da je knjižnica za občane in akademski svet dragocena, a stavba je zares razpadajoča in nevarna«, je dejal), predsednica pokrajinske uprave Ma ria Teresa Bas sa Poropat pa je podčrtala, da je zbliževanje med Trstom in vrhunskimi znanstvenimi centri nujno. Dogovor vzpostavlja razna tehnična omizja na več področjih. Znanstveni park pripravlja projekt o mednarodnem domu (International House) v Jožefinski četrti, ki bo nudil informacije in storitve številnim raziskovalcem, poleg tega pa bo predstavljal stično točko med vsemi podpisnicami dogovora. Dom bo v prostorih ERDISU v Kavani, nekaj korakov stran (v Ul. Capitelli) pa bo Občina Trst opremila uradni sedež novoustanovljene mreže, ki zaenkrat še nima imena. Vodstvo Sinhrotrona medtem koordinira omizje, ki se ukvarja z drugim perečim problemom. S pomočjo krajevnih uprav bodo skušali odpraviti vrsto birokratskih pregrad, ki ovirajo prihod in bivanje raziskovalcev iz držav nečlanic EU. Tretja točka dogovora zadeva izboljšanje avtobusnih povezav s sedeži raznih ustanov (vključno z bivšim sanatorijem, kamor se bo vselila SISSA). Preostale točke obravnavajo pod- Srečanje v sinji dvorani županstva je vodil tržaški občinski odbornik za univerzo in raziskovanje Giorgio Rossi (stoji) kroma jetniško in turistično promocijo Trsta, stike med tehnološko ponudbo in podjetji, razvijanje poljudno znanstvenih pobud (vključno z obogatitvijo festivala znanstvenega založništva FEST) in promocijo znanstvenega turizma. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paolet-ti se je na včerajšnjem srečanju dotaknil tudi problema stanovanj za študente, raziskovalce in njihove družine: zbornica ponuja 49 obnovljenih stanovanj v stavbi na začetku Ul. Filzi (nasproti Narodnega doma, ob prazni nesojeni palači TKB). Trst je v svetovnih akademskih krogih znan kot sedež številnih uglednih znanstvenih institucij, v katerih se izobražujejo in delajo raziskovalci svetovnega formata. A Tržačani sami o tej stvarnosti pravzaprav ne vedo veliko: med mestom in temi ustanovami je bilo doslej premalo stikov. Kot da bi se nad koncem Mi-ramarskega drevoreda, nekaj metrov nad zadnjimi barkovljanskimi plažami, spuščal neviden zastor. Krajevne uprave so bile očitno na to bogastvo premalo pozorne, če je res, da so bili znanstveniki prejšnji teden na prvem uradnem obisku mesta ... Upati je, da bodo to razdaljo s konkretnim sodelovanjem končno premostili. (af) Maremetraggio ali ponudba kratkometražnih filmov V kinodvorani Ariston se danes odpirajo vrata 9. izvedbe festivala kratkometražnih filmov in prvencev Maremetraggio. Kot smo že napovedali bo osrednji gost letošnjega srečanja Romunija oziroma njeno kakovostno filmsko ustvarjanje. Od 20. ure bodo tu predvajali »Nu tu supara, dar« Adine Pintille, »Dumnezeu la saxofon, dracu la vioara« Alexandra Gulea (oba po 50 minut) in prvenec »Cover boy« Carmina Amorosa (97 minut, začetek ob 21.45). V mestnem Ljudskem vrtu pa bo od 21.30 na sporedu serija krajših filmov. Drevi zadnja prireditev Kriškega tedna S koncertom orkestra Legenda Simfonika iz Kopra se bo drevi v Križu končal Kriški teden, ki ga je SKD Vesna posvetilo prezgodaj preminulemu odborniku Mateju Lachiju. Koncert v Domu Alberta Sirka se bo začel ob 20.30, orkester vodi Simon Perčič. Nova revija Spazio_fvg Kdor želi podrobneje spoznati našo deželo, njene lepote in zanimivosti, bo od danes lahko računal na novo revijo »Spazio_fvg«. Predstavili jo bodo danes ob 11.30 v Ulici Rossini 10 (prvo nadstropje). Revija, ki jo izdaja založba Parnaso, je idealen sopotnik, ki se posveča vsakršnemu utripu dežele Furlanije-Julijske krajine, svetuje neobičajne hotele, restavracije in trgovine. Milje v znamenju rocka in motorjev Miljski Trg Alto Adriatico bo od danes do nedelje gostil dve večji manifestaciji za mlade: 1. rock festival »Citta di Muggia« in obenem 5. izvedbo festivala Red & White on the Beach. Na miljskem odru se bodo zvrstile domače in italijanske rock skupine, jutri pa bodo ob 22.30 nastopili mednarodni gostje »The Hormonauts«. Na voljo bodo tudi priložnostne majice, ki jih je oblikovala fundacija Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Medtem bodo v Milje privozili ameriški avtomobili '50 let in motorji Harley Davidson. Tekmovanje med kolesi BMX in MTB V okviru Red Bull Bike Night se bo danes in jutri na Velikem trgu pomerilo 24 izrednih kolesarjev v zanimivem dvoboju med gorskimi kolesi MB T in kolesi tipa BMX. Danes bodo ob 21.30 na sporedu kvalifikacijske tekme, jutri pa veliki finale. Več informacij je na voljo na spletni strani www.redbull.it. Po Tomizzovih poteh Skupina 85 vabi na sprehod po To-mizzovih poteh, mimo stavb in cerkva, ki jih je istrski avtor opisal v knjigi »Zlo prihaja s severa«. Jutri se bodo interesenti ob 17. uri zbrali pred stolnico sv. Justa, od tod pa nadaljevali proti Bonomo- vi palači, baziliki matere božje (z ogledom mozaikov), škofovski palači in cerkvi rožnovenske device, sprehod pa zaključili pred evan-geličansko-luteransko cerkvijo. Sprehod traja približno dve uri in se vključuje v praznovanja ob 500-letnici Trubarjevega rojstva in nekako nadaljuje majski Forum Tomizza. Avtobus št. 38 na Ul. Galatti Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo zadnja postaja avtobusa št. 38 od danes dalje na Ul. Galatti (kjer ustavi avtobus št. 2/). Sprememba bo veljala do konca poletja. / SVET Petek, 27. junija 2008 9 rojan - Pobuda Marijinega doma Prepričljiv koncert goriškega zbora Lojze Bratuž osnovne šole - Zaključni izlet učiteljev Po poteh Primoža Trubarja Goriški zbor Lojze Bratuž je prevzel poslušalce v rojanski cerkvi kroma V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu je na koncertu, kiga je priredilo društvo Rojanski Marijin dom pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete, nastopil mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zbor, ki ga vodi Bogdan Kralj, se je predstavil s programom, ki je obsegal večinoma skladbe z nabožno vsebino, a tudi nekaj posvetnih. V prvem delu koncerta so se zvrstili skladatelji Iacobus Gallus, Camille Saint-Saens, Peter Iljič Čajkovski, Sergej Rahmaninov, Maurice Durufle in skladateljica Nancy Telfer, v drugem pa Fran Fer-jančič, Karol Pahor, Marij Kogoj, Adi Da-nev, Hilarij Lavrenčič, Lojze Bratuž, Bepi De Marzi in Josef Gruber. Vsekakor zahteven in dobro izbran program, ki zajema iz zakladnice svetovne literature in istočasno ovrednoti domače skladatelje. Kdor je v zadnjem obdobju večkrat poslušal zbor Lojze Bratuž, je po koncertu zagotavljal, da poje vedno bolje. To sicer potrjujejo razna tekmovanja, ki se jih je zbor udeležil v zadnjih letih in na katerih je segel po najvišjih priznanjih, in to je potrdil tudi rojanski koncert, saj so bile izvedbe vseh skladb na zelo visoki ravni, tako glede interpretativne-ga kot tudi vokalnega izraza. Vse glasovne skupine so po barvi in podajanju lepo zlite, zvok celotnega zbora pa je suveren in polno zaokrožen glede na kar visoko število preko štirideset pevcev. Velika odlika zbora je popolna izvajalska disciplina, ko pevci pozorno sledijo dirigentovi poglobljeni viziji posameznih skladb in njegovim jasnim interpretativnim namigom, tako da na podlagi dinamičnih in agogičnih odtenkov zaživi pred poslušalci vsaka skladba v vsej svoji vsebinski sporočilnosti. Izbran program in prepričljivo podajanje v cerkvenem prostoru z bogato akustiko, kot jo ponuja rojanska cerkev, sta torej ustvarila umetniško vzdušje, kije poslušalce popolnoma prevzelo. kriz - Učenci GM Zaključni nastop Nastopili so mladi pianisti in flavtisti V ponedeljek, 16. junija, je bil v Križu ob 20.30 zaključni nastop gojencev Glasbene matice »M. Kogoj« iz raz- redov prof. Tamare Tretjak (flavta) in Claudie Sedmach (klavir). Nepričakovana množica poslušalcev je do zadnje- rabac - 33. srečanje istrskih pihalnih godb Na letošnji istrski reviji je smelo zaigral tudi Pihalni orkester Breg Po lepi navadi, ki se je med našimi učitelji že kar ukoreninila, smo se tu di le tos po slo vi li od šol ske ga le -ta z le pim in po uč nim iz le tom. Po pe -ljali smo se po poteh Primoža Trubarja. Najprej smo si v Narodni galeriji v Ljubljani ogledali razstavo ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Pot nas je nato, pod vodstvom prijazne in pridne vodičke, vodila na Dolenjsko. Na Mali Slevici nas je počakala krajevna vo dič ka, ki nas je po ko si lu po spre -mila do Raščice, Trubarjevega rojstnega kraja in na Turjaški grad. Tu nas j e sicer ulovil dež, ki pa še zdaleč ni skvaril ogleda gradu s turškimi ječami, Dalmatinovo kapelo in viteško dvo ra no. Le toš nji iz let je bil že de -veti zapovrstjo. Udeleženci smo med potjo radi obudili spomin na pretekle izvedbe in s hvaležnostjo pomislili na pedagoško svetovalko prof. Andrejo Duhovnik, ki nam je vsa ta leta, s podporo Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, omogočila njihovo izvedbo. (O.T.) ga kotička napolnila dvorano Slomškovega doma in navdušeno sledila mladim izvajalcem. Srečanje je ob koncertu predvideval tudi sprevod udeležencev V soboto, 24. maja se je Pihalni orkester Breg udeležil srečanja istrskih pihalnih godb, ki je letos potekalo v Labi-nu. Godbeniki so krenili zjutraj na pot in prišli v Rabac, letoviščarski kraj blizu Labina, kjer so se zbrali člani vseh nastopajočih godb. Na letošnji reviji je nastopilo kar 20 pihalnih orkestrov iz celotne Istre, kot gostje pa so bili povabljeni Pihalni orkester Breg in godbeniki iz Cervig-nana. Popoldne so vse godbe korakale po morskem obrežju do odra, kjer se je program začel s pozdravom župana mesta Labin in izvedbo državnih himn. Po končani otvoritveni slovesnosti se je vsaka god ba pred sta vi la s kraj šim pro gra -mom; godba Breg je za to priložnost izbrala skladbe: Show-music, Cesarica in Verträumte melodien. V objemu istrske oba le so se god be ni ki zadr ža li do ve čer -nih ur, ko so se vrnili proti domu. Na koncu lahko ocenimo nastop godbenikov iz Bre ga kot us peš ne ga, ce lot no pri re di -tev pa kot po memb no pri lož nost za medsebojno spoznavanje med godbeniki celotne Istre. (LuK) Danes zadnja televizijska Kocka Govoreča omara Filip in živahna tetka Amalija bosta spet pozabavala male in - zakaj ne - tudi odrasle gledalce z risankami, pesmicami in pravljicami danes zvečer ob 20. uri, na slovenskem televizij -skem programu deželnega sedeža Rai. V nocojšnji epizodi otroške tv oddaje Kocka (zadnji pred poletnim premorom) se nam bodo predstavili tudi otroci slovenskih jasli pri Sv. Jakobu v Trstu, s katerimi bomo na igriv način spoznavali hrano in njene barve. Orgelski seminar v rojanski cerkvi Italijanska baročna orgelska literatura bo snov izpopolnjevalnega srečanja za organiste, ki ga bo Zveza cerkvenih pevskih zborov priredila jutri dopoldne v cerkvi v Ro-janu. Seminar bo vodil organist in izvedenec na tem področju Luca Scandali, doma iz Ancone, ki je diplomiral iz orgel, orgelske kompozicije, čembala in kompozicije na konservatoriju Rossini v Pesa-ru. Izpopolnjeval se je s svetovno priznanimi mojstri (Ton Koop-man, Andrea Marcon, Luigi Fer-dinando Tagliavini), s katerimi je poglobil aspekte filološkega izvajanja renesančne in baročne literature. Dobitnik številnih nagrad na mednarodnih orgelskih tekmovanjih koncertira in poučuje v okviru visokih tečajev v mednarodnem merilu. Seminar v sodelovanju z Marijinim domom bo potekal od 9. do 12.30. Ob 20.30 bo v isti cerkvi sledil koncert mentorja. Zainteresirani, ki bi se hoteli udeležiti seminarja, lahko pokličejo na št. 328-4535725. 10 Petek, 27. junija 2008 PRIREDITVE 19 I «O let Zadruga Naš Kras »'<* vabi na odprtje likovne razstave Jasne Merku' rai en] avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Bertocchi glasbeni uvod: Andrejka Možina in Gianluca Suriale DANES, 27. junija 2008 ob 20.00, v Kraški hiši v Repnu Koncert pevske skupine ViUSICUN "Od Qallusa do Čukov" JUTRI, sobota 28. junija, ob 20.30 pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 27. junija - dom Alberta Sirka ob 20.30 PMALNI dirigent: Mirko Orlač Pokrovitelji: Pokrajina Trst, Rajonski svet za zahodni Kras, ZSKD, Združenje za Križ. fjfirtrn^p ^firt'l^ffclff ("iT iJpffltl' J junijski večeri 2008 Amour, amore, liebe na trnek se lovijo ribe komedija v dveh dejanjih MarcaTassare v izvedbi dramske skupine KD "Brce" iz Gabrovite pri Komnu režija: Sergej Veri s pomočjo Miru Kjuder danes ob 21,00 na Kaluži v Dolini ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST in DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata vodil ga bo Luca Scandali JUTRI, 28. junija 2008, dopoldne v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu Ob 20.30 bo mojster nastopil na samostojnem koncertu z naslovom ITALIJANSKI MOJSTRI SE SOOČAJO (na sporedu bodo skladbe Corellija, Scarlattija, Morandija, Cimarose in Morettija) VABLJENI! Loterija 26. junija 2008 Včeraj danes Bari 12 79 44 19 38 Cagliari 23 32 74 72 45 Firence 61 18 47 45 83 Genova 71 22 90 80 24 Milan 84 16 17 28 35 Neapelj 35 14 89 2 65 Palermo 4 25 57 84 56 Rim 66 9 28 61 42 Turin 20 40 13 83 38 Benetke 84 79 73 89 41 Nazionale 75 34 3 33 42 Super Enalotto Št. 77 4 12 35 61 66 84 jolly79 Nagradni sklad 2.651.442,54€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.192.427,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 7 dobitnikov s 5 točkami 56.816,63 € 1.228 dobitnikov s 4 točkami 323,87€ 45.432 dobitnikov s 3 točkami 17,50 € [I] Lekarne Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 15 dobitnikov s 4 točkami 32.387,00 € 175 dobitnikov s 3 točkami 1.750,00 € 2.360 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.745 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.695 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SD VESNA SD MLADINA SKD VESNA vabijo na VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU igrajo sobota, 28. junija Fantasy nedelja, 29. junija Souvenir petek, 4. julija ob 21.00 Koncert kubanske glasbe Rieardo Luque eon sus amigos Prvič pri nas! podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, PETEK, 27. junija 2008 EMA, LADISLAV Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.33. Jutri, SOBOTA, 28. junija 2008 IRENEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,6 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro - zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škdenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega ALCIONE - 18.30, 21.15 »Sanguepaz-zo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 20.00 »Nu te supara, Dar; 20.55 »Dumnezeu la saxofon, Dracul la vioaria«; 21.45 »Cover Boy«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate la mare«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La notte non aspetta«; 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.10, 20.00, 22.00 »Un amore di testimone«; 18.10 »E venne il giorno«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20 »Il divo«; 21.00 »Noi due sconosciuti«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 L'innocenza del peccato«. FELLINI - 16.45, 18.15, 22.00 »E venne il giorno«; 19.45 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.30, 19.30, 21.30 »Un'estate al mare«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 19.50, 21.50, 23.50 »Dogodek«; 19.20, 21.30, 23.40 »Dva dni v Parizu«. LJUDSKI VRT -Festival Maremetrag-gio- 21.30 »Megatron«; 21.45 »Lam-pa cu caciula«; 22.05 »Carne«; 22.15 »Povara Umbrei«; 22.15 »Vieni in jur de 11«; 22.35 »Musica de camer?«; 22.50 »Ultima zi in decembrie«; 23.05 »Csapàs«; »5 ami sau 5 minute?«; »Covjek koji je Smrskao kip«; Waiting room«; »Alter eco«; »Boxing paradise«; »Emil Winter«; »O Ponožkach a laske«; »Plastic man«; »Plastic people«; »Sasa, Grisa si Ion«; »The last day«; »To fly«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al ma-re«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Impy e il mondo dell'isola magica«; 19.30, 21.45 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Ro-vine«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimo-ne«;. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti E3 Čestitke Danes praznuje visoki življenjski jubilej Bogo Samsa novinar, kulturno-politični delavec in dolgoletni član vodilnih organov SKGZ. Iskreno mu čestita Slovenska kulturno-gospodarska zveza Naš nekdanji odgovorni urednik Bogo Samsa slavi danes življenjski jubilej. Iskreno mu čestitamo vsi na Primorskem dnevniku Danes praznuje Daniele Cunja 60 let. Prisrčno mu čestitajo in se z njim veselijo žena, sin, brat z družino ter ostali sorodniki dravili in vso srečo mu voščili. Tvoja žlahta. Najina teta ERČI rada šminka se, še posebno danes, ker njen rojstni dan je. V naročje ji bova skočili in jo s poljubčki in voščili obdarili. Njeni pupici Josette in Marisol. Danes naša ERČI svoj rojstni dan slavi in z njo se veselimo vsi! Bodi vedno taka, kot sedaj in to ne menjaj za noben denar. To ti želijo nona Dani, teta Cristina, Frančko, vsi iz Gropade, posebno pa tvoja Michelle. Danes v Boljuncu tudi GORAN svoj praznik slavi. Še veliko, veliko zdravih dni mu mama in brat Stojan s Felicijo želi. Danes ERIK MALALANpraznuje svoj rojstni dan. Vse najboljše, mnogo srečnih dni in da bi v življenju vedno dosegel zastavljene cilje mu želijo vsi ki ga imajo radi! PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje od danes, 27. junija, do petka, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUE-BINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 3485289452 ali 040-772545. IH Osmice V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Saležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. STANKO je na Opčinah odprl osmico. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! Tata MARKO! Dva in dva poljubčka na vsako stran prejmi za tvoj današnji rojstni dan. Tvoji Josette in Marisol. V Slivnem vsa klapa zbrala se bo, saj naš MARKO svoj rojstni dan slavil bo, s kozarcem v roki mu naz- /— S Poslovni oglasi GOSTILNA Z RIBAMI na Konto-velu išče osebo za delo v kuhinji. Tel. 347-8878193 SEŽANA CENTER novo stanovanje: velik dnevni prostor, dve spalnici, kopalnica, terasa, klet in parkirno mesto v garaži dajemo v najem. ARTES0402158112 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri De-vinu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Kosanovic). IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337-549056. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vseljivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 335-8173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Paterniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah. H3 Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 taj- ništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. DANES, 27. JUNIJA, OB 10. URI na sedežu Krožka sindikata upokojencev CGIL za Vzhodni Kras, Opčine, Pro-seška ul. 109 (dom na Brdini) v sodelovanju s sindikati CISL in UIL, bo javna skupščina o zahtevah, ki jih sindikati skupno postavljajo vladi: davki, cene, tarife in pokojnine. Vabljeni vsi, ki jih zanima. JUS OBČINA MAVHINJE vabi na redni občni zbor danes, 27. junija, ob 20. uri, v Jusarski hiši na vaškem placu. SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem danes, 27.junija. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo danes, 27. junija, zaprti od 11. ure dalje. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik v soboto, 28. junija, ob 20.30, na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 28. junija, s pričet-kom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdance-millenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. TRST ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi od 30. junija do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 1. julija, ob 20.30, na sedež na Padričah člane in izletnike v Bosni, na tovariško srečanje ob zaključku sezone in obenem sporoča, da bo v petek, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Bertokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija za koncert v Vitovljah pa ob 9. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, de-batna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamla-dih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patri-zia). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040-635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Duto-vljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješol-ci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: 2. tedenski od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040360072. 15 Prireditve SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 27. junija, v Domu Alberta sirka, ob 20.30, »Legenda Somfonica« - Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Koper, dirigent Simon Perčič. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). PRODAJNA RAZSTAVA umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo odprta še danes, 27. junija v Peterlinovi dvorani v Trstu. Ogledate si jo lahko med 9. in 17. uro. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi danes, 27. junija, ob 21. uri, na K'-lužo na zadnji Junijski večer. Nastopila bo dramska skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu s komedijo »Amour, amore, liebe, na trnek se lovijo ribe« v režiji Sergija Verča. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Bertocchi. Glasbeni uvod Andrejka Možina in Gianluca Suriale. VLJUDNO VABLJENI NA 95-OBLET-NICO GODBENEGA DRUŠTVA »V. PARMA« iz Trebč in 150-letnice rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: v soboto, 28. junija, ob 20.30, koncert Godbe Sv. Anton (KP); nedelja, 29. junija, ob 18. uri, slavnostni koncert in nastop gojencev Godbeniske šole. Petek, 27. junija 2008 ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA v sodelovanju z ro-janskim Marijinim domom vabi na orgelski tečaj za izvajanje baročne literature, ki ga bo vodil organist in izvedenec na tem področju Luca Scandali. Tečaj bo v soboto, 28. junija, od 9.00 do 12.30 v cerkvi v Rojanu. Sledil bo koncert ob 20.30. Za informacije in prijave je na voljo tel. št. 328-4535725. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na prijetno misijonsko popoldne, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu, ulica Cor-daroli. 29. Misijonarka s.Marija Sreš bo z videoposnetkom in besedo prikazala svoje delovanje v Indiji. Za razvedrilo bo igral ansambel Mladi kraški muzikanti. Vabljeni! MEPZ JAKOBUS GALLUS, župnija Sv. Janeza Krstnika in Fantje izpod grmade prirejajo celovečerni koncert zbora Gallus. Koncert bo v nedeljo, 29. junija, ob 19. uri v Štivanski cerkvi. Toplo vabljeni! NONET PRIMORSKO pod vodstvom Aleksandre Pertot vabi na zaključni koncert, ki bo v nedeljo, 29. junija, v cerkvi Sv. Tomaža v Ospu, ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Petra. Koncert ob 17. uri, takoj po Sv. maši, ki se bo začela ob 16. uri. Vljudno vabljeni. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA SV. MIHAELA IZ ZGONIKA vabita na koncert »V spomin na Mariota«. Koncert bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter ŽPZ Vesela Pomlad, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Urha v Samatorci, ob prazniku cerkvenega zavetnika. Toplo vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Co-nad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. Prispevki Namesto cvetja na grob Jolke Cappo-ni vd. Pettirosso darujeta družini Grahonja in Sabadin 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na teto Jolko darujeta Silva in Stojan 25,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na svakinjo Jolko daruje Milka Capponi 50,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Jolko darujeta Albin in Jelka 20,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob 25. obletnici poroke darujeta Loredana in Franko 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. 27.6.2004 27.6.2008 Lucija Bandi por. Bandi Spomin nate je vedno živ. Tvoj'i najdražji Lakotišče, 27. junija 2008 12 Četrtek, 26. junija 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH I mi Hrvati smo Irci ossia Quasi fratelli al' pa Kje je to, domov Milan Rakovac »Croatian, of course We are of Irish origin too«. Sva Muka-po-EU sadržana je u ironičnoj pjesmi »Kanonizacija« velikog Ivana Slamniga, i mi Hrvati, naravno, »irskog smo porijekla«. Osobito sada kada irski referendum baš nas tako pogada, dok smo j oš u suzama zbog grotesknog poraza od Turske u nogometu: Turske koja, kao i Hrvatska, mora čekati u pur-gatoriju pred vratima europskog raja. Gotovo proročanski Slamnig u istoj pjesmi, napisanoj 1970. - pet godina prije Osima - piše i ovaj stih: »Hrvati iz slovenskih autobu- sa i Talijani koji bi im nešto proda li ali im je vec dosadilo«. Evo kako se ovuda oko Dunava, Save, Drave, Soče neprekidno reciklira historija, u banalnom vrtlogu koji guta ljude u ime viših interesa. Pišem danas ove redove referirajuci se na tri pjesnika, koji bolno i promiš-ljeno i proživljeno registriraju stanje stvari u našim dušama: »Fratelli di una famiglia sven-tu ra ta camminano sul ciglio di un or- rido pieno di memorie ferite e sor- risi screpolati dall'aridita di cosci-enza, frantumata da mille e piu ac-ci den ti di una storia confinata alla pe-rife ri a del sentire piu vero e certo d'uma ni ta me no de ri sa e vi li -pe sa.« glasba z vrtov sv. frančiška Koncert za lepe čase Nastopila sta klarinetist Sandi Vrabec in pianist Carlo Corazza V duhu zgodbe o pogumu in pri ja telj stvu, ki nam ga lah ko pre bu di le Po ca hon tas, in ko z nje no po moč jo lah ko res nič no pri sluh ne mo edi no Ve tru, ki gre mimo in nam pove zgodbo o svetu, je zve nel šes ti kon cert v le toš -njem nizu večerov Glasbe z vrtov sv. Frančiška. V dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici sta z deško radostjo občutja indijanske princese oživljala klarinetist Sandi Vrabec in pianist Car lo Co raz za. » Vsa čast me lo di -ji, melodični frazi, govoreči kretnji, ne zna ne mu du hu in pti ču brez spanja«, je zapisal Olivier Mes si aen. Tu di te be se de fran cos -kega skladatelja bi lahko postale le it mo tiv glas be ne mu do god ku, ki sta ga mla da glas be ni ka pri pra -vi la kot nad omes ti lo za od po ved -ni koncert Tria Klaviline (v katerem igra tudi Sandi Vrabec) in vi-olončelista Jošta Kosmača. Štiri-indvajsetletni klarinetist, doma iz Kom na na Kra su, je za to no ve ga glas be ne ga pri ja telja po is kal na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer po uču je Car lo Co raz za, pi a nist, ki je di plo mi ral na Kon ser va to ri -ju v Pe sa ru in bil ne kaj let uče nec prof. Sijavuša Gadžijeva v Gorici. Njuno bližnje Srečanje je (v ze lo krat kem ča su) ob ro di lo iz -jem ne sa do ve. Svi le na bar va kla -rineta se je čudovito prelivala s pre fi nje nim ton skim raz koš jem klavirja in mlada glasbenika sta s kar najbolj toplimi občutji 'izkle-sa la ' is kri ve dra ge 'kam ne ' iz za -kladnice francoske glasbe 20. stoletja za klarinet in klavir. Sonata za klarinet in klavir v Es-du-ru, op. 167 Camilla Saint - Saen- sa, Pre mi e re rhap so die Clau da Debussyja, Piece en sol mineur J. Ed Barata in Sonata za klarinet in klavir Francisa Poulenca so doži-ve le in ter pre ta ci je, ki so lah ko v po nos ta ko sa mim av tor jem kot mno go bolj iz ku še nim in zre lim poustvarjalcem. Lesketajoča se, pre ta nje na, tu di na slad na glas be -na razpoloženja sta Sandi Vrabec in Carlo Corazza ustvarjala na na čin glas be ne pri po ve di, ki se ziblje, ki poje. Njuno muziciranje je lahko prispodoba Debussyjeve zvestobe sebi ... brez madeža. Njuna glasbena disciplina je odsev svobode, ki ni ujeta v formulah tr hle ga ( ali kr če vi te ga) ob vla -dovanja partiture. Žametna mavrica tonov, ki jih iz svo je ga in štru men ta iz va bi Vrabec, pa doseže vrhunec v iz-ved bi tret je ga stav ka (Brez no ptic) iz Kvar te ta za ko nec ča sov O. Messiaena. Sandi Vrabec, ki je lani z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Zagrebu v razredu prof. Milka Pravdica, (leta 2003 pa je opravil dve maturi -glas be no in sploš no - obe z od -li ko, in bil je zla ti ma tu rant Gim -nazije Nova Gorica) je z odlično, po glob lje no in zvoč no fas ci nant -no pripovedjo te Messiaenove mojstrovine zaigral Koncert za začetek lepih časov. Iz vrst ne iz ved be, pri kup na ko mu ni ka ci je z ob čin stvom so navdušile in mlada glasbenika sta sprehod po ustvarjalnih dosežkih francoskih mojstrov 20. stoletja smi sel no za o kro ži la z bolj lah kot -no sklad bo Tin ka rin roj stni dan slovenskega skladatelja Bojana Ada mi ča. Tatjana Gregorič / benetke - Razstava v palači Grassi Rim in barbari S številnimi eksponati obogateno razstavo sije mogoče ogledati do 20. julija Tako nas pak sažima u pjesmi Quasi fratelli el bon Triestin Enzo Santese, altretanto doloroso e sar-castico. Pišem ovo prije puta u Trst, na simpozij o ovim istim temama, 0 čemu cu poslati zapis za Primorski, naravno; uz repetirajucu opas-ku organizatora u ovakvim prilikama - da li bih mogao govoriti na talij ansko m? Naravno da hocu, kao i uvijek; dok Trst (uz engleski) ne nauči slovenski, drugi jezik ambi-jenta, i prvi jezik za historijsko pre-življenje istog tog Trsta!!! I malo hrvatski, und die deutsche sprache auch. Jer Trst je odjednom shvatio da je opet u K.undK.-poziciji, i želi se uključiti i imati koristi od »ne-stanka« Škofija! Ma guarda cio! Coss a alora, sembra che con i Slavi se podessi far qualcossa insieme? Podarsi che no 1 ga piu el pugnal tra i denti? Dramatično registrira taj »destino di frontiera« i Taja Kramber-ger u pjesmi o očevoj sudbini Mobilizacija za smrt: »In stanje brez zemlje je jalovo, lebdeče stanje, ki ne zmore spojiti ničesar v ljubezen: Domov! Kam, praviš? Kje je to, domov: Lenart, Por-čič, Sovjak, litvanski zračni most ali septembra 1945 prek Moskve, Kijeva, Bukarešte, Madžarske in Voj-vo di ne v Su bo ti co do sve že ga pe ri la in top le go -veje juhe?« Res, ma KJE JE TO, DOMOV??? Mogoče v Mostaru, gdje policija radi nogometa razdvaja preko obnovljenoga Mosta nogometne navijače; »gazi, gazi ustaše« viču, pod turskim zastavama, s is-toč ne oba le Ne re tve; a sa za pad ne, pod hrvatskim stijegom, odgovara-ju »ubij, ubij balije«? Ili u Banja Luci gdje La Srpska dodaje pola milij-una Eura, na milijun iz Hrvatske, za obnovu u ratu porušenog kompleksa franjevačkog samostana; ali gdje su Hrvati iz Banja Luke, i gdje su Bošnjaci? Ne ver mind The Bal kans: Back to Balkan-in-Triest, no metter where you are! Jer, kad su me nedavno pitali za reviju Matice Hrvatske Vijenac o Titu i Tudmanu, rekao sam, ma dajte vi tamo kon-tinentalci rješavajte svoje konti-nen tal ne prob le me, ne pa da mi na pamet baviti se njima, imamo mi Soču i Dragonju, ako vi imate Du-nav i Drinu! Trst je iz gle da »ne na do ma« shvatio i prihvatio upozorenja Ca-rolusa Cergolyja; »o mia Trieste cussi stupida e cattiva«, ali i »Tri-es te del si, del da, del ja«, i mož da shvatio i prihvatio da nije više u modi »casus belli«, pa jednom možda shvati i prihvati da može biti Ate-na sjevernog Jadrana, a ne samo mešetarska burza. I zato predlažem da u arhivima potraže spasonosne papire iz doba Osima; Zona Franca sul Carso. Ghe vol piu de furbis-sia, ghe vol produr, e ghe vol a volte comprar, per poder vender. Altri-menti ne bo »svežega perila in tople goveje juhe«... Razstava Rim in barbari, ki je na ogled do 20. julija v beneški palači Grassi, se predstavlja kot svojevrsten po gled na vpra ša nje bar bar skih ljud -stev. Po bu da ho če na mreč raz ši ri ti zorni kot zgodovinske vloge barbarov, ki jih v splošni zavesti poznamo kot postavne, bradate vojščake z rogatimi če la da mi na pa dal ne ga in uni če val ne -ga značaja. Z izpostavljanjem dejstva, da so ta ljudstva vdirala preko meja rimskega cesarstva in prispevala k njegovemu propadu, jim moramo tudi pripisati sposobnost vzpostavljanja interakcije z družbo rimskega cesarstva, Tak pristop je omogočal tudi medsebojno sožitje ter integracijo, ki je bi la ne dvo mno ključ ne ga po me na za razvoj evropske kulture. Razstava je razčlenjena na razdelke, ki prikazujejo, kako se je razvoj bodoče Evrope začel s postopnim propadanjem rimskega cesarstva, osredo- goriška mohorjeva družba Oris cerkvenih poslikav Toneta Kralja Nova knjiga Goriške Mohorjeve družbe - Verena Koršič Zorn: Tone Kralj, Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini - Le pit-ture murali nelle chiese dell'area Triesti-na, del Goriziano e della Val Canale - želi predstaviti poslikave Toneta Kralja v cer kvah v na šem za mej stvu. Skup no je sedem cerkva na območju od Kanalske doline pa vse do južnih obronkov tržaškega Krasa: Svete Višarje v Kanalski dolini, Pevma in Štandrež na Goriškem, Katinara, kapela šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu, Trebče in Pesek na Tržaškem. Gre za poslikave na suh omet, ki jih je Kralj ustvaril v tridesetih letih, kasneje pa tudi poslikave na lesonitni podlagi. Pri tem niso upoštevane cerkve, za katere je Kralj naredil nekaj posameznih del kot v Sovodnjah in na Peči ter v Pad-ričah in na Vej ni. Avtorica, umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, je prikaz teh Kraljevih del povezala z njihovim časovnim nastajanjem: pri treh cerkvah, ki so nastajale med obema vojnama, Svete Višarje, cerkev v Pevmi in cerkev na Ka-tinari, je v ospredju predvsem trpljenje slovenskega naroda v enem najtežjih obdobij, v času fašistične strahovlade, kjer je umetnik s svojo likovno govorico vlival vero in upanje v pravično rešitev, v zmago dobrega. Temu primerno je tudi slogovno izražanje, razpeto med se-cesijsko elegantnostjo linij,ekspresio-nistično deformacijo teles in plastičnostjo nove stvarnosti. Cerkve poslikane po vojni (Trebče, Pesek, kapela šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu) pa so prežete s svetopisemskimi prizori, kjer je v ospredju predvsem mistično podoživlja-nje, ki sledi cerkvenemu liturgičnemu letu. Poslikave se tudi stilno razlikujejo od prejšnjih: sicer še opazna secesijska valovanja v oblikah ne skrivajo svojega izvira v prvinski ljudski umetnosti, s katero se Kralj želi približati ljudski duši. Knjiga je opremljena s fotografskimi posnetki fotografa Carla Sclauzera iz Gorice, grafično usklajenost pa ji je dal oblikovalec Rado Jagodic iz Studia Link v Trstu. Publikacija je dvojezična s slovenskim in italijanskim tekstom. Prevod v italijanščino je oskrbela Daniela Mi-lotti Bertoni z Zavoda za spomeniško varstvo v Piranu. Namen te izdaje pa tudi želja avtorice je, da bi zbrano slikovno gradivo poživilo radovednost in ljudi vabilo k odkrivanju ali ponovnemu ogledu Kraljevih poslikav, predvsem pa, da bi pritegnilo tudi sosede Italijane in Furlane k odkrivanju bogastva naših cerkva in posredno tudi naše slovenske krajevne zgodovine. Ta Kraljeva dela plemeniti-jo naš bivanjski prostor in bi morala spodbujati k vzajemnemu medsebojnemu spoznavanju in dialogu. Knjigo bodo predstavili v torek, 1. julija ob 20.30 v cerkvi v Pevmi. O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja avtorica Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. to če ne ga na me di te ran ski vpliv, in se nadalje izpopolnjeval z barbarskimi vdori s severa. Dokumenti, slike in zgodovinske najdbe prikazujejo tako različne faze tisočletnega razpona. Od krize rimskega cesarstva se prehaja k tre nut ku, ko se je pod Kon stan ti nom Rim spre ob rnil h kr ščan stvu. Sle di fa -za po padcu Rima, leta 476 po n.št., ko so se uveljavila rimsko-barbarska kraljestva, ki so nato klonila pod oblastjo Karla Velikega. Obdobje, ki ga razstava krije, se konča približno z letom 962, z na stan kom ce sar stva Oto -na I. Med eksponati je mnogo zanimivih in dragocenih predmetov, ki dajejo pobudi svojevrsten pečat. Na začetku razstave zaradi izvrstne izdelave velja omeniti sarkofag, ki so ga našli v rimski četrti Portonaccia. Izdelek krasijo reliefi, ki v slavljenju rimske premoči prikazujejo spopad rimskih konjenikov z barbarskimi bojevniki. Nadalje srečamo upodobitve raznih cesarjev, med katerimi zaradi izredne dra go ce nos ti iz sto pa dopr sni kip Mark Avrelija. Zanimiv eksponat je tudi čelada iz železa, srebra in zlata iz le ta 320 po n. št., ki so jo naš li v oko -li ci fran cos ke va si Du er ne. Ve lik po -men, zaradi unikatne vrednosti, pa imajo »znamenja Palatina« oziroma znamenja oblasti cesarja Maksencija, in si cer žez la in ko ni ce su lic za pa ra -de. Tavola Claudiana pa predstavlja važen dokaz želje barbarov po integraciji znotraj rimskega cesarstva. To je bro nas ta plo šča, na ka te ri so vre za -ne be se de go vo ra, ki ga je ce sar Klav-dij imel pred se na tom in v ka te rem se je potegoval za vstop galskih veljakov v rimske ustanove. Ustalitev Gotov z njihovimi zlatarskimi mojstrovinami predstavlja pre fi nje na Te o do ri ko va zla ta skri nji -ca prekrita z mrežo zlatih obšitkov, zvarjenih s stekleno pasto in kameja-mi. Glede tega izdelka je treba podčrtati, da v 1400 letih svojega obstoja ni nikoli zapustil švicarske opatije Saint-Maurice, kjer je shranjen. Vredna omem be je tu di pre fi nje na plo šči ca pentadiptiha iz začetka VI. stoletja, ki prihaja iz muzeja Bargella v Firencah. Na njej naj bi bila upodobljena Teo-derikova hči Amalsunta. Med eksponati ne manjkajo niti primerki, ki prikazujejo barbarsko sposobnost v sklopu metalurške umetnosti, med kateri mi iz sto pa Ha ni ba lov krož nik. Tunika kraljice Batilde, ki si jo je nadela po zaobljubi k uboštvu, nam predstavlja vlogo ženske v pretežno maskilistični družbi. Za zaključek naj omenimo še diptih iz Rambina, na katerem je volkulja z dvojčkama pod kri-žanim Kristusom, kar podčrtuje preda nost Ri ma no vi ve ri. Ome nje ni pri mer ki so si cer sa -mo del skupine približno tisoč petsto eks po na tov iz zbirk šti ri in dvaj set dr -žav od ZDA do Afrike, ki naj bi obiskovalce seznanili s pomenom stika med bar bar skim in rim skim sve tom. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 20. julij a, in sicer od 10 do 19. ure. Štefan Turk / SVET Petek, 27. junija 2008 13 rusija-eu - Sinoči se je pričelo dvodnevno srečanje v zahodni Sibiriji Janša: Vrh v Hanti Mansisku bo skoraj zagotovo zgodovinski Na njem naj bi potrdili dogovor za začetek pogajanj o sporazumu o partnerstvu HANTI MANSISK - Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana in novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev so včeraj v Hanti Mansijsku z delovno večerjo začeli vrh EU-Rusija. Na dvodnevnem srečanju naj bi potrdili dogovor o začetku pogajanj o sporazumu o partnerstvu. V slovenski delegaciji v Hanti Mansisku je tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se skupaj s člani ostalih delegacij udeležuje delovne večerje z gubernatorjem avtonomnega okrožja Hanti Mansijsk Aleksandrom Filipenkom. Plenarni del vrha EU-Rusija bo potekal danes. Na dnevnem redu tokratnega srečanja je vrsta tem, pri čemer naj bi bili v ospredju dvostranski odnosi med unijo in Rusijo. Med drugim naj bi tako podpisali dogovor o začetku pogajalskega procesa o strateškem partnerstvu z Rusijo, prvi krog pogajanj pa naj bi se začel 4. julija v Bruslju. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pred vrhom v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Interfax napovedal, da bo visoko na dnevnem redu srečanja izboljšanje dostopa EU do ruske nafte in plina. "EU želi še izboljšati svoje odnose z Rusijo na področju energije na podlagi načel preglednosti, pravične konkurence, vzajemnosti in nediskriminacije," je dejal Solana. Prav avtonomno okrožje Hanti Mansijsk, kjer poteka tokratni vrh, je po podatkih ruskega spletnega portala neftegaz.ru lani proizvedlo več kot polovico vse ruske nafte, bogato pa je tudi z zemeljskim plinom. Poleg izmenjave pogledov na nadaljnji razvoj odnosov med EU in Rusijo bodo po napovedih slovenskega predsedstva osrednje teme vrha izzivi globalnega gospodarstva, varnost preskrbe s hrano, energetska varnost in boj proti podnebnim spremembam. Med varnostnimi vprašanji naj bi na srečanju največ pozornosti namenili reševanju zamrznjenih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji. Pričakovati je, da bo ruski predsednik sogovornike iz EU ob tem seznanil z vsebino pogovorov z abhazijskim kolegom Sergejem Bagapšem. Gruzija očita Rusiji, da znatno podpira oblasti Ab-hazije in Južne Osetije in jih želi priključiti Rusiji. Po napovedih v Bruslju naj bi želela EU na tokratnem vrhu strani znova združiti za isto mizo. Na vrhu naj bi govorili tudi o nekaterih drugih kriznih žariščih v svetu, kot so Iran, Bližnji vzhod, Afganistan in Čad. Pogled na Hanti Mansisk v zahodni Sibiriji ansa "Tokratni vrh Evropska unija-Rusija bo skoraj zagotovo zgodovinski, ker EU nanj prihaja z usklajenim pogajalskim okvirom za nov partnerski sporazum," je za slovenske medije ob robu vrha ocenil predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša. Po njegovem se bo prvič po letu 2003 vrh končal s skupno izjavo in skupnimi stališči glede nekaterih odprtih vprašanj. 'V vsakem primeru pa ima največjo vrednost začetek pogajanj, ki je predviden že v začetku julija, če bomo na tem vrhu prišli v celoti skupaj," je menil premier Janša. Tudi sinočnja delovna večerja, s katero se je dvodnevni vrh začel, je bila po oceni premiera dobra priložnost za po-go vo re o ne katerih temah, še posebej o nekaterih nedavnih predlogih novega ruskega predsednika Dmitrija Medved-jeva. Pri tem je Janša izpostavil predloge o prihodnji evroatlantski varnostni arhitekturi, ki jih je Medvedjev dal v Berlinu v začetku junija. Ruski predsednik je po besedah premiera Janše svoje predloge umestil v kontekst potrebnih sprememb Združenih narodov, vendar z nekaterimi speci-fikami za prostor od Vancouvra do Vla-divostoka. Po Janševem prepričanju je ravno v tem prostoru eden od ključnih izzivov za 21. stoletje, od ureditve partnerskih odnosov med Moskvo in Brusljem za prihodnja desetletja pa je odvisno tudi, kakšno bo 21. stoletje, in to ne le za Evropo, ampak za ves svet. (STA) zimbabve - Kljub temu danes volitve Mugabe naj bi pristal na pogajanja z opozicijo HARARE - Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe je včeraj presenetljivo izrazil pripravljenost na dialog z zimbabvejsko opozicijo. Izjava je presenetljiva predvsem zato, ker naj bi danes potekal drugi krog predsedniških volitev, ki jih je Zahod označil za sramoto, saj se bo za položaj predsednika potegoval le Mugabe. Mugabe, ki je o pripravljenosti na dialog z opozicijo spregovoril na zadnjem predvolilnem zborovanju, je doslej pokazal le malo interesa za tovrstno sodelovanje. Poleg tega je k oblikovanju skupne, prehodne vlade v sredo pozval že opozicijski voditelj Morgan Tsvangirai, čemur se je Mugabejeva vlada le posmehovala. Tsvangirai, sicer edini Mugabejev protikandidat v petkovem drugem krogu predsedniških volitev, je v nedeljo napovedal, da se bo umaknil iz predsedniške tekme. Kot razlog je navedel nasilje s strani oblasti, ki ga te že vse od objave rezultatov prvega kroga volitev vršijo nad pripadniki in podpor- niki njegovega Gibanja za demokratične spremembe (MDC). "Volitve je nemogoče izpeljati v takem stanju," je še dejal vodja opozicije, ki se je po napovedi o umiku iz varnostnih razlogov zatekel na nizozemsko veleposlaništvo. Svetovni voditelji so tako petkove volitve označili kot sramoto, volilna komisija pa je napovedala, da bo glasovanje potekalo s Tsvangiraijevim imenom na glasovnicah, saj naj bi ta svoj umik napovedal prepozno. Medtem je Tsvangira- i dejal, da pogajanja z Mugabejem ne bodo možna, v kolikor bo slednji nadaljeval volilni proces. Svojo kritiko je medtem izrazil tudi nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, ki je razmere v Zim-babveju označil kot "tragično napako zimbabvejskih oblasti". Opozicija s Tsvangiraijem na čelu je kritike Mandele z navdušenjem sprejela, na drugi strani pa jih je vlada takoj zavrnila. (STA) Opec: Cene nafte v kratkem do 170 dolarjev PARIZ - Predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in alžirski minister za energetiko Chakib Khelil je včeraj napovedal, da se bodo svetovne cene nafte v prihodnjih mesecih zvišale na 150 do 170 dolarjev za sod. V pogovoru za televizijsko postajo France 24 je možnost znižanja cen pomaknil proti koncu leta. Cene nafte so po tem močno poskočile. Khelil ne pričakuje, da bodo cene nafte dosegle 200 dolarjev za sod (159 litrov). V primeru, če bi nastopila huda kriza na naftnem trgu, kot bi bila zaustavitev proizvodnje v Iranu, pa bi se po njegovih besedah cene lahko povzpele tudi na "200, 300, 400 dolarjev". Kratkoročno, je prepričan, je "vse odvisno od Evropske centralne banke in njene odločitve o morebitnem zvišanju obrestnih mer v območju evra". Slednje bi po njegovem mnenju povzročilo rast cen nafte. Khelil je omenil tudi "grožnje Iranu", saj administraciji ZDA in EU domnevata, da ta bližnjevzhod-na država razvija jedrsko orožje za vojaške namene. Če se bodo grožnje krepile, je menil Khalil, se bodo cene nafte poleti še zviševale, saj bo to sovpadalo z okrepljenim povpraševanjem po bencinu, posebej v ZDA. Cene nafte so po tej napovedi močno poskočile. Medtem ko je bilo treba za sod zahodnoteksaške lahke nafte z avgustovskim rokom dobave v jutranjem trgovanju na azijskih borzah odšteti 134,35 dolarja, so se te popoldne zavihtele na 138,95 dolarja za sod. Cena za sod severnomorske nafte brent za dobavo v avgustu pa se je v Londonu zvišala za 3,68 dolarja na 137,96 dolarja. V bombnih napadih v Iraku 38 mrtvih BAGDAD - V dveh silovitih bombnih napadih je bilo včeraj v Iraku ubitih 38 ljudi, od tega 20 v samomorilskem napadu v kraju Garma blizu Faludže na zahodu države. Tu se je v občinskem uradu razstrelil samomorilski napadalec, pri tem pa je umrl župan in 19 članov skupine za boj proti Al Kaidi. Samomorilski napadalec je v Garmi sprožil eksploziv, ki ga je imel pritrjenega okoli trupa, medtem ko je v prostorih občinskega urada potekalo srečanje župana s pripadniki skupine za boj proti Al Kaidi, imenovani Prebujenje (Sahva), ki se je oblikovala leta 2006 iz bivših sunitskih upornikov. 20 ljudi je bilo ranjenih. Napad v Gar-mi se je zgodil le nekaj dni, preden bodo ameriške sile nadzor nad provinco Anbar, kjer leži mesto, predale iraškim silam. Ameriške sile so že sporočile, da bodo prenos nadzora izvedle, tako kot je bilo načrtovano. Druga eksplozija, avtomobila bombe, pa je odjeknila blizu tržnice na severu države v Mosulu in zahtevala 18 življenj, 80 ljudi je bilo ranjenih. (STA) jedrsko orožje - Korak sta že pozdravila predsednik ZDA George Bush in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon Severna Koreja na osnovi dogovora Kitajski predala deklaracijo o svojem jedrskem programu PEKING/WASHINGTON - Severna Koreja je včeraj Kitajski predala težko pričakovano deklaracijo o svojem jedrskem programu, so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. Bela hiša je dejanje že pozdravila in sporočila, da bodo ZDA Severno Korejo umaknile s seznama terorističnih držav in odpravile nekatere sankcije proti njej, poročajo tuje tiskovne agencije. Deklaracijo je predal severnokorejski veleposlanik na Kitajskem Choe Jin Su, so v izjavi, objavljeni na njihovi spletni strani, zapisali na kitajskem zunanjem ministrstvu. Deklaracija Pjongjanga zajema seznam jedrskega materiala, objektov in programa, vključno s proizvodnjo in shranjevanjem plutonija v zastarelem jedrskem kompleksu v Yongbyo-nu. Tam je za danes tudi napovedano uničenje stolpa za hlajenje vode v jedrskem reaktorju. Vendar pa deklaracija ne vključuje seznama jedrskega orožja, ki naj bi bil po besedah predstavni kov do -ločen v naslednji fazi obsežnih pogajanj o razorožitvi. Iz Bele hiše so sprva pozdravili predajo deklaracije in sporočili, da bodo ZDA izpolnile svojo obvezo in odpravile nekatere sankcije proti Severni Koreji. "ZDA se bodo na dejanje Severne Koreje odzvale z odpravo določb zakona o trgovanju s sovražnikom ter jo v 45 dneh umaknile s seznama držav, ki sponzorirajo terorizem," je sporočila predstavnica za stike z javnostmi Bele hiše Dana Perino. Naknadno pa so sporočili, da Severna Koreja kljub vsemu ni izpolnila zahtev ZDA, predvsem ko gre za podrobna pojasnila glede domnevnega bogatenja urana. Deklaracijo je v govoru pozdravil tudi ameriški predsednik George Bush, a je ob tem opozoril, da je to le "prvi korak" pri odpravljanju obsežnih sankcij proti Severni Koreji. Bush je potrdil odpravo sankcij, ki so jih že pred tem sporočili iz Bele hiše, a povedal, da bodo številne druge, vključno s tistimi, ki jih je sprejel Varnostni svet ZN in ostale omejitve ZDA, ostale v veljavi, dokler Severna Koreja ne bo popolnoma razkrila po- Stolp pri centrali v Yongbyonu, ki naj bi ga danes uničili ansa datkov o svojem bogatenju urana, jedr- Ameriška državna sekretarka Con- skih poskusih, širjenju jedrskega orož- doleezza Rice je medtem poudarila, da ja ter o balističnih raketah. dejanje Severne Koreje še ni dovolj, da bi ZDA začele normalizacijo odnosov s Pjongjangom. Riceova je dodala, da je predaja deklaracije o jedrskem orožju dober prvi korak, da pa mora biti proces zaključen, preden se bo Washington odločil o morebitni odpravi sankcij. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je potezo Severne Koreje opisal kot "obetaven napredek" države pri razkrivanju njenega jedrskega programa. Medtem pa je japonski zunanji minister Masahiko Komura poudaril, da je teža deklaracije odvisna predvsem od njene vsebine. Komura je dodal še, da je to le prvi korak v procesu severnokorejskega jedrskega razoroževanja. Deklaracija je eden v vrsti ukrepov, katerih cilj je pripraviti Severno Korejo, ki je pred dve ma le toma sre di pogajanj testirala atomsko bombo, v jedrsko razorožitev v zameno za zagotovila pomoči in varnosti. Šeststranska pogajanja, v katerih poleg Severne Koreje in Kitajske sodelujejo še ZDA, Japonska, Južna Koreja in Rusija, potekajo že od leta 2003. (STA) 1 4 Četrtek, 26. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pokrajina orisala načrt upraviteljem z območja izvajanja zaščite Dvojezični smerokazi gorica - SSk Čavdek novi tajnik, na vseh pokrajinskih cestah PHmosig i Di Matteo: Septembra začetek nameščanja - V Gorici tako italijansko-slovenske kot italijansko-furlanske table predsednik Ceste, ki jih upravlja goriška pokrajina in so speljane po občinah na območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, bodo opremili z dvojezičnimi smerokazi. Na njih se bo izmenično pojavljala ob italijanščini še slovenščina ali furlanščina. Sklep je pokrajinska uprava sprejela že leta 2004pod predsednikom Gi-orgiom Brandolinom in z zavzemanjem odbornika Marka Marinčiča. V ta namen je prejela 107 tisoč evrov iz dotacije zakona 482. »Ta denar smo podedovali od prejšnje uprave, ki se ji je mandat iztekel pred namestitvijo znamenj. Sedaj bomo to čim prej izpeljali, morda že septembra, drugače tvegamo denar izgubiti,« pravi pokrajinski odbornik za ceste, infrastrukture in prevoze Maurizio Di Matteo, ki je včeraj na pokrajini orisal predstavnikom občin načrt nameščenja dvojezičnih smerokazov. Postavili jih bodo na pokrajinskih cestah, vendar zunaj naselij, kjer je za table pristojna izključno občina, pa čeprav so v pokrajinski lasti. »Ker prometni zakonik zaradi berljivosti ne dopušča, da bi na tablah uporabili več kot dva jezika, bodo smerokazi dvojezični, in sicer italijansko-slovenski na ozemlju, kjer prevladuje slovenska prisotnost, in itali-jansko-furlanski, kjer prevladuje furlanščina, o čemer se morajo izreči občine. Obstaja pa tudi možnost, da postavimo oba dvojezična smerokaza,« pojasnjuje Di Matteo, ki je občinske upravitelje včeraj vprašal, naj posredujejo stališče uprave. Iz njegovega navajanja izhaja, da se zakon izvaja v 21 občinah, večina le-teh pa je vprašala slovensko-italijanska znamenja. »Dvojne table naj bi namestili na ozemlju Gorice, Tržiča in Krmina, morda še kje druge,« ugotavlja odbornik in dodaja, da ni videti, da bi katera od občin odklonila smerokaze: »Če bomo dobili negativen odgovor, ga bomo upoštevali, vendar mora biti jasno, daje območje zaščite določeno, ker so se občine o tem že izrekle, in da bomo zakon dosledno izvajali.« Po koncu včerajšnjega srečanja je dober-dobski župan Paolo Vizintin napovedal vložitev uradne zahteve, da bodo na pokrajinskih Pokrajinski odbornik Maurizio Di Matteo (zgoraj) in primer nedosledne namestitve dvojezičnih smerokazov (desno) bumbaca cestah tudi ostale table dvojezične, tako na primer table z oznako postaje karabinjerjev ali finančne straže. To naj velja v vseh občinah, kjer se izvaja zakon 482, zunaj naselij seveda, saj v naselja pokrajina ne more posegati. Ob Vizintinu sta se sestanka udeležila tudi podžupan Števerjana Dominik Humar in sovo-denjski odbornik Slavko Tomsič. Občinsko upravo Gorice je zastopal podžupan Fabio Gentile, ki je mnenja, da se na pokrajinskih cestah, ki tečeta po ozemlju goriške občine -med Oslavjem in Števerjanom ter Štandrežem in Sovodnjami - namestijo tako italijansko-slo-venski kot tudi italijansko-furlanski smerokazi. »Vendar se bo o tem izrekel občinski odbor,« dodaja Fabio Gentile. (ide) gorica-vileš Pomemben korak naprej Dežela povišala prispevek V Trstu je bil včeraj opravljen pomemben korak v smeri prekvalifikacije odseka hitre ceste med Gorico in Vilešem v avtocesto. Deželni odbor je namreč na pred log od bor ni ka za pro met Riccarda Riccardija povišal na 1.733.000 evrov finančno dotacijo za gradnjo avtocestnega izhoda pri Gradišču. Po besedah deželnega odbornika ima zdaj gradnja avtocestne poveze popolno finančno kritje, tako da bo družba Autovie venete v prihodnjih dneh lahko že odobrila definitivni načrt, ki je v glavnem že pripravljen, in ga nato posredovala družbi ANAS, ki ga bo morala pregledati in ugotoviti, ali spoštuje zakonska določila. Za uresničitev načrta, ki predvideva gradnjo avtocestnega odseka in preureditev logističnih struktur štandreškega tovornega postajališča, bo potrebnih 150 milijonov evrov. »Gre za zelo veliko javno delo, ki bo vplivalo na vse infrastrukture v deželi. Gradnja avtocestnega odseka je danes na prvem mestu med načrti, ki so pred vi de ni v za ko nu cilj iz le ta 2001,« pojasnjuje Riccardi in pravi, da je dežela z včerajšnjim skle pom po tr di la po men na čr ta, obe nem pa je omo go či la, da se bo do v krat kem grad be na de la konč no za če la. bumbaca Pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki je v sestavi 50 članov izšel z nedavnega kongresa, je sinoči imenoval novo tajništvo, ki bo vodilo stranko prihodnji dve leti, kot to določa statut. Za pokrajinskega tajnika je bil soglasno izvoljen Julijan Čavdek, ki bo na tem mestu nasledil pokojnega Mirka Špacapana, novi predsednik je Silvan Primosig, ki je nadomestil Ivana Černi-ca, ostali člani pokrajinskega vodstva pa so Walter Bandelj, Miloš Čotar, Mara Černic, Milko Di Battista, Dario Bertinazzi, Kristjan Tommasi, David Grinovero, Božidar Tabaj, Lovrenc Per-soglia in Marjan Brescia, pa še Aljoša Jarc iz mladinske sekcije. Tajništvo bo po lastni presoji in po potrebi lahko sprejelo medse še koga drugega. Ostale vloge bodo določili na prvi seji. Čavdek je sinoči poudaril, da bo tesno sodeloval s Primosigom, sploh pa bo delovanje tajništva moralo sloneti na ekipnem delu. Na koncu so tudi izglasovali stališče v podporo imena Goriška v nazivu Severnoprimor-ske pokrajine, ki ga bodo posredovali slovenski vladi v Ljubljani. gorica - Ustni del državnega izpita v slovenskem višješolskem središču Od Pitagore do turističnih vasi Včeraj se je zaključilo spraševanje dijakov tehničnega pola - Na licejskih smereh se bo matura nadaljevala še danes, jutri in v ponedeljek Pitagori, filozofu, matematiku in mistiku, ki je obče znan predvsem zaradi svojega geometričnega izreka, je bil posvečen referat, ki gaje včeraj dopoldne predstavil matu-ritetni komisiji Marco Castellani, dijak znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič. Povedal je, daje bil Pitagora izredno karizmatična osebnost in zato je bila velika čast postati njegov učenec. Vstopiti v njegovo šolo pa ni bilo nikakor lahko, saj je bilo treba prestati razne iniciacijske obrede, zatem pa je bilo treba biti vegetarijanci in asketi. Med svoje učence je Pitagora sprejemal tudi ženske, kar je bilo za tedanje čase prava redkost. Ustni del državnega izpita na poklicnem zavodu Cankar (levo) in znanstveno tehnološkem liceju Gregorčič (desno) bumbaca Medtem ko je Castellani komisiji predstavljal Pitago-rovo življenje in zapuščino, se je na tehničnem polu začel državni izpit za Ivano Stjepanovič, maturantko poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar. Komisiji je predstavila referat o turističnih vaseh (ital. »alber-go diffuso«), novi obliki hotelske ponudbe, v okviru katere so prenočišča razpršena po raznih poslopjih in stavbah. Po besedah kandidatke so turistične vasi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uresničili v raznih krajih Furlanije, z njimi pa so oživili gorske zaselke, ki bi se drugače popolnoma izpraznili. V nadaljevanju izpita sta Marco in Ivana od- govarjala na vprašanja iz ostalih predmetov, ob zaključku pa sta bila oba zadovoljna s dokazanim znanjem. Ivana, ki je že dobila zaposlitev v gostilni Remuda v Pevmi, je za svojo oceno izvedela že v popoldanskih urah, medtem ko bo moral Marco, ki namerava nadaljevati študij na fakulteti za ekonomijo v Vidmu, na izide počakati do sobote. Včeraj se je matura zaključila na zavodih Cankar in Vega, sicer pa so izprašali tudi vse dijake trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois; njihovi izidi bodo objavljeni v ponedeljek, takrat bodo namreč izprašali zadnja dva maturanta družboslovnega liceja, ki ima skupno komisijo prav z zavodom Zois. gorica - Matura Na Vegi in Cankarju V slovenskem višješolskem centru so včeraj objavili rezultate državnega izpita na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega in na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, vendar so maturantje na oglasnih deskah lahko prebrali le, če so ali niso izdelali. Prejete ocene v stotinkah namreč niso bile objavljene, saj je tako v marčnem odloku določil bivši minister za šolstvo Giuseppe Fioro-ni. Izjemo bi predstavljali le kandidati, ki bi prejeli stotico s pohvalo, saj bi ob njihovem imenu na oglasni deski zapisali tudi prejeto oceno. Maturo so na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Cankar uspešno opravili Andrea Bin, Ferdinand Klanjscek in Ivana Stjepanovič (privatistka), na industrijskem tehničnem zavodu Vega pa Erik Cevdek, Ivan Černic, Diego Furlan, Saša Pahor, Ivan Skerlavaj in Isabella Varisco. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST gorica - Nova izdaja vodnika avtorjev Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Slovenci soustvarjamo utrip mestnega središča »Knjiga je izšla v času, ko se skuša zbrisati slovenska prisotnost v slovenskem mestu« Pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž so v sredo predstavili knjigo Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti, ki jo je ob pomoči zbiratelja narodnega blaga in fotografa Zdenka Vogriča napisala novinarka Erika Jazbar. Gre za nadgradnjo vodnika po Gorici, ki je izšel že leta 2002 pri družbi Transmedia, tokratna razširjena izdaja pa je v nakladi 1.000 izvodov izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ob predstavitvi se je pod lipami zbrala lepa množica ljudi; ob vidnih predstavnikih javnega življenja je bilo opaziti tudi marsikaterega tržaškega Slovenca. Knjiga je osredotočena na mestno jedro in najbližjo okolico, v njej pa so zbrani podatki o pomembnih dogodkih in ljudeh, ki so iz slovenskega zornega kota Gorico zaznamovali skozi čas. Bralca vodi po goriških ulicah, s postanki ob sedežih slovenskih ustanov, ob spominskih obeležjih in domovih pomembnejših osebnosti. Po mnenju avtorice je knjiga izšla v posebnem političnem kontekstu oz. v času, ko se skuša zbrisati slovenska prisotnost v slovenskem mestu. Njen namen je predvsem utrditi prepričanje o tem, da Slovenci od leta 1001 do danes soustvarjamo to »goriškost«. Jazbarjeva je ob izdaji dopolnjene in razširjene izdaje povedala, da je bila njena predhodnica iz leta 2002 prva knjiga, ki jo je uredila, zato pa je zunanji videz nove knjige tak, kot si ga je zamislila. Ima velike fotografije, tekst pa diha, je pregleden in neposreden. Glede vsebinskih novosti je poudarila, da knjiga osvetljuje nekatere figure, ki so pomembno zaznamovale goriško zgodovino. Vsaka od osebnosti ima v knjigi svoj okvirček, v katerem so zbrani biografski podatki in doprinos predstavljene osebe k razvoju mesta. K temu je treba dodati še kronološko obogatitev, saj prinaša nova izdaja tudi vse, kar se je v mestu zgodilo od leta 2002 do današnjih dni, tega pa ni malo. »Če samo pomislimo, imamo na korzu KB center, Gregorčičev kip v Ljudskem vrtu, no-vogoriško univerzo v Križni ulici, na občini imamo slovensko okence, na pokrajini trijezični napis in ne nazadnje Vecchietov mozaik na trgu Transalpina,« je naštela Jazbarjeva in izrazila prepričanje, da se je v minulih letih toliko zgodilo zaradi petletja Bran-catijeve uprave in zaradi epohalnega dogodka v letu 2004 - vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Knjiga je prvenstveno namenjena goriškim Slovencem, saj prinaša informacije, ki jih večina ne pozna, sama avtorica pa je do njih prišla ob pomoči pričevanj Zdenka Vogriča, brez katerega vodnik ne bi mogel nastati. Njegova dragocena pričevanja je prelevila v besedilo in ga nadgradila z izsledki iz raznih publikacij, časopisov in esejev. Tudi veliko fotografij v knjigi je iz Vogričevega foto- Knjižna predstavitev pod lipami v parku centra Lojze Bratuž (desno), avtorja Erika Jazbar in Zdenko Vogrič, ob njiju Ivo Jevnikar (spodaj) foto n.n. grafskega arhiva, ki šteje okrog 35.000 posnetkov, novejše pa je prispeval njegov sin in Erikin mož Marko Vogrič. Seveda pa je knjiga namenjena tudi matičnim Slovencem, ki bi radi spoznali Gorico in njeno bližnjo okolico iz slovenskega zornega kota. Avtorica je povedala tudi, da jo je že marsikdo vprašal, zakaj knjiga ni izšla v italijanščini, na kar je odgovorila, da za to ne bo dovolj le prevod, ampak bo treba prevedeni tekst precej preurediti, saj slovensko besedilo predpostavlja neko znanje, ki ga, ne le povprečen, ampak tudi izobražen italijanski Go-ričan nima. Ob Eriki Jazbar in Zdenku Vo-griču sta na predstavitvi knjige sodelovala tudi avtorja spremne besede, Jurij Paljk in Ivo Jevnikar. »Ne bojim se, da bi Slovenci izgi- nili iz središča mesta, saj smo zelo prodorni in dejavni. Prav je, da zase zahtevamo, da smo v mestu upoštevani, in nihče nima pravice oporekati dejstvu, da smo tu doma,« je na predstavitvi povedal Paljk, o sami knjigi pa pristavil, da je njena odlika prav v tem, da jo je napisala Erika, ki je novinarka, tako da je napisana za ljudi in nagovarja tako strokovnjake kot preproste ljudi. Jevnikar je k temu dodal, da je kakovost knjige v tem, da jo je mogoče prebrati na hitro, lahko pa predstavlja tudi osnovo za nadaljnje poglabljanje znanja. Oba avtorja spremne besede pa sta se strinjala, da je iz pisanja čutiti veliko ljubezen do Gorice in ljudi, ki so jo ustvarjali in jo še ustvarjajo. Nace Novak azbest - Laudisio »Prevzemajo samo enajst postopkov« Tržaško prizivno sodišče bo prevzelo le enajst sodnih postopkov za smrti zaradi azbesta, ostalih 590 pa bo še naprej čakalo na obravnavo v Gorici. Tako pojasnjuje glavni tožilec pri goriškem sodišču Carmine Laudisio in izraža začudenost nad sklepom, da sodne postopke prevzema tržaško prizivno sodišče, in tudi nad dejstvom, da se v Trst seli le peščica primerov, večina pa jih ostaja v Gorici. Laudisio trdi, da je večkrat opozoril na nevzdržno pomanjkanje osebja na goriškem sodišču, kar je šlo predvsem v škodo postopkom zaradi izpostavljenosti azbestu. Na gluha ušesa pa je trčila vsaka zahteva o okrepitvi organika. »Čeprav nam niso poslali na pomoč niti enega sodnika, smo uspeli znižati s petnajst tisoč na približno dva tisoč skupno število postopkov, ki čakajo na obravnavo,« pojasnjuje Laudisio in pravi, da je bila odločitev glavnega tožilca FJK Beniamina Deidde o selitvi postopkov v Trst sprejeta prepozno, saj bi se morali za ta korak odločiti veliko prej. Laudisio k temu dodaja, daje vsekakor v zaključni fazi več postopkov, zato bi se moralo v kratkem začeti 70 sodnih obravnav zoper odgovorne za smrti zaradi azbesta. gorica - KB1909 Dobiček v letu kotacije Boris Peric coco »Finančna delniška družba KB1909je poslovno leto 2007 zaključila z dobičkom 1.132.000 evrov, ki se je glede na leto prej povišal za 18 odstotkov, kapital pa je presegel 33 milijonov evrov.« Predsednik upravnega sveta Boris Peric je z lanskimi dosežki družbe zadovoljen, o poteku poslovnega leta pa bo poročal na današnji redni skupščini delničarjev v Kulturnem domu v Gorici. Ob predstavitvi dosežkov skupine KB 1909 je na dnevnem redu današnjega srečanja, ki se bo začelo ob 18. uri, tudi imenovanje dveh novih članov upravnega odbora. »Družba je dobila predlog, da se v upravni odbor vključita Vanja Lokar in Valentina Košuta, ki sta oba naša pomembna delničarja,« pravi Peric in pojasnjuje, da je bil lanski rating holdinga A+ potrjen, kar dokazuje uspešnost poslovanja. Med najbolj pomembne operacije lanskega poslovnega leta sodi prevzem družbe Mladina d.d.; lani je KB1909 prevzela 48 odstotkov slovenske družbe, v začetku letošnjega leta pa je povišala svoj lastniški delež. »S 58 odstotki deležev je od začetka leta KB1909večinski lastnik družbe Mladina,« razlaga Peric. Po njegovih besedah je družba KB1909 lani sklenila tudi tri pomembne nepremičninske projekte, saj so gradbena dela zaključila v Hiši filma, v KB centru in na sedežu v ulici Malta. Lansko poslovanje je zaznamovala tudi kotacija na ljubljanski borzi, kjer so bile obveznice družbe KB1909 sprejete na prosti trg, sploh pa so lani uspešno poslovala vsa podjetja holdinga. Po poslovnih uspehih izstopata družba Distriest, ki se ukvarja z uvažanjem in distribucijo tujega tiska na območju Slovenije, Hrvaške, Bosne-Herce-govine, Srbije, Črne gore in Makedonije, in »hi-tech« podjetje Mipot, ki proizvaja elektronske komponente. »Rating podjetja Mipot je bil povečan z AAA na AAA+,« razlaga Peric, ki med zadnjimi pomembnimi operacijami omenja prodajo družbe Quality Food in nakup družbe Cogeco, ki je med drugim pred kratkim prevzela 70-odstotni delež tržaške pražarne Vidiz & Kessler. Med današnjo skupščino bodo nazadnje tudi dvignili ceno delnic družbe s 3,40 na 3,51 ev-rov. gorica - Koncert ob zaključku sezone mesenega pevskega zbora Lojze Bratuž Ubran splet glasov in zvena harfe Zbor je pod taktirko Bogdana Kralja ponovno dokazal, da namenja posebno skrb slovenski ljudski in umetni pesmi, rad pa črpa tudi iz svetovne zakladnice V cerkvi sv. Ivana je bilo v soboto zvečer slovesno. Lepo število ljudi se je namreč zbralo, da bi prisluhnilo zaključnemu koncertu mešenega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga vodi Bogdan Kralj. V prvem delu so pevke in pevci prepevali pesmi iz slovenske in svetovne zakladnice. Publiko so prevzeli s pesmima Oče naš Čajkovskega in Pahorjevo Oče naš hlapca Jerneja. S suvereno izvedbo Rahmaninove pesmi Bogorodice djevo je zbor pokazal vse svoje znanje in uglašenost, saj ni naključje, da je letos marca na mednarodnem pevskem tekmovanju v kraju Riva del Garda prejel zlato odličje. Če je bila pesem de Marzija »Maria lassù« prava osvežitev, je bila izvedba slovenske ljudske pesmi Kje so tiste stezice v priredbi skladatelja in dirigenta Hilarija Lavren-čiča dodaten dokaz posebne skrbi, ki jo zbor namenja slovenski ljudski in umetni pesmi. Pravo presenečenje je bil drugi del koncerta, v katerem je nastopila mlada in hkrati odlična harfistka Tadeja Kralj. Najprej je sama izvedla Surianovo Partito za harfo in Iber-tovo skladbo »Reflets dans l'eu«. Finale koncerta pa je potekal v znamenju harfe, flavte, dveh rogov, oboe ter ženskega in mešanega pevskega zbora. Flavtistka Marta Lombardi, oboist Matija Faganel ter Damijan Klanjšček in Jakob Fajt na rogovih ter zbor Bratuž so imenitno izvedli Brahmsov »Lied von Shakespeare« in še skladbo »Der Gartner«. Zaključna pesem, ljudska »My Shephered will supply my need« v Wilbergovi priredbi, je kar Harfistka Tadeja Kralj in pevski zbor Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem na sobotnem koncertu v Gorici foto j. p., bumbaca sama od sebe zahtevala bis. Sproščenost in veselje ob pet'u je prišlo do izraza, ko so pevci po dolgem aplavzu poklonili občinstvu še zaključno pesem, pred katero se je predsednik zbora Marko Terčič zahvalil pevcem za minulo sezono, nakar je prisotne povabil na družabnost za cerkvijo, kjer je pesem donela dolgo v noč. 1 6 Petek, 27. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Na pogovoru z občinskimi upravitelji župan Mirna-Kostanjevice Padec mejnih pregrad povzročil porast prometa Cesta med Devetaki in Lokvico potrebna prenove - V Dolu čaka na ureditev več gozdnih poti nova gorica Igralništvo se spreminja Konferenca s 300 strokovnjaki V HIT-ovi Perli bo od prvega do četrtega julija potekala sedma konferenca Evropskega združenja za igralniš-ke študije (EASG), katerega članica je tudi družba HIT. Gre za letošnji največji dogodek na področju igralniških študij ter zakonskega in družbenega urejanja iger na srečo na svetu. O celoviti ureditvi področja igralniško-zabavišč-ne dejavnosti bo v Novi Gorici razpravljalo 300 strokovnjakov z vsega sveta. Cilj konference je opredeliti temelje za celostno sistemsko ureditev področja igralniško-zabaviščne dejavnosti, ki se tako kot v Sloveniji po vsem svetu nahaja v prelomnem razvojnem obdobju, sporočajo iz HIT-a. »Tudi drugod po svetu si namreč prizadevajo za ustrezno umestitev igralništva v celovito turistično ponudbo, ki v največji možni meri preprečuje morebitne negativne posledice igralništva, ki izvirajo predvsem iz neuravnoteženega razvoja in nespoštovanja osnovnih kriterijev družbene odgovornosti,« dodaja vodja korporativnega komuniciranja na HIT-u Tilen Majnardi. Glavni poudarki konference se bodo torej nanašali na predstavitev izkušenj s področja problematičnega igranja in preprečevanja le-tega. (km) Padec mejnih pregrad je povzročil porast prometa na cesti med Devetaki in Lokvico, ki jo je zato treba po mnenju županov Doberdoba Paola Vizintina in Mirna-Kostanje-vice Zlatka Marušiča čim prej prenoviti. Prva občana sta se o cesti in drugih skupnih vprašanjih pogovarjala v sredo v Doberdobu, poleg njiju pa so bili na srečanju v imenu dober-dobskega občinskega sveta prisotni svetniki Marko Jarc, Aleksandro Devetta in Robert Juren. »Z Marušičem in občinskimi svetniki smo ugotavljali, da se je po padcu meje promet po nekdanjem mejnem prehodu pri De-vetakih zelo povečal. Večina prebivalcev Opatjega sela in sosednjih vasi namreč uporablja prav to prometnico, ko se odpravlja v Novo Gorico in Gorico,« je po srečanju poudaril Vizintin in pojasnil, da so se vsi prisotni strinjali o potrebi po čim prejšnji prenovi ceste. »Pred nekaj dnevi sem že prosil za sestanek z goriškim prefektom, ki bi se ga udeležili tudi predstavniki drugih obmejnih občin in na katerem bi preverili učinke povečanega prometa po ukinitvi mejnih pregrad,« je povedal Vizintin, ki je prepričan, da bi treba preurediti tudi križišče na državni cesti 55, kjer se odcep za Lokvico začenja, saj je ta predel zelo nevaren. Tajništvo prefelkture je županu zagotovilo, da bo v kratkem sklican sestanek, na katerem bodo prisotni tudi karabinjerji, policija in družba ANAS. Na doberdobskem srečanju so ugotavljali tudi, da je treba okrepiti čezmejne stike; številni domačini so izrazili željo, da bi očistili in uredili makadamske gozdne ceste, ki povezuje Devetake, Paljkišče in Hišarje z Opat-jim selom, Bonete pa z Novo vasjo. Župana sta se obvezala, da bosta zadevo preučila in skušala najti primerno rešitev. V kratkem bo občina Miren-Kostanje- vica prenovila vodovodno omrežje na Krasu in zgradila čistilne naprave, v doberdobski občini pa je za naslednje leto predviden poseg, vreden 2.300.000 evrov, za posodobitev vodovoda. Župan sta poudarila, da bi treba povezati oba posega, s čezmejnim načrtom pa se potegovati za finančni prispevek Evropske unije. V ta namen bo župan Vizintin sklical teh- Z leve Juren, Marušič, Vizintin, Jarc in Devetta bumbaca nično omizje, na katerem bodo uslužbenci tehničnih uradov obeh občin preverili možnost sodelovanja. Nazadnje so na doberdobskem srečanju spregovorili tudi o spominski prireditvi ob 90-letnici konca prve svetovne vojen, ki jo občina Miren-Kostanjevica prireja oktobra na Cerju in na kateri bi bila dobrodošla tudi društva iz doberdobske občine. (dr) gorica - SSO o Bevkovih besedah »Izraz Goriška je neopustljiv« Svet slovenskih organizacij za Gorico obsoja besede predsednika društva TIGR Primorske, Marjana Bevka, kije po razglasitvi rezultatov slovenskega referenduma o pokrajinah izjavil, da »v Civilni iniciativi za Primorsko upajo, da bo izraz Goriška končno odšel na smetišče zgodovine«. SSO vabi Bevka, naj svojo izjavo prekliče: »Ime Goriška ima za mnoge ljudi velik kulturni in zgodovinski pomen. Še posebno smo na to ime navezani Slovenci na italijanski strani meje. Sicer ne zavračamo imena Primorska, vendar je izraz Goriška v zgodovinskem in kulturnem kontekstu enako pomemben, poznan in razpoznaven. SSO spoštuje izid referenduma in usmeritev, ki je izšla iz oddanih glasov, da se ustanovita dve ločeni primorski pokrajini. Pri tem je prav, da se najde naziv, ki bi celostno zaobjel to, kar predstavlja teritorij od Gorice do Bovca. Nedvomno je - navaja sporočilo SSO-ja -, daje izraz Goriška neopustljiv, saj je povezan s pomembnimi zgodovinskimi trenutki tako v širšem evropskem kot v narodnem okviru. Spoštovanje imena Goriška bi kazalo tudi na doslednejšo držo društva TIGR, ki v svojem nazivu nosi ime Gorica. Prav zato je izjava Marjana Bevka toliko bolj nerazumljiva in potrebna pojasnila. Pri uveljavljanju naziva pokrajine naj se torej najde čim bolj sprejemljivo ime in naj se ne uveljavi enega imena na škodo drugega.« Bevkove besede je obsodil tudi Forum za Goriško, pri katerem so zgroženo ugotavljali, da jih je izrekel ravno predsednik društva TIGR: »Moral bi vedeti, da je bilo društvo ustanovljeno zato, da bo negovalo rodoljubne tradicije vseh Slovencev, ne pa zato, da bo preganjalo narodovo dediščino.« Kremenjak pričakuje mlade Športno-kulturno društvo Kremenjak prireja danes ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah občni zbor volilnega značaja. Zasedanje se bo začelo z nastopom plesnih skupin športno kulturnih društev Vigred iz Šempolaja in Kre-menjak iz Jamelj. Obe skupini vodi Jelka Bogatec. Jameljski kulturni delavci na občnem zboru pričakujejo čim več domačinov in mladih, ki si želijo dati svoj doprinos h kulturnemu, družabnemu in športnemu dogajanju v vasi. Lekarn ne bodo prodali Pokrajinski svetnik Stranke italijanskih komunistov Alessandro Perrone izraža zadovoljstvo nad odločitvijo tržiškega občinskega odbora, da umakne sklep o prodaji občinskih lekarn. Po mnenj Perroneja je treba občinske lekarne okrepiti, ne pa hlastati po dobičku in jih prodati zasebnikom. V Štarancanu o centrali Zveza Legambiente prireja danes ob 20.30 na županstvu v Štarancanu okroglo mizo o načrtu za izgradnjo centrale na bioma-so na območju štarancanske občine. Govorila bosta izvedenca s področja energetike Fabio Morea in Cristiano Gillardi. Irenema drevi na Gradini V okviru niza Med zvoki krajev bo nocoj ob 21. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu gostoval slovenski trio Irenema, ki ga sestavljajo kitarist Mario Kurtjak, violinistka Neža Piry in flavtistka Irena Rovtar. Predstavili bodo skladbe iz obdobja baroka in klasicizma. Društvo Rast razstavlja V Točki v Novi Gorici bodo danes ob 20. uri odprli razstavo mladih likovnih ustvarjalcev društva Rast. Cordenos v goriški knjižnici V državni knjižnici v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Lorisa Corde-nosa z naslovom »Incanti di silenzio«; spregovorila bo umetnostna kritičarka Alessandra Santin. Začenja se praznik zvonika V Foljanu bo od danes do nedelje vaški praznik zvonika. Danes ob 20.30 bo v cerkvi sv. Elizabete nastopil organist Luca Scandali iz Ancone, ki bo igral na orgle iz leta 1730; na sedežu združenja Pro loco bodo ob 18.30 odprli razstavo likovnice Cinzie Clemente, ki bo na ogled do 6. julija. Anagrafski urad za pse Pasji anagrafski urad pri goriški občini, kjer delijo tablete proti tigrastim komarjem in vreče za nediferencirane odpadke, bo z današnjim dnem ob ponedeljkih, sredah in petkih odprt od 8.45 dalje. nova gorica Direktor SGP tožil odvetnika občine Direktor SGP Gorica Miha Šegula je zoper odvetnika Emila Mozetiča, ki je pooblaščeni zastopnik mestne občine Nova Gorica v sporu proti SGP, zaradi žaljive obdol-žitve vložil zasebno kazensko tožbo in prijavo disciplinskemu tožilcu odvetniške zbornice Slovenije. Za ta korak se je Šegula, kot je navedeno v včerajšnjem sporočilu družbe SGP, odločil, ker ga je odvetnik Emil Mozetič na nedavni novinarski konferenci novogoriške mestne občine obdolžil, da ga je skušal podkupiti, o čemer smo tedaj tudi pi sa li. V sporočilu za javnost uprava SGP navaja: »Odvetnik Emil Mozetič je na novinarski konferenci mestne občine Nova Gorica v svojem znanem slogu navedel vrsto neresnic, med drugim tudi, da ga je Miha Šegula, direktor družbe SGP Gorica, skušal podkupiti. Kot dokaz je Emil Mozetič novinarjem predložil neberljive kopije elektronske ga pis ma, ki naj bi do ka zo val res nič nost nje go ve tr dit -ve. Zanimivo pa je, da je ta isti Emil Mozetič, sicer pravni zastopnik mestne občine v zadevi SGP Gorica, le nekaj dni po tem, ko je višje sodišče v Kopru sklenilo, da mestna občina Nova Gorica ni stranski intervenient v stečajnem postopku družbe SGP Gorica, postal pravni zastopnik družbe Gofin, na katero je novembra 2007 prenesel domnevno terjatev do SGP Gorice in na podlagi katere je družba Gofin vložila predlog za začetek stečajnega postopka SGP Gorice.« (km) gorica - Glasbeni mozaik v okviru letošnjih Snovanj Zapel čezmejni zbor Pri centru za glasbeno vzgojo Emil Komel je bilo letos 365 učencev - Opravili so 32 šolskih in pet zaključnih nastopov Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v centru Lojze Bratuž v okviru letošnjih Snovanj arhiv zkd Zadnji iz niza treh nastopov Čezmejnega goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar je potekal v okviru koncerta Glasbeni mozaik, ki ga je v svojih Snovanjih priredil center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Glasbeni mozaik so priredili ob izteku šolskega leta; pouk je letos obiskovalo skupno kar 365 učencev, ki so svoje znanje pokazali na 32 šolskih in pet zaključnih nastopih. Na centru Komel ugotavljajo, da je letošnje leto obrodilo tudi druge pomembne sadove. »Uresničili smo sodelovanje z osnovno šolo Oton Župančič in niž- jo srednjo šolo Ivan Trinko, kar pomeni obojestransko bogatitev in korak naprej v izobraževalno-vzgojnem procesu šolske mladine. S Snovanji smo navezali nove stike in prikazali glasbene vsebine širšega slovenskega in italijanskega kulturnega prostora. In nenazadnje smo prispevali k nastanku Čezmejnega goriškega mladinskega pevskega zbora Primož Trubar,« sporočajo iz centra, kjer so pred dnevi na zaključni prireditvi učencem tudi podelili priznanja za uspehe v minulem šolskem letu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. junija 2008 2 1 TRST dudi krainer ■ i • • v v Na igrišču tudi košarkarji zvenečih imen Na trgu Battisti v Gorici bo letos potekala petnajsta izvedba košarkarskega turnirja Dudi Krainer. Turnir, na katerem bo nastopalo osem ekip, razdeljenih v dve skupini, se bo začel jutri ob 20.30 s tekmo med lanskim zmagovalcem T&T Costruzioni in ekipo Intesi Supermarket. Ob 21.30 bo sledila druga tekma. V primeru slabega vremena bodo tekme odigrali v telovadnici UGG v ulici Rismondo. Veliki finale bo v soboto, 5. julija, ob 21. uri. Na včerajšnji predstavitvi je župan Ettore Romoli izjavil, da je turnir pomemben dogodek za Gorico, saj ima mesto prestižno košarkarsko tradicijo, čeprav je le-ta v zadnjih letih v zatonu. Tudi letos bodo na turnirju nastopili igralci iz raznih predelov Italije in iz različnih lig, od A1 lige do promocijske lige. Poleg njih bo tudi nekaj igralcev iz novopečenega A-ligaša iz Nove Gorice, dva igralca iz Kopra, štirje igralci iz Sežane ter dva igralca iz prve nemške košarkarske lige. Letošnja najbolj zveneča imena igralcev so nedvomno Daniele Cavaliero (Tržačan, ki je letos branil barve Aira iz Avelli-na), italijanski občasni reprezentant Andrea Pecile in bivši jadranovec Elvis IKarica, ki je lani prejel nagrado za najboljšega igralca turnirja. Nastopila bosta tudi borov košarkar Ivan Kralj in jadranovec Matteo Marušič. Turnir predstavlja priložnost za mlade igralce, da se izkažejo, kot so to pred leti storili npr. Primož Brezec, ki igra danes v NBA-ju, in sloviti Gianmarco Pozzec-co. Na predstavitvi je organizator turnirja Roberto Rosso povedal, da bodo letos v popoldanskih urah nastopile tudi nekatere mladinske ekipe, za prihodnje leto pa želi za to priložnost povabiti šest ekip iz Evrope in prirediti mladinsko evropsko prvenstvo za klube. »Za ta ambiciozen projekt bosta potrebna veliko truda in podpora italijanske košarkarske zveze,« je zaključil Rosso. (av) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »L'incredibi-le Hulk«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La notte non aspetta«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. NA DVORIŠČU SKUPNOSTI ARCO- BALENO: 21.00 »The Illusionist«. NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA V KRMINU: 21.15 »The Hitcher«. fl Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi juries M ' ' 20OS Obcihöki praznik i Ii ' iïJH it A™ m)¥A W^t^Tfcw ■ n _ _ . r _ _ i _ c y Sovodhje ob Soči , ' . im Peči Petek, 27. junija 18.00 Odprtje otroškega kotička 18.30 Polfinali ženskih in moških nogometnih ter odbojkarskih turnirjev 19.30 Otvoritev razstave vin 21.00 Tekmovanje v briskoli 21.30 Ples s skupino "Modri Val" Sobota, 28. junija 18.00 Odprtje otroškega kotička 18.30 Finale ženskih in moških nogometnih ter odbojkarskih turnirjev 19.30 Otvoritev razstave domačega kruha 20.30 Nagrajevanje turnirjev, domačega kruha in vin 21.00 Ples z ansamblom "Maff show" 23.00 Tombola Nedelja, 29. junija 8.30 Zbirališče za zgodovinski pohod 12.30 Kosilo za pohodnike 13.00 Odprtje otroškega kotička 14.30 Igre brez meja med domačimi vasmi 16.00 Prijateljska nogometna tekma Škofja Loka / Sovodnje (v Sovodnjah) 18.30 Slavnostna seja v Kulturnem domu v Sovodnjah nastopata mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke in Mladinska vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela 21.30 Ples z ansamblom "Live Killers" Vse dni bodo delovali dobro obloženi kioski z jedačo in pijačo. Pri pripravi junijskih večerov so sodelovala društva: AKŠD Vipava, ŠZ Soča, ŠD Sovodnje, ZAŠR Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, PD Rupa-Peč, KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela, KD Karnival, JK Kraški krti, Civilna zaščita, ZPK Sovodnje. likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). COOP CONSUMATORI NORDEST prireja izlet v Verono za ogled Puccini-jeve opere Tosca v soboto, 19. junija, in Verdijeve opere Rigoletto v soboto, 23. avgusta; informacije pri veleblagovnici Coop v ul. Lungo Isonzo Argentina, 79 v Gorici (tel. 0481-550572, 335-7835183) do zasedbe mest. KD DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in prenocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SPDG obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. julija izlet v Dolomite (Croda del Becco/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Piccola Croda Rossa 2859 m med Cortino in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne aka- demije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.0018.00. GORIŠKI URAD ZSKD bo danes, 27. junija, zaprt od 11. ure dalje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA, Bazoviška 4 v Novi Gorici, organizira za učence osnovnih in dijake srednjih šol razne tečaje in delavnice, ki bodo začeli 30. junija: intenzivni jezikovni tečaji angleščine, španščine, italijanščine, francoščine, ki bodo trajali en teden oz. 15 šolskih ur (cena 32,50 evrov); konverzacije v angleškem, francoskem in nemškem jeziku za srednješolce in študente, ki jih bodo vodili EVS prostovoljci Elisabeth Eriksrud Glomseth z Norveške, Berenger Fre-haut iz Francije, Anne Mnich iz Nemčije; 30-urni brezplačni tečaj slovenskega jezika za osnovnošolce in srednješolce; poletne ustvarjalne delavnice za otroke med 10. in 13. uro; za aktivnosti so potrebne predhodne prijave na tel. 03865-3334020, 0038641-622601, info@mc-ng.org. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na in-fo@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice, s ploščadi pri Rdeči hiši, bo startal ob 21.45; ob 22.15 se bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Va-lentinis, v Sesljan bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gori-ca@slovenskaskupnost.org. URAD ZSKD v Gorici bo od 30. junija do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bosta v sklopu pobude »Estate Serena 2008« kabaretista Sdrindule in Cogolo nastopila v soboto, 28. junija, ob 17. uri (vstop ob 16.30 samo z vabili) na sedežu združenja v ul. Cipria- Doberdob, 27. junija 2008 Leta bežijo tudi za našo drago Albino 80 se jih je že nabralo. Ob tem pomembnem dosežku ji želimo še veliko zdravja in toplih poletij vsi njeni dragi ni 71 v Gorici. V istem popoldnevu bo potekalo tekmovanju v pripravi slaščic; vabila in informacije na sedežu združenja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tomsič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). IS Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, župnija Sv. Mavra in Silvestra, rajonski svet Pevma, Štmaver, Oslavje prirejajo predstavitev knjige z naslovom »Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« v torek, 1. julija, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi. O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja avtorica knjige Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja med 28. junijem in 2. avgustom srečanja z avtorji in knjigami na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 28. junija, ob 17.30 bo gost knjigarne pisatelj Giuseppe Pederiali, ki bo predstavil svoj roman Il sogno del maratoneta; z njim se bo pogovarjal časnikar Alessandro Mezzena Lona. KROMBERŠKA MLADINA IN KROVNA ORGANIZACIJA KUD KREA pripravljata puntarski večer v amfiteatru ob gradu Kromberk v soboto, 28. junija, ob 21.30. Nastopili bodo kulturno društvo Grgar z gledališko predstavo »Lbjzn, wojska an lakota!«, italijanska etno-rock skupina Arbe garbe in skupina Ana pupedan. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaradi dopusta zaprta od 30. junija do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. VIKEND NA KRASU: danes, 27. junija, bo ob 17. uri izpred sprejemnega centra Gradina v Doberdobu startal voden ogled naravnih znamenitosti, ob 19. uri bo v okviru festivala Med zvoki krajev vedno v centru Gradina koncert slovenske skupine Irenama; v soboto, 28. junija, bo ob 13. uri kosilo v centru Gradina, ob 18. uri bo možen obisk kmetije Castelvecchio v Zagraju in ob 21. uri bo vedno v okviru festivala Med zvoki krajev koncert orkestra kitar He-xacorde na trgu spominskega parka na Debeli griži v Zagraju, kjer bo v nedeljo, 29. junija, ob 8.30 tudi zgodovinska uprizoritev prve svetovne voj- 0 Mali oglasi V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, na razpolago že s prvim julijem; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Elena Leopo-li iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana; 11.00, Giustino Kusterle iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Biagio Buse (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Emilia Lo-vrecich vd. Minin (ob 10.40 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Petek' 27- juniJa 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland drugi polfinale - Španci zadnjič v finalu leta 1984, edino zmago zabeležili leta 1964 Finale z bogato tradicijo med Nemčijo in Španijo Vse tri gole so Španci dosegli v drugem polčasu - Rusija kot nebogljena, Aršavin neviden pred finalom Španija za naslov po 44 letih Španija si je spet priborila priložnost, da v nedeljo po 44 letih vnovič stopi na evropski nogometni prestol, ruskega presenečenja pa je konec. Po odličnem nastopu proti Nizozemski so Rusi sinoči odpovedali in odličnim Špancem prepustili pot do finala, v katerem pa bo za Ara-gonesove igralce pela v nedeljo proti Nemčiji bržkone drugačna pesem. V Italiji pa se je včeraj začela druga Lippijeva era, vendar je pozornost nogometne javnosti že usmerjena v domači »campionato«. Dobro je ob tem opozoriti predsednike klubov, da v osmih najboljših ekipah letošnjega EP ni (razen seveda večine Italijanov) niti enega igralca, ki bi v minuli sezoni igral v Italiji! Španski branilec Carles Puyol (po tleh) je sinoči večkrat lepo zaustavil ruskega zvezdnika Andreia Aršavina (levo) ansa skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 12 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Nemčija - Turčija 3:2.; Rusija - Španija 0:3. Finale - Nedelja, 29. junija - 20.45 na Dunaju: Nemčija - Španija. Rusija - Španija 0:3 (0:0) STRELCA: Xavi v 50., Guiza v 73., Silva v 82. RUSIJA: Akinfejev, Anjukov, Ignjaševič, Berezutski, Žirkov, Semšov (56. Biljaletdinov), Semak, Zirjanov, Saenko (57. Sičev), Aršavin, Pavljučenko. Trener: Hiddink. ŠPANIJA: Casillas, Sergio Ramos, Puyol, Marchena, Capdevilla, Iniesta, Senna, Xavi (69. Xabi Alonso), Silva, Torres (69. Guiza), Villa (36. Fabregas). Trener: Aragones. SODNIK: De Bleeckere (Belgija); OPOMINI: Žirkov, Biljaletdinov; GLEDALCEV: 50.000. DUNAJ - Štiri leta po presenečenju Grčiji se bo na EP v zlato knjigo vpisala država z bogato nogometno tradicijo. Nemčiji se je namreč pridružila še ena nogometna velesila Španija. Po Turčiji tudi Rusija ni izdelala na zrelostnem izpitu. Odpovedali so nekateri ključni možje Hid-dinkovega moštva, a je šlo bolj za odlično igro Španije, ki je na sredini igrišča izkoristila boljšo tehniko, v obrambi pa s Puyo-lom na čelu onesposobila ali skoraj ruske napadalce. Po pričakovanjih trener Špancev Luis Aragones ni tvegal sprememb v začetni postavi in izbral tisto, kateri je zaupal že proti Italiji. Hiddink je diskvalifici-ranega Kolodina zamenjal z Berezutski- jem, za napadalno dvojico Pavljučenko-Aršavin pa na levi pas postavil Saenka. Tekmo so bolje začeli Španci, ki so verjetno izkoristili tudi nekoliko preveč bojazljiv pristop Rusov. Da je strah vladal na obeh straneh, je dokazal selektor Špancev Aragones v 36. minuti. Po poškodbi Ville je imel na razpolago dvojno izbiro: v igrišče poslati drugega napadalca ali veznega igralca. Izbral je Fabregasa in torej dodatno okrepil vezno vrsto. Prav zaradi obojestranskega spoštovanja nasprotnika tekma ni bila na zelo visoki ravni. Nevarnih priložnosti je bilo le za vzorec. Na eni strani je bil dokaj aktiven Torres, ki je nekajkrat poskušal streljati proti Akinfejevim vratom, vendar ga ni nikoli resneje ogrozil, na drugi strani pa je le Pavljučenko pokazal nekaj več, medtem ko je Aršavin naletel na črn dan. Odlični Pavljučenko je poskušal najprej v 31. minuti z lepim strelom z razdalje (Casillas se je žoge dotaknil, a sodnik ni do-sodil kota), štiri minute kasneje je poskušal še s kratke razdalje, a poseg Puyola je preprečil najhuje. Drugi polčas, zlasti po golu Xavija (izkoristil je Iniestovo podajo), pa je bil popolnoma enosmeren. Hiddink je poskušal s svežimi napadalci, a priložnosti je imela le Španija, ki je z Güizo in Silvo (obakrat je podal Fabregas) dotolkel Ruse. Po zmagi s 4:1 v skupini je torej končni obračun Španija - Rusija 7:1. t Branilec Carles Puyol je bil simbol španske obrambe, ki je po Italiji zaustavila še Ruse. Puyol je zelo omejil Pavljučenka, s soigralci pa skoraj izničil igro Rusije po pasovih. t Španija je sinoči dotolkla Rusijo na sre- dini igrišča. Aragones lahko računa na izvrstne vezne igralce, tokrat pa je bila z dvema podajama odločilna »rezerva« Cesc Fabregas Pri prvem golu je imel Xavi Hernandez res pretirano svobodo, kar je bila posledica napačnega pomikanja po igrišču ruskega branilca Sergeia Ignjaševiča. Vsi so si pričakovali, da bo strah in trepet španske obrambe, v resnici Andreia Aršavina sploh ni bilo opaziti. Barcelona si ga je srčno želela. So si Katalonci po tej tekmi premislili? pablo granoche - Po hudi poškodbi kolena napadalec Triestine nadaljuje z rehabilitacijo Urugvajska izbrana vrsta ostaja skrita želja Italija je kljub izločitvi vrhunska ekipa - Tonija so bolj slabo izkoristili - Med napadalci sta največ pokazala Pavljučenko in Villa Za napadalca Triestine Pabla Grano-cheja se je zelo uspešna sezona nesrečno končala, saj je moral zaradi hude poškodbe na operacijo kolena in trenutno je v fazi dolge rehabilitacije: »Rehabilitacija dobro poteka. Mislim, da smo na zelo dobri točki. Morda čez teden ali deset dni bom lahko tudi počasi začel s prvimi gibi na nogometnem igrišču.« Kljub temu, da si komaj v fazi rehabilitacije se kar nekaj ekip, tudi številni A-ligaši, zanima zate. Verjetno je to zate kar veliko zadoščenje. Strelci 4 - Villa (Španija) 3 - Podolski (Nemčija), Pavljučenko (Rusija), Hakan Yakin (Švica), Semih Senturk (Turčija) 2 - Klasnič (Hrvaška), Klose, Ballack in Schweinsteiger (Nemčija), Van Nistelrooy, Sneijder in Van Persie (Nizozemska), Aršavin (Rusija), Ibrahimovič (Švedska), Turan Nihat (Turčija), Guiza (Španija) »Nikoli ne bi pričakoval, da se toliko ekip zanima zame, ker je vedno tvegano ciljati na igralca, ki je komaj prestal tako težko operacijo. Pomeni, da mi marsikateri klub zaupa in verjame, da bom vrnil igral kot znam. To je še dodaten razlog, da čimprej dokončno okrevam. Moja bodočnost pa je še nejasna. Pogodbeno sem še vezan na Trie-stino, v društvu pa so že večkrat potrdili, da računajo name še za eno sezono. Verjetno je vse odvisno od njih. Če bodo ponudbe donosne, bi se lahko stvari tudi spremenile.« Si morda sledil tekmam evropskega prvenstva? »Mislim, da sem gledal res vse tekme ali skoraj. In priznam, da sem se zelo zabaval. Po mojem je EP na zelo visoki ravni in večina tekem je zelo dopadljivih. Tudi prvi polfinale med Turčijo in Nemčijo je bil zelo zanimiv, poln preobratov. Res sem presenečen, da smo lahko videli tako lep nogomet. Nekaj ekip je resnično pozitivno presenetilo.« Med temi ni Italije... »Zelo mi je žal, da je Italija izpadla že v četrtfinalu, saj gre za odlično ekipo z vrhunskimi igralci. Mislil sem, da bo prišla bolj daleč, saj le niso igrali tako slabo. Izločitev pa naj nikogar ne skrbi, ker ostaja Italija vrhunska ekipa.« Zelo se je govorilo o Toniju, ki na tem EP-ju ni nikoli zadel. Kako se počuti napadalec, ko mu toliko tekem zapored ne uspe doseči gola? »Za napadalca ni lahko, zlasti ko si pod takim pritiskom, kot je bil on. Od njega so vsi veliko pričakovali, tako da imaš veliko odgovornost, ki je še večja, ko žoga ne gre in ne gre v gol. A tudi sreča se mu ni nasmihala, saj je tudi zadel, vendar mu je sodnik gol neupravičeno razveljavil. Po drugi strani ni imel na razpolago dosti uporabnih žog, bolj slabo so ga izkoristili. A Toni ostaja odličen napadalec, ki bo v kratkem znova začel rešetati nasprotnikovo Granoche: 24 golov za Triestino Med napadalci te je kdo posebno presenetil? Si morda videl koga, ki ti je podoben? »Da bi me posebno presenetil ne, saj gre za napadalce, ki jih lahko vsak konec tedna vidiš na delu z najboljšimi evropskimi klubi. Odlično igra Španec Villa, a gre za povsem različnega napadalca kot sem jaz. Jaz sem bolj podoben Toniju, klasični prvi špici, ki izkoristi tudi postavnost. Zelo dobro igra tudi Rus Pavljučenko, ki je nekoliko bolj neznan in mlad. A o njem se bo še veliko govorilo.« Bomo morda čez dve leti v Južni Afriki v dresu Urugvaja videli tudi Gra-nocheja? »Reprezentanca ostaja moja skrita želja. Zelo bi me veselilo, a zavedam se, da bi moral igrati v A-ligi, saj drugače sploh ne prideš v poštev. Je kar nekaj urugvajskih napadalcev, ki igrajo v raznih prvih ligah okoli po svetu. Šele ko se bom izkazal tudi v A-ligi bom lahko upal na vpoklic v reprezentanco. Trenutno torej ostajamo pri skritih željah.« (Iztok Furlanič) EP V NOGOMETU Petek, 27. junija 2008 19 italija - Pričakovana sprememba na klopi zdaj že uradna Donadoni se je gosposko poslovil Vrača se Lippi, z njim morda Totti? Donadoni je v 23 tekmah zbral 13 zmag - Med Lippijevimi sodelavci Ferrara in Peruzzi HALO EP! Od včeraj Roberto Donadoni ni več selektor italijanske nogometne reprezentance, njegovo mesto pa bo prevzela ista oseba, ki mu je mesto prepustila, to se pravi Marcello Lippi. Včeraj je že prišlo do podpisa z novim (starim) trenerjem, ki ga bodo predstavili v torek v Rimu. Cilj trenerja iz Vi-areggia je se izenačiti z Vittoriom Poz-zom, ki je pos tal dva krat za po red sve -tovni prvak. Donadoni reprezentanco zapušča kot pravi gospod. Zdaj že bivšemu selektorju lahko namreč očitajo marsikaj, a gotovo ne premalo pokončne drže, olike in nikoli preostrih besed, čeprav je bil stalno pod udarom. Ze od samega začetka je Lippijeva senca bdela nad njim. Karkoli je Donadoni naredil, takoj so se začele primerjave z Lippijem, kar ni bilo lahko prenašati: »Dve leti se že govori o Lippiju, vsak ima pač svoj pristop. A med pogovorom z Abetejem Lippija sploh nisva omenila, to niso zadeve, ki se me tičejo. Znova želim le poudariti, da se ničesar ne kesam. Ponovil bi iste izbire, ki sem jih naredil. Od prve do zadnje minute.« Novosti zadevajo tudi pogodbo. V resnici je Donadoni podpisal pogodbo v Badnu in v njej ni bilo nobene odško- NOGOMET MATEJ CIGUI Tekme Italije po tradiciji gledam doma Pri Bregu v 2. amaterski ligi je igral na desnem boku tudi Matej Cigui: »Zadovoljen sem predvsem z drugim delom sezone. Le gola mi ni uspelo zadeti,« je povedal Matej, ki študira arhitekturo, v poletnih mesecih pa igra tenis pri Gaji: »Prvenstvo D-li-ge smo zaključili na 3. mestu. Ciljali smo na uvrstitev v končnico za napredovanje, ampak nam je spodletelo in bomo še naslednje leto igrali v D-ligi,« je pojasnil Matej, ki sedaj redno nastopa na teniških turnirjih. Si sledil tekmam EP-ja? Seveda: tekme »azzurrov« sem gledal z družino. To je ža prava tradicija doma; ostale pa s prijatelji. So »azzurri« pričakovano izpadli v četrtfinalu? Ja, saj niso prikazali take igre kot na SP. V napadu ni šlo. Mislim, da bi moral Dona-doni nekatere igralce zamenjati. Na primer proti Španiji Tonija, ki je bil neučinkovit, in namesto njega vključiti Del Piera že po drugem polčasu. Katera ekipa te je presenetila? Rusija z Aršavinom na čelu in Turčija, ki je kljub okrnjeni postavi v torek igrala zelo dobro. Nekdanji selektor italijanske reprezentance Roberto Donadoni pred včerajšnjim razgovorom na sedežu italijanske nogometne federacije ansa dnine, saj jo je bivši igralec Milana odklonil. Enostavno je bilo v pogodbi zapisano, da je Donadoni avtomatično potrjen, če se Italija uvrsti v polfinale, medtem ko se pogodba izteče, če je Italija izločena že prej. Torej ni prišlo do prekinitve pogodbe, pač pa do njenega naravnega izteka. Donadoni se torej poslavlja po 23 tekmah, na katerih je zbral 13 zmag in po pet neodločenih izidov in porazov. Prvič je sedel na klop italijanske reprezentance 16. avgusta 2006 v Livornu (Italija - Hrvaška 0:2), zadnjič pa seveda proti Španiji na evropskem prvenstvu (statistično gre za ne od lo čen izid 0:0, če prav se je po stre -ljanju enajstmetrovk tekma zaključila z 2:4 za Španijo). V teh 23 tekmah je dres italijanske reprezentance obleklo 59 igralcev (rekorder Buffon z 19 nastopi), najboljša strelca pa sta bila Toni in Di Na ta le s po šes ti mi go li. Do pričakovanega podpisa pogodbe z Lippijem je torej že prišlo. Nekaj težav med pogajanji, ki pa so jih kmalu odpravili, je povzročal seznam Lip-pijevih sodelavcev (med temi bosta dva nekdanja Lippijeva igralca, Ferrara in Peruzzi). Če se bo z Lippijem v reprezentanco vrnil tudi Totti, to pa ostaja ne znan ka... ODBOJKA FANIKA STAREC Ogledala sem si vse tekme i\T Fanika Starec, podajačica pri Slogi v ženski C-ligi bo gotovo nastopala tudi v naslednji sezoni pri matičnem klubu. Na odbojkarsko žogo je posebno navezana tudi v poletnih mesecih, edinole telovadnico zamenja s peščenim igriščem: »S prijatelji igramo odbojko na mivki v Sežani,« je povedala 23-letna študentka na fakulteti za tolmače in prevajalce v Trstu: »Še nekaj izpitov mi manjka do diplome. Študiram nemščino, ruščino in slovenščino.« Si sledila evropskemu prvenstvu? Seveda, ogledala sem si vse tekme. Tiste, ki so bile na sporedu že ob 18.00, sem gledala navadno doma, ostale pa v lokalih, v Sežani ali pri Savotu. Katera je bila doselj najlepša tekma? Mislim tekma med Italijo in Nizozemsko med kvalifikacijami, saj je bila zelo dinamična. Za katero reprezentanco pa navijaš? Za Špance. Katera ekipa pa te je presenetila, katera pa razočarala? Rusija je bila gotovo glavno presenečenje. Razočarala pa me je Portugalska. lippi, donadoni, italija Nasprotujoča si mnenja o selektorju Za nas razmišljala trenerja Di Mauro in Musolino Pogled v prihodnost ali v... preteklost? Pri italijanski nogometni selekciji se obetajo precejšnje spremembe. »Naša federacija očitno se di na lo vo ri kah. Zdi se mi po -vsem ne smi sel no po kli ca ti zno va na klop nekdanjega selektorja Marcella Lippija,« je bil oster nekdanji športni direktor Zarje Gaje in letošnji koordinator mladinskih ekip Triestine Michele Di Mauro, ki je v nogometnih krogih poznan kot »čarovnik«. »Donadoni je zelo podkovan. Ni še najbolj izkušen in naredil je nekaj napak. Na napakah pa se marsikaj naučiš, tako da bi ga morali potrditi. Sem proti Lippijevi vrnitvi na selektorski stolček. Ta gospod se je pred dvema letoma spretno umaknil s scene. Čisto gosposko, saj je v Nemčiji osvojil naslov svetovnega prvaka. Ne razumem, čemu bi se zdaj vrnil na to mesto. Tudi zanj bi bilo bolje, da si poišče kak klub. Očitno pa je predrag tudi za Real Madrid,« trdi Di Mauro, ki je Donadonija nadalje branil, češ da je bila Lippijeva senca prehud zalogaj. »Novinarji so se postavili na nasprotno stran barikade. Stalno so ga bombardirali, zakaj to in zakaj ono. Sploh mu niso dali miru. Tudi nekateri funkcionarji federacije so ga bojkotirali. Ubogi revež, nanj so streljali kot na rešilca.« Tudi sama reprezentanca bo potrebna temeljite prenove. »Čarovnik« Di Mauro bi v prvi vrsti potrdil Aquilanija, De Rossija, Grossa in Chiellinija. Poleg vratarja Buffona seveda. »Del Piero najbrž ne bo več nastopal za reprezentanco. Donadonijevemu nasledniku pa bi svetoval, naj ne pokliče več Materazzija, Panuccija in Barzaglija. Selekcija U21 je pravi bazen dobrih nogometašev. Treba jim bo zaupati in na novo začeti z njimi,« je zaključil Di Mauro, ki v prihodnji sezoni ne bo več sodeloval s Triestino. »Oktobra me čaka operacija kolena, zatem pa se bom znova vrnil k amaterskemu nogometu.« Tržaški trener Alessandro Musolino, ki bo po dveh sezonah znova vodil repenski Kras v promocijski ligi, ni bil nikoli Donado-nijev privrženec. »Po svetovnem prvenstvu je federacija naredila veliko napako, ko ga je imenovala za selektorja,« trdi Musolino, ki pa je še dodal, da na EP Donadoni ni bil kriv za izpad v četrtfinalu. »Enajstmetrovke so loterija. Vsekakor naša igra ni bila najlepša in nekateri igralci niso bili v pravi formi. V polfinale je tako zasluženo napredovala Španija.« Za Musolina je Lippi prava oseba za selek-torski stolček. Krasov trener pa bi potrdil tudi večino reprezentantov. »S seznama bi črtal le Del Piera, ki se v reprezentančnem dresu ni nikoli izkazal. Očitno mu je bolj pri srcu Juventus. Doma bi še pustil Materazzija, ki ni discipliniran in se slabo obnaša. Šušlja se, da bi se mogoče vrnil Totti. Absolutno ne. Če se je že poslovil, naj bo torej načelen.« Musolino bi zaupal Ro-minim nogometašem. V prvi vrsti Aquilaniju in De Rossiju. Tudi Cassana bi potrdil, »saj je igral dobro in se ni obnašal slabo«. Novo ime pa bi bil napadalec Amauri, ki je pred kratkim dobil italijansko državljanstvo. »Poklical bi tudi nekatere nogometaše, ki igrajo za mladinsko selekcijo U21,« je še dodal Krasov trener, ki bo novo sezono v Repnu začel 11. avgusta. »Cilji? Ekipa je dobra,« je kratko in jedrnato odgovoril Musolino. (jng) KOŠARKA PETER LISJAK Po izpitu sprostitev v bazenu »Sem se kopal,« se je opravičil Peter Lisjak, ker je odgovoril šele na drugi klic, »Danes (včeraj op. a.) sem opravil še ustni del izpita. Šlo je dobro,« je povedal maturant trgovskega zavoda Ziga Zois, ki si je včeraj privoščil razbremenitev v bazenu s prijatelji. Kje bo preživel zaslužene počitnice še ne ve. Peter je letos igral pri Kontovelu v D-ligi, pri Jadranu U19, na koncu sezone pa je prestopil v člansko ekipo Jadrana Mark in na tekmi končnice proti Arditi opravil svoj krstni nastop v C2-ligi. Kje bo igral naslednjo sezono, pa še ne ve. Si kljub zaključnemu izpitu sledil EP-ju? Ogledal sem si večino tekem. Letošnje prvenstvo je bilo kar zanimivo, edino teme »az-zurrov« niso bile dopadljive. Si pričakoval, da bodo izpadli že v četrtfi-nalu? Po zmagi nad Francijo in uvrstitvi v drugi del, sem mislil, da so dobili korajžo in da bodo šli dlje. A ni bilo tako. V ekipi me je pozitivno presenetil Chiellini, razočaral pa me je Toni. Kako pa med ekipami? Anglija me je razočarala, ker se sploh ni uvrstila na EP, presenetili sta me borbenost Rusije in igra Hrvaška. OSTALI ANDREJA FARNETI Še izpit, pa bom inštruktorica jadranja Bivša jadralka Andreja Farneti se je sedaj predala učenju najmlajših. Pravkar vodi desetdnevni tečaj jadranja pri se-sljanskem klubu Čupa z Veroniko Mi-lič: »Gre kar dobro. Prvič sama vodim tečaj,« je priznala 19-letna študentka novinarstva na tržaški univerzi. »Letos dokončujem drugo leto pripravništva, naslednje leto pa bom lahko opravila še zadnji izpit za pridobitev naziva inštruktor jadranja.« Na drugi izmeni tečaja za optimiste uči 14 otrok, naslednji teden pa jih bo 16. Kaj pa evropsko prvenstvo? Nisem sledila veliko: v glavnem sem gledala tekme s prijatelji na Proseku v mladinskem krožku ali pri Savotu. Doma sem občasno gledala torkovo tekmo med Nemčijo in Turčijo. Navadno sledim le velikih nogometnim dogodkom, ne pa klubskim prvenstvom. Za katero ekipo si navijala? Za nikogar. Kateri je najlepši nogometaš EP-ja? Portugalec Ronaldo. Boš gledala finale? Seveda. Upam, da bo prvak Španija. Terim odhaja Turški nogometaši in navijači bodo morali po koncu pravljice na letošnjem Euru kot kaže poiskati novega selektorja. Fatih Terim je po tekmi z Nemčijo napovedal, da najverjetneje zapušča selektorsko mesto pol-finalistke letošnjega EP.»Ze prej sem večkrat dejal, da bi rad delo nadaljeval nekje v klubu, izven Turčije. Upam, da bo moj naslednik dobro opravil delo,« je po izgubljenem dvoboju z Nemci pojasnil 54-letni selektor. Na mestu prvega moža turške ekipe je v svojem drugem mandatu od maja 2005, pogodba pa se mu bo sicer iztekla šele leta 2010. Terim je Turčijo prvič vodil pred več kot desetletjem, med leti 1993 in 1996. Mrk za vse razen za Švicarje Razburljivo prvo polfinalno tekmo med Nemčijo in Turčijo in vse zadetke so v celoti poleg navijačev na stadionu v Baslu videli samo gledalci v Švici. Televizijski signal je namreč v drugem polčasu dvakrat »mrknil« za nekaj dolgih minut. Brez slike so bili po vsem svetu, le v Švici je televizija SF brez težav spremljala tekmo. Vzrok neprijetne motnje je bilo hudo neurje na Dunaju, zaradi katerega je v mednarodnem televizijskem centru, od koder gre slika v svet, zmanjkalo elektrike. Krovna evropska nogometna organizacija UEFA se je dan po tekmi opravičila za spodrsljaj in pojasnila, da je šlo za splet nesrečnih naključij, saj naj bi zaradi treh manjših tehničnih težav morali ponovno zagnati celoten sistem. Navijač na igrišču tokrat viden Zaradi izpada televizijske slike pa so lahko vsi tisti, ki so spremljali program ZDF oziroma SF, videli tudi navijača, ki je vdrl na igrišče in so ga ustavili varnostniki s pravim rokoborskim prijemom. Podoben incident se je zgodil tudi na tekmi Hrvaška - Avstrija na Dunaju v predtekmovanju, česar pa televizijski gledalci niso videli, saj je UEFA z nadzorom iz istega centra, ki je odpovedal na polfinalni tekmi, preusmerila kamere na druge dele igrišča. Takšen nadzor je na letošnjem Euru sprožil ostre kritike, češ da gre za cenzuro in samovoljo UEFA. Nič še ni podpisal Potem ko je turški Fenerbahče na spletni strani objavil novico, da se je dogovoril za sodelovanje s sedanjim španskim selektorjem Luisom Aragonesom, je slednji le nekaj ur kasneje vse skupaj zanikal. »Ne razumem, za kaj gre. Ničesar nisem podpisal,« je dejal 69-letni španski strateg. Nemcem bogate premije Vsak član nemške reprezentance bo za uvrstitev v finale prejel nagradni bonus v višini 150.000 evrov, nemška nogometna zveza (DFB) pa bo za morebitno zmago na EP segla še globlje v blagajno: v tem primeru bodo igralci dobili po 250.000 evrov. To so najvišje nagrade v zgodovini nemškega nogometa. alpenJ&T® Nogomet Napoved finala Nemčija - Španija 2:1 Napoved J. Devetak Rusija - Španija 2:0 Napoved V.Ridolfi Rusija - Španija 2:0 Napoved D. Iozza Rusija - Španija 3:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 29 Ostali Napoved finala Nemčija - Španija 2:1 Napoved D.Švab Rusija - Španija 1:2 Napoved M. Quaggiato Rusija - Španija 2:0 Napoved S.Stefančič Rusija - Španija 3:2 DNEVNI IZID 1 SKUPNO 29 Košarka Napoved finala Nemčija - Španija 1:1 Napoved M. Jevnikar Rusija - Španija 1:2 Napoved R. Jakomin Rusija - Španija 2:1 Napoved M. Gantar Rusija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 27 Odbojka Napoved finala Nemčija - Španija 1:2 Napoved M. Carrara Rusija - Španija 2:1 Napoved D. Slavec Rusija - Španija 0:1 Napoved D. Zeriali Rusija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 24 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 20 Petek, 27. junija 2008 PRIREDITVE peking 2008 - Pred pričetkom olimpijskih iger Peking se spreminja v strogo zastraženo mesto »Berlinski zid«in rakete pred olimpijskim naseljem - Kako se bodo odzivali tujci? Za nas iz Pekinga PEKING - 21. junija je olimpijski plamen mirno prepotoval čez Tibet, ne da bi to povzročilo nove manifestacije menihov. Mirnejša politična klima je prepričala kitajsko vlado, da ponovno odpre tibetanske meje tujim turistom in plezalcem. Novinarjem pa je vstop v Dalailamovo mesto še prepovedan. Vojaški nadzor v kitajskih severozahodnih mestih ostaja nadpovprečno visok. Bolj se bliža začetek olimpijskih iger, manjša je tolerantnost do neredov in nezakonitosti. Vojaški nadzor se ni izostril le v politično kompliciranih provincah, kakor sta naprimer Tibet in XinJiang. Tudi kozmopolično, moderno velemesto Peking se spreminja v strogo zastraženo mesto, v katerem se avtohtoni prebivalci podrejajo novim zakonom, ki so nastali v znamenju olimpijske varnosti. Trud kitajske vlade pri preventivni kontroli neredov in terorističnih atentatov prekaša vse organizaciske odloke preteklih olimpijskih iger. Pekinške obvoznice in javne ceste so noč in dan zastražene s policijsti, javna prevozna sredstva so pod stalno videosnemalno kontrolo, obzidje olimpijskega kompleks, pa spominja na berlinski zid, ki je odcepil in izoliral dobro tretjino severnega dela Pekinga. Najnovejši varnostni odlok predvideva postavitev protiletalskih raket tipa Red Flag 7 v bližini državnega stadiona, preimenovan « Ptičje Gnezdo ». Rakete so vidne na travniku severovzhodno od olimpijskega kompleksa, pokrite z vojaško obarvano mrežo in usmirjene proti »Ptičjemu gnezdu«. Na prednostni lestvici kitajskega olimpijskega organizacijskega komiteja je varnost ena izmed najbolj morečih tem. Kar ne prepriča mednarodnih opazovalcev so postopki, ki na eni strani zagotavljajo varnost pred terorističnimi grožnjami, na drugi strani pa omejujejo Kitajcem in tujcem pravico do prostega izražanja in mišljenja. Kitajski prebivalci so razmeroma že navajeni na takovrstne zakone in so se hitro privadili na olimpijske varnostne omejitve. Zanimivo pa je, kako se bodo na kitajsko zakonodajo in cenzuro odzvali tuji gostje. Nataša Gombač Prebivalci Pekinga sprejemajo omejitve z razumevanjem, vprašanje pa je, kaj bodo o njih menili tujci ansa odbojka - Svetovna liga v Firencah »Azzurri« nadigrali Ruse V skupini B so bili še nepremagani - Jutri spet z Rusijo, naslednji teden v Trstu z Južno Korejo FIRENCE - Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri je našega libera Maniaja zamenjal Corsano, je na tretjem dvoboju svetovne lige začela zelo odločno. Proti Rusiji, ki je bila v skupini B še nepremagana, je slavila zmago s 3:1 in ima sedaj v skupini enako število točk kot Rusija na prvem mestu. Proti Rusom je bil na mreži najučinkovitejši Alessandro Fei na korektorju, ki je dosegel 21 točk, kapetan Cisolla pa 16 točk. V obrambi je Corsano dobro branil 15 žog, zgrešil pa jih je 3, sprejel je 17 žog: 4 odlično, 13 pa povprečno. »Azzurri« se bodo z Rusijo pomerili še jutri, naslednji teden, v petek, 4. (ob 20.00) in v soboto, 5. julija (ob 19.00) pa se bodo v tržaški športni palači dvakrat srečali z Južno Korejo. Italia - Russia 3:1 (27:25, 25:23, 24:26, 25:21) ITALIJA: Mastrangelo 10, Vermi-glio, Cisolla 16, Martinao 10, Corsano (L), Birarelli 8, Fei 21, Sala, Paparoni, Peraz-zolo, n.v. Casoli, Travica. TRENER: Anastasi. Podajalec Vermiglio se je tokrat dobro ujel s korektorjem Alessandrom Feiem, ki je bil z 21 točkami najbolj učinkovit na mreži. 29-letni odbojkar je prejšnjo sezono igral pri Sislyu v Trevisu, kjer bo nastopal tudi v letošnji sezoni ansa monošter - Mladinske igre Alpe - Jadran Premoč slovenskih športnikov »Ustanovitelj« FJK ne nastopa več Jadralni klub Čupa vabi vse ČLANE na DRUŠTVENI PRAZNIK v soboto, 28. junija 2008 od 20.30 dalje na društvenem sedežu v sesljanskem zalivu MONOŠTER - Slovenski mladi športniki so 21 kolajnam s prvega dne mladinskih iger Alpe - Jadran drugi dan dodali še 23 in tekmovanje končali z rekordno bero 44 uvrstitev na stopničkah. Drugi dan so znova blesteli plavalci, ki so osvojili 11 odličij, atleti so jih dodali devet, na stopničke pa so se povzpeli tudi košarkarji, nogometaši in odbojkari-ce. Od ekipnih športov so se najbolje odrezale odbojkarice, ki so tekmovanje končale brez poraza. Drugi dan so nastopile proti Hrvaški in Venetu, proti neposrednima tekmecema v boju za razvrstitev med najboljših tri. V obeh tekmah so slavile slovenske odbojkarice z 2:1 v nizih. Košarkarji so zelo dobre predstave nasploh žal zaključili s porazom s 64:70 v finalni tekmi proti Hrvaški, s srebrnim odličjem pa se bodo v domovino vrnili tudi nogometaši. Tekmovanje so končali z dvema zmagama in dvema neodločenima izidoma, zadnji pa je bil prav v odločilni tekmi proti Koroški, ki je do te tekme edina zabeležila vse tri zmage. Še do zadnje tekme so bili v boju za stopničke tudi nogometašice, ki pa so po dobrem začetku postopoma popustile in tekmovanje končale z dvema porazoma z 0:2 proti Benečiji in Štajerski, kar jih je na koncu pripeljalo do petega mesta, a le s točko zaostanka za tretjim. Medtem ko so se ekipni športi z izjemo košarke odvijali na tekmovališčih v Buku, so se plavalci in atleti merili v 25 kilometrov oddaljenem Szombathelyju, ki pa je bil povsem slovensko obarvan. Beri 21 kolajnam iz prvega dne so oboji skupaj drugi dan dodali še novih 20. Atleti so jih prispevali devet, od tega pet zlatih in štiri bronaste. Na igrah so nastopile deželne selekcije iz petih držav, med njimi pa po dolgih letih ni bilo reprezentance Furlanije Julijske krajine. Naša dežela se je povsem nerazumljivo odpovedala temu množičnemu tekmovanju (tudi že njegovi zimski inačici), čeprav je bila v bistvu med njegovimi ustanovitelji, saj so igre Alpe Jadran razširjena verzija Mladinskih iger treh dežel FJK, Slovenija, Koroška. kotalkanje V Trstu prvenstvo solo dance Na tržaški Občini so predstavili državno prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v zvrsti solo dance, ki bo v športni dvorani na Čarboli od četrtka, 3. do nedelje, 6. julija. Pred sed nik de žel ne ga od bo ra kotalkarske zveze FIHP Fabio Hollan je poudaril, da bo na prvenstvu nastopilo 300 tekmovalk iz 61 italijanskih klubov. »Prvenstvo bo tudi priložnost, da preverimo formo tistih, ki bi lah ko nas to pi li na bliž njem sve -tovnem prvenstvu,« je še poudaril Hol lan in spo mnil, da bo Trst od 1. do 4. oktobra gostil tudi Evropski pokal. na državnem prvenstvu bodo nastopili tudi predstavniki tržaških klubov Edere, PAT, Gionija in Jolly-ja Tekmovanja v različnih kategorijah bodo vsak dan od 14.30 do 22.30, do pol dan pa bo do na vrs ti tre nin gi. Pobudo sta na predstavitiv na Opčinah pozdravila podžupan Paris Lippi in predsednik pokrajinskega od bo ra CO NI Stel li o Bor ri. prestopni rok Gneča igralcev pri Triestini RIM - Prvi del prestopnega roka za nogometaše je mimo, včeraj pa so dokočno razrešili vprašanje solast-ništev. Triestina si je glede tega dokončno prisvojila izpisnico Andree Milanija (v solastništvu s Cittadello) in Juan Ignacia Gomeza (Bellaria), že dan prej pa je pod svoje okrilje umestila Tabbianija (Bari), Marchinija (Cagliari), Sedivca (Crotone), Graf-fiedija (Milan), Eliakwuja (Inter), Antonellija (Chievo), in Testinija (Vicenza), medtem ko se solidni Sgrigna vrača v Vicenzo. V vodstvu tržaškega drugoligaša so povedali, da ne bodo zadržali vseh teh igralcev. HENRY KOT BECKHAM -Francoski nogometaš Thierry Henry ne izključuje možnosti, da bi po končani karieri v Evropi nogometno pot sklenil onstran Atlantika v ameriški ligi Major League Soccer (MLS). Za podoben korak se je pred letom in pol odločil angleški zvezdnik David Beckham, ki zdaj igra za Los Angeles. Na povabilo košarkarskega zvezdnika Steva Nasha je 30-letni francoski reprezentant, ki je s soigralci pošteno razočaral na letošnjem Euru, za zdaj le obiskal New York, a ni izključil možnosti, da v prihodnosti tudi obleče dres tamkajšnjega moštva Red Bull. »Rad imam to mesto, zato se velikokrat vračam. Tudi zato, ker se lahko sprehajam po ulici in me nihče ne spozna,« je menil Henry, ki ga pogodba z Barcelono veže še do leta 2011. ŠARAPOVA OUT - Ruska teniška igralka Marija Šarapova je končala z nastopi v posamični konkurenci na turnirju za grand slam v Wimbledonu. Od tretje nosilke je bila v drugem krogu boljša njena rojakinja Alja Kudrjavceva, sicer 154. igralka na lestvici WTA, ki je slavila s 6:2 in 6:4. KOPRČANI PRVAKI - Koprski vaterpolisti so po trinajstih letih osvojili svou tretji naslov državnega prvaka Slovenije. V odločilni tekmi končnice finala so po streljanju petmetrovk z 10:12 premagali kranjski Triglav. PIPAN - Namesto poškodovanih Smodiša in Vidmarja je selektor košarkarske reprezentance Slovenije vpoklical v reprezentanco za olimpijske kvalifikacije v Atenah Željka Zagorca in Dragišo Drobnja-ka, Miha Zupan pa se zavoljo obveznosti na evropskem prvenstvu za gluhe in naglušne v izbrano vrsto vrača v nedeljo zjutraj. KANADČAN NA BLEDU -Odbojkarje ACH Volleya bo v novi sezoni vodil Kanadčan Glenn Hoag, nekdanji odličen center in evropski klubski prvak z moštvom Paris Volley. Hoag je bil tudi trener francoske reprezentance. ACH Volleya je z njim podpisal pogodbo za dobo dveh let. Njegov pomočnik bo Radovan Gačic. GATLIN ŠE NI OBUPAL -Ameriški atlet Justin Gatlin, ki skuša na vsak način doseči predčasen konec dopinške kazni in s tem možnost nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu, je po neuspešnem poskusu na sodišču na Floridi vložil pritožbo še na višjem sodišču v Atlanti. Mednarodno športno arbitražno razsodišče (CAS) je Gatlinu nedavno potrdilo njegovo štiriletno dopinško kazen. POKAL LIBERTADORES - Ekvadorska nogometna ekipa Liga de Quito je dobila prvo finalno tekmo južnoameriškega pokala Libertadores, tamkajšnje različice lige prvakov. Ekvadorci so na prvi tekmi na domačem terenu ugnali brazilski Fluminense s 4:2 (4:1). Povratna tekma bo čez teden dni v Riu de Janei-ru. PALLACANESTRO TS - Mladinska ekipa tržaškega društva se je uvrstila v polfinale državne faze prvenstva under 15. V četrtfinalu je z 80:62 premagala Pordenone. Najboljša strelca: Floridan 20, Coroni-ca 18. / ŠPORT Četrtek, 26. junija 2008 21 skiroll - Prva etapa svetovnega pokala FIS Mateja Bogatec začela z gladko zmago v šprintu V finalu odpravila »azzurro« Anno Rosa - 38 stopinj v Frosinonu FORSIONE - Mladinina rolkarica Mateja Bogatec je na najboljši način začela svojo pot v letošnjem svetovnem FIS pokalu. V šprinterski preizkušnji prve od sedmih etap prvenstva sije namreč z zmago priigrala poln izkupiček točk in seveda prevzela vodstvo na začasni lestvici. Tekmo, ki se je odvijala zvečer v središču Fro-sinona, je zelo pogojevala izredna vročina, saj so na progi namerili 38 stopinj celzija. Bogatčeva je bila po kvalifikacijah druga za reprezentančno kolegico Anno Rosa, uvrstitev v naslednje faze pa si je priborilo osem naj bolj ših. V četrtfinalu je naša šampionka nato premagala državno reprezentantko v smučarskih tekih Magdo Genuin, v polfinalu pa še njeno kolegico Karin Mo-roder. V finalu se je nato pomerila s svojo najnevarnejšo tekmico v italijanski izbrani vrsti skirolla Anno Rosa (lani je bila Bogatčeva na končni lestvici svetovnega pokala druga, Anna Rosa pa tretja) in jo prepričljivo premagala s prednostjo treh metrov. Zmagovalka lanskega svetovnega pokala Šve-dinja Maria Magnusson se tekme v Frosinonu ni ude-le žila. Danes čaka dekleta 5 kilometrov dolga preizkušnja v strmini v klasični tehniki, jutri pa še daljša preizkušnja v prostem slogu. Mateja Bogatec si je z zmago v šprintu priborila prvih 100 točk v svetovnem pokalu Fabio Marussig v Kranju na lanskem evropskem prvenstvu plavanje - Fabio Marussig državni prvak UISP v kategoriji M35 Vsak dan od 6. do 7.30 Po več letih spet na tekmovališču - Lani na EP veteranov šesti, čez dve leti pa hoče naskokovati svetovni rekord v kategoriji M40 38-letni Fabio Marussig iz Štandre-ža, večkratni mladinski državni prvak, se je pred letom dni spet vrnil na tekmovali-šča: »Po več letih sem lani spet resno poprijel s plavanjem. Že pred desetimi leti sem dve leti redno plaval, potem pa sem opustil. Cilj je tudi ta, da se povrnem v formo,« je priznal 38-letni Fabio, ki trenira v goriškem plavalnem klubu Gorizia nuoto, kjer je tudi vaditelj plavanja in reševalec: »Med letom učim starejše in otroke, v poletnih mesecih pa sem reševalec v zunanjem bazenu v Gorici.« Je član tekmovalne skupine veteranov. Na državnem prvenstvu UISP v Ric-coneju je bil pred nekaj tedni državni prvak na 50 in 100 m prsno v starostni kategoriji M35 (tekmovalci od 35 do 39. leta). Razdalji je plaval v 31.16 oziroma 1:10.22: »Če bi se udeležil tudi letošnjega svetovnega prvenstva v Avstraliji, bi bil s časom, ki sem ga dosegel na državnem prvenstvu, tretji,« je povedal občinski geometer, ki je tudi letos potrdil odlično formo: »Lani sem bil tudi državni prvak, na evropskem prvenstvu v Kranju pa sem bil šesti.« »Vsako leto povprečno izboljšam eno sekundo. Letos januarja sem na zimskem državnem prvenstvu bil tudi prvi, do junija pa sem bil hitrejši za eno sekundo. Računam, da bom čas še izboljšal,« je napovedal Fabio, ki trenira petkrat na teden, od 6.00 do 7.30 zjutraj: »Treniram eno uro in pol preden grem v službo,« je še dodal. Fabio ima že načrte za naslednje sezone. Naslednje leto se bo gotovo udeležil evropskega prvenstva v Cadizu v Španiji, čez dve leti, torej leta 2010 pa bo na vrsti svetovno prvenstvo v Goteborgu: »Takrat bom star 40 let in bom torej prestopil v kategorijo M40. Svetovni rekord v tej starostni skupini na 50 m prsno je 30.50. Skušal bom naskakovati ta čas,« je orisal bodoče cilje Fabio, ki je pred kratkim postal oče. Jutri balinarska Trofeja Primorja Jutri bo na baliniščih na Proseku mednarodni turnir za Trofejo Primorja, ki se ga bo udeležilo 16 trojk iz naše dežele in Slovenije. Na turnir, ki je doslej vedno zelo dobro uspel tako zaradi kakovostnih tekem kot dobre organizacije, so se prijavile naslednje ekipe: Štanjel, Krevatini, Ilirska Bristica, Pliskovica, Upokojenci Sežana (iz Slovenije), Mak, Portuale, Zarja, Gaja, Kraški dom, Polet, Nabrežina, Sokol Kras in seveda Primorje kot organizator. Turnir se bo začel ob 8.30, nagrajevanje pa bo okoli 18. ure. odbojka - Soča Danes polfinale na Peči Na Peči se je sinoči nadaljeval odbojkarski turnir na odprtem, ki ga ŠZ Soča prireja v okviru občinskih Junijskih večerov. V tekmah skupine B so se pomerile ekipe Soče, Našega praporja in Prvačine. Izidi: Soča - Naš prapor 2:0 (25:16, 25:19), Prvačina -Naš prapor 2:0 (25:22, 25:14), Prvačina - Soča 2:0 (25:17, 25:21) Današnja polfinalna para: ob 19.30 Sloga - Soča, sledi Prvačina -Fincantieri. Finale bo jutri. Balinanje Zarja v finalu Z neodločenim rezultatom 5:5 z ekipo Trieste trasporti se je Zarja uvrstila v finale tržaškega pokrajinskega promocijskega prvenstva kategorije C-D. Ko je že kazalo na gladko zmago Zarje po začetnem nastopu Vršeta v tehničnem zbijanju in Doljaka v bližanju in zbijanju v krog, se je najprej zataknilo Pečarju v enojkah in trojkah v postavi Živec, Križmančič in Cante, ki so zapustili igrišče poraženi, tako, da je bila odločilna igra dvojic v postavi Vrše -Grgič, ki se je končala z rezultatom 4:4 v zelo napetem srečanju po uri in trideset minut. Sedaj čaka Zarjo finalno srečanje z ekipo Maddalena, ki je zmagala v skupini A. Tekma bo v torek, 1. julija, ob 18.30 na nevtralnem igrišču Portuale na Proseku. (Zopet) Katja Pahor 21. na DP V Calenzanu pri Firencah se je začelo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za začetnice (12-13 let). Podeljujejo medaljo samo v kombinaciji. Perspektivna tekmovalka KŠD Vipava Katja Pahor je po obveznih likih na 21. mestu v konkurenci 42 finalistk. Zelo dobro je izvedla drugi lik, a jo je žirija precej oškodovala s prenizkimi ocenami. Danes bo na vrsti kratki del prostega programa. □ Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik jutri, 28. junija, ob 20.30, na društvenem sedežu v Se-sljanskem zalivu. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GA-JAna Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 30. junija 2008, redni občni zbor ob 20.30 v prvem sklicanju in v torek, 8. julija 2008, v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. SK DEVIN sklicuje 34. redni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem danes, 27. junija 2008. Prvi sklic ob 20.00, drugi ob 20.30. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89 . Dnevni red:1. otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, 2. poročilo predsednika, 3. blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, 4. razprava o predsedniškem in blagajniškem porocilu, 5. poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešnica, 6. pozdravi gostov, 7. volitve novega odbora, 8. razno JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsur-fa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in sim-patizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 3497597763 (Nastja) ali na info@cheerdance-millenium.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. gorski tek - Občina Dolina in Naravni Rezervat doline Glinščice v sodelovanju s CAI Uspel tek po dolini Glinščice Zmagal član društva Marathon Moretton, med ženskami pa Valentina Bonanni - Manj tekačev iz Slovenije Tudi letos sta Občina Dolina in Na- ravni Rezervat doline Glinščice, v sodelovanju s Skupino za gorski tek vsedržav-ne italijanske planinske zveze CAI, organizirala 15 kilometrov dolg tek po dolini Glinšice. Letošnji zmagovalec gorskega teka je atlet društva »Marathon« Marco Moretton, upadlo pa je število slovenskih tekačev, ki so prejšnja leta segali po najvišjih mestih. Gorski tek doline Glinščice se namreč vključuje tudi v slovenski sklop Gorskih tekov Primorskih novic. Tekma se je začela ob 10. s startom pri bivši železniški čuvajnici »Na Rampi« na kolesarski stezi. Moretton je takoj po-vedel, na kratki razdalji pa mu je sledil Gi-anmarco Pitteri. Vodilni Moretton se je pri vzponu na Steno izkazal in postopno povečal svojo prednost. Proga se je nato dotikala naselja Beka v Sloveniji in se spustila po Poti Prijateljstva do Botača, od koder so se tekači vrnili na kolesarsko stezo, kjer je bil cilj pri začetni čuvajnici. Moretton si je prislužil preko štiri minute prednosti pred drugouvrščenim Ivanom Cudinom, kije pritekel na cilj skoraj mi- V okviru manifestacije je bil tudi tek za otroke v Boljuncu kroma nuto in pol pred tretjeuvrščenim Pitteri-jem. Za trojico je s približno dvema minutama zaostanka sledila skupina, ki jo je vodil Slovenec Azim Kaltac (Phenix Miren), za njim pa: Luca Lupieri (CAI-CIM), Luka Kafol (Prijatelji openskega tramvaja), domačin Paolo Glavina (CAI-CIM), Marco Gelletti (Marathon), Spartaco Brizzi (La Bavisela) in Andrea Baiserro (Federclub). Med ženskami je znova zasedla najvišjo stopničko Valentina Bonanni (Atle-tica Brugnera), ki je pretekla progo v eni uri in šestnajst minut, skoraj tri minute pred drugouvrščeno Danielo Spinotti (Atletica Friulintagli) in tretjo Cristino Angeli (Marathon). Topel dan in težavnost proge nista odvzela poguma športnikom, ki so se v velikem številu prijavili na tekmo, saj jih je bilo vsega skoraj 250, to pa verjetno tudi zaradi dejstva, da so progo letos vključili v krožno tekmo »Sport & Beauty Run Challenge«, ki se bo v kratkem nadaljevala s tekmo Corri Trieste. Kot ostala leta je tudi letos, v okviru Mednarodnega Mitinga v Gorskem teku, potekal Baby Trail za najmlajše, ki so se pomerili na progi dolgi od 400 do 800 metrov, odvisno od starostne dobe tekmovalcev. Na tekmo se je prijavilo skoraj 100 otrok: najmlajša je imela eno leto, najstarejši pa dvanajst. Po tekmi so se športniki zadržali na Jami, kjer so se ob kulturnem sporedu in glasbi zadržali do večernih ur. 22 Petek, 27. junija 2008 PRIREDITVE trst - Drevi v gledališču Verdi Začenja se operetni festival Po uvodni predstavi Cin-ci-la bo v nedeljo popoldne v dvorani Tripcovih na vrsti Scugnizza Za začetek italijanski opereti: v Trstu se namreč drevi začenja tradicionalni festival, ki vselej prikliče številno občinstvo. Tokratni začetek je zapisan italijanski ustvarjalnosti na tem specifičnem področju, najprej bo na vrsti Cin-ci-la, v nedeljo pa bo premiera drugega letošnjega dela, in FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro Jutri, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. DOLINA Na Kaluži Danes, 27. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel, sicer Scugnizze. Pod obe opereti se kot avtor podpisuje Carlo Lombardo, pri prvi je sodeloval z Virgiliom Ranzatom, pri drugi pa z Mariom Costo. Cin-ci-la bo zaživela drevi v Verdijevem gledališču v novi postavitvi, za katero je kot režiser poskrbel Mau rizio Ni chetti. V ne a pelj ske priredil in režira Sergej Verč, jezikovna obdelava in pomočnica režiserja Mi-nu Kjuder. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Jutri, 28. in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi danes, 27. in jutri, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30 ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 27. junija, ob 20.00 Lingalad (Bergamo) in ob 21.30 Keltiac (Breta-nija). Jutri, 28. junija, ob 21.00 Korriganed (Bretanija). V nedeljo, 29. junija, ob 21.15 Beltai-ne (Poljska). VIDEM ■ Udin&Jazz Danes, 27. junija, ob 19.30 na Trgu Mat-teotti Daniele D'Agro Adriatics Or- barve in tone ovita Scugnizza - na sli ki mno žičen pri zor iz tega de la -pa se vrača na tržaški oder dvorane Tripcovich v postavitvi iz leta 2002. Vsekakor bo prva letošnja predstava na vrsti v nedeljo, 29. junija ob 17.30, ponovitve pa se bodo zvrstile do 12. julija. chestra; ob 21.30 v gledališču San Giorgio Living Theatre in ob 22.00 William Parker Sextet. Jutri, 28. junija, ob 18.00 na dvorišču palače Morpurgo Claudio Cojaniz (solo piano), ob 19.30 Amiri Baraka Speech Quartet, v gledališču San Giorgio ob 22.00 Archie Shepp Quartet, ob 0.00 William Parker in Stefano Scondanib-bio duo, ob 01.30 Frances-Marie Uitti & Tullio Angelini duo ter ob 03.00 Dario Carnovale Trio. V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba V četrtek, 3. julija / Spilimbergo / Vin-cenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.60 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras V ponedeljek, 30. junija ob 20.30 / Sežana, Kosovelov dom: Jubilejni koncert ob 10-letnici - Soloduo (kitarski duo M. Mela - L. Micheli); Marko Fe-ri (kitara), Sebastiano Zorza (harmonika), Martina Feri (glas), Kras Festival Orchestra, dir. Giorgio Tortora, MePZ »Obal'ca«, dir. Aleksandra Pertot. V torek, 1. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Richard Todd (ZDA); Andrew Zohn (ZDA). V sredo, 2. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Mateus Dela Fonte (Brazilija); Cristina Ciortan (Romunija). V četrtek, 3. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Rene Lagos-Diaz (Čile); Srdan Bulatovic (Črna gora). V petek, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; Andrzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. V soboto, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) Danes, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skupine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. Jutri, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival Danes, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). Jutri, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od danes, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: od 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. REPEN Muzej Kraška hiša: od danes, 27. junija (otvoritev ob 20.00), do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Slavie Lau-renti, ob sredah zaprto. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem -/ grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od petka, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo še danes, 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. koper Radio Capris vabi Danes (s pričetkom ob 19. uri vse do 2. ure ponoči) bo v Kopru Radio Capris vsem ljubiteljem glasbe poklonil vsakoletni brezplačni poletni koncert. Radio Capris vsako leto konec junija tradicionalno organizira »Koncert v Kopru« kot darilo svojim zvestim poslušalcem. Šlo bo zagotovo za eno izmed največjih brezplačnih koncertnih zabav v Sloveniji, saj bodo na Caprisovem koncertu nastopili nekateri trenutno najbolj popularni slovenski pop in rock izvajalci: Siddharta, Dan D, Vlado Kreslin, Sons, Tabu, Rudi Bučar, HeaveniX in mladi Primorci Noom8. Koncert bo torej tudi letos brez vstopnine, le da bo na novi lokaciji, to se pravi na ploščadi pri večnamenski dvorani Bonifika v Kopru. Lanskoletni koncert si je ogledalo približno 15.000 ljudi, letos pri Radiu Capris pa pričakujejo še več gledalcev, saj ploščad pri dvorani Bonifika sprejme večje število obiskovalcev kot vse dosedanje lokacije koncerta (Titov trg idr.). ( I. F.) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. junija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Mueller Anton: Ho Ruk Dejmo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita V. Maya in M. Mignarelli) 9.35 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.50 Film: Verdi dimore (kom, ZDA, '59, r. M. Ferrer, i. A. Hepburn) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nad.. Julia 14.55 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M Campironi) 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament sledi dnevnik in vremenska napoved 17.00 Dnevnik 17.10 Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Flightplan - Mistero in volo (thr, ZDA, '05, r. R. Schwentke, i. J. Foster) 23.05 Dnevnik 23.05 Šport: Evropske noči 0.00 Aktualno: Sottovoce 0.30 Dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Dnevnik in rubrike, sledi Focus 6.30 Dok.: Dalla Borgogna alle campagne di Lione 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 9.45 Nan: 8 semplici regole 10.05 Magazine - Un mondo a colori 10.20 Aktualno: Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Evropski Dribbling 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.30 Nan: The District 16.20 Nan.. A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Sapore di mare (kom, It, '83, r. C. Vanzina, i. J. Calla) 22.50 Dnevnik 23.05 Proza: Il teatro in Italia 0.30 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: L'ultima carrozzella (kom, It, '43, i. A. Magnani) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno. Fuoriclasse Aktualno: Lab Story Deželne vesti in vremenska napoved Tg3 Flash L.I.S. Variete: Trebisonda, sledi Screen- 8.05 9.05 10.35 12.00 13.10 13.40 14.00 15.00 15.05 15.45 16.30 17.15 18.00 19.00 20.00 saver Nan.: Geni per caso Šport: Pomeriggio sportivo Nan.: Squadra Speciale Vienna Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008, Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole (i. M. Honorato, P. Rispo) 21.05 Dok.: Enigma 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.40 Aktualno: Il cielo e la Terra 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Kojak Nan.: Robinsonovi Dok.: Appuntamento con la storia Nan.: Charlie's Angels Nad.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Film: Fiori d'aranci (dram, ZDA, '89, r. H. Ross, i. S. Field) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv 21.10 Nad.. Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Romeo e Giulietta finalmente sposi (kom, Braz, '05, r. B. Bar-reto, i. L. Piovani) Dok.: Appuntamento con la storia 15.00 16.00 18.55 19.35 19.50 20.20 22.50 0.55 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.20 i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Nan.: Tutti amano Raymond Film: Il misterioso mondo di miss Charlotte (kom, Kanada, '02, r. R. Ciupka, i. M. C. Perron) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nan.: My life Nan.: Men in Trees Film: Cuori selvaggi (dram, ZDA, '06, r. S. Boyum, i. R. Thomas) Kviz: Jackpot Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (v. P. Bonolis) Nan.: Codice rosso Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix 13.55 Motociklizem: Moto Gp (Vaja) 15.05 Motociklizem: VN Holandske (Vaje) 16.05 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Nan.: Vanished 23.05 Nan.: Prison Break 0.55 Studio sport LA 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.25 17.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Punto Tg, sledi Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Il segno del potere (dram, VB, '74, r. P. Hunt, i. R. Moore) Dok.: I segreti dell'archeologia Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 0.55 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Missione natura 23.05 Film: Misery non deve moire (krim, ZDA, '90, r. R. Reiner, i. J. Caan) ^ Tele 4 7.00 7.20 8.10 9.25 10.30 12.50 14.00 15.50 19.00 20.05 20.55 21.10 23.35 23.50 8.35, 12.00, 13.10, 16.45, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Pregled tiska Dokumentarec o naravi Nan.: Le avventure di Pinocchio Proza: L'inferno Okrogla miza: La tv delle liberta Klasična glasba Aktualno: Ditelo al sindaco Mosaico Glasb.odd.: Música, che passione! Film: La ragazza del metro' (komm., '88, r. R. Scandariato, i. N. D'Angelo) Lavoro donna Film: Dark bar (thril, '88) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nanizanka 9.35 Dok film: Ljubiteljica konj (pon.) 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.20 Štafeta mladosti 11.10 Osmi dan (pon.) 11.40 Duhovni utrip (pon.) 11.55 Dok. oddaja: City Folk (pon.) 12.20 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Bridkosti tropskega otoka 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanka 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Mlad. na.: Maks 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.45 0.45 Nem. dok. serija: Moč znanja 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Blisk 20.30 Alpski večer 2008, 2. del 22.00 Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.10 Polnočni klub 0.25 50 let televizije |r Slovenija 2 6.30 2.55 Zabavni Infokanal 7.00 50 let televizije 7.20 Evropski magazin 7.55 Žoglarija - ko igra se in ustvarja mularija 8.55 Seja državnega zbora 14.40 Film: Kaj pa Bob? (pon.) 16.15 Doma pri ... Darji Švajger 17.00 Mostovi-Hidak (pon.) 17.30 Zdaj! Oddaja za razgibano življenje 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana: Sergija Kure in Ajda Lesjak 20.00 Dok. serija: Pustolovka 20.50 Angl. hum. nad.: Odkar si odšla 21.25 Film: Izvirni greh (dram, Fr/ZDA, '01, r. M. Cristofer, i. A. Banderas) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Lov za dekleti (kom, '81, r. M. Vocoret, i. C. Walior) 16.00 Artevisione 16.30 Dok.: Potovanje po Nemčiji 17.30 In orbita 18.00 Iz popotne torbe (Prog. v slo. jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 22.05, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Nan.: Komisar Maigret 22.20 Globus 22.50 Arhivski posnetki 23.30 Glasovi Dalmacije 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 10.30 23.15 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 11.00 23.40 Videostrani 17.00 Gornje posočje (pon.) 17.55 19.55 Epp 18.00 Miš maš 18.45 Eko šole na sejmu Alter Med (pon.) 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 23.15 Dnevnik in vreme 20.30 Kultura: Ringa raja v Velenju (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.30 Vedeževanje 23.15 Film: Krajina (pon.) 1.05 Nad.: Huff (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi kakovostne komunikacije; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Arto Paasilina - Zajčje leto (1. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.45 Evropsko nogometno prvenstvo; 11.30 Projekt Ljudska dediščina; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdfn nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona **antidldona O GRADEC TOLMEČ O 14/28 TRBIŽ O 13/27 I O 14/25 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 21/30 (£ 20/31 =} O PORDENON 21/30 23/31 GORICA n O N. GORICA h GOR|CA O 19/31 ¿^/POSTOJNA M. SOBOTA O 18/27 CELOVEC O 17/28 O TRŽIČ 18/28 O KRANJ ZAGREB 29/28 O O 17/26 KOČEVJE \0 čO J ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES* V nižinah in ob morju bo delno jasno, v gorah bo spremenljivo, pojavljale se bodo nevihte, ki bodo lahko močne, ki se bodo nato lahko spustile do severnejših nižinskih predelov. Ob morju bo predvsem ponoči pihala šibka burja. Čez dan bo manj vroče. Spremenljivo oblačno bo, pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Možna so krajevna neurja. Na Primorskem bo zvečer začela pihati zmerna burja, ozračje se bo umirilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C. .1 010 Proti Alpam prehodno priteka od zahoda bolj vlažen zrak, Prek severnega Balkana se pomika vremenska motnja. V zato se bo povečala nestanovitnost. Jutri bo proti nam s višinah priteka k nam razmeroma vlažen in nekoliko hlad-severovzhodnikom pritekal bolj suh zrak. nejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.33 BIOPROGNOZA Danes bo po nižinah marsikje počutje poslabšala soparnost; pri občutljivih ljudeh se bodo prehodno pojavile tudi druge vremensko pogojene težave, ki bodo zvečer ali v noči na soboto ostale in večinoma ponehale. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 6.26 najvišje -2 cm, ob 11.07 najnižje -19 cm, ob 18.02 najvišje 48 cm. Jutri: ob 1.27 najnižje -38 cm, ob 7.50 najvišje 5 cm, ob 12.15 najnižje -13 cm, ob 18.47 najvišje 52 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m...........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m...........15 2864 m............7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. CELOVEC O 14/27 TRBIŽ O 11/26 o 11/26 KRANJSKA G. O GRADEC 18/27 JH O 13/26 S. GRADEC VIDEM O 17/31 O PORDENON 18/30 ČEDAD O 18/30 GORICA O 20/31 O N. GORICA ionn O ^ TRŽIČ 18/28 O KRANJ o LJUBLJANA 17/29 POSTOJNA OJ5/25 KOČEVJE O CELJE 15/27 O MARIBOR 015/26 PTUJ O M. SOBOTA O 14/27 N. MESTO 17/27 O ZAGREB 19/28 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povečini bo delno jasno. V gorah bo več spremenljivosti in bodo v popoldanskih urah možne posamezne krajevne plohe ali nevihte. Ob morju bo dopoldne pihala šibka burja, ki bo čez dan oslabela. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v nedeljo bo povečini sončno, v severni Sloveniji so popoldne možne posamezne plohe. svetovna zDravstvena organizaciJa Oporečna voda povzročitelj desetine bolezni na svetu hrvaška Televizija zavrnila spot za gej pride ZAGREB - Hrvaška televizija (HTV) ni želela predvajati spota za letošnji sedmi Zagreb Gay Pride, ki se je začel v sredo, končal pa se bo v soboto s sprehodom udeležencev skozi središče hrvaške prestolnice. Organizatorji manifestacije so še bolj razočarani, ker niso dobili ne podpore vodilnih ljudi iz vlade ne iz Zagreba. Kot je pojasnil direktor HTV Vanja Sutlic, so zavrnili predvajanje spota za omenjeno prireditev, ker bi "lahko spot zaradi svoje nejasnosti ustvaril več odpora kot strpnosti do pripadnikov spolnih manjšin". Društvo Domino, ki organizira gejevski festival, trdi da spot zagovarja nenasilje ter da je očitno spo ren le po ljub dveh moš kih, ki traja kakšno sekundo. Član organizacijskega odbora Franko Dota je pred začetkom manifestacije izjavil, da hrvaške oblasti zaenkrat niso jasno in nedvoumno obsodile homo-fobije, ki je prisotna v hrvaški družbi. Dodal je, da so povabilo na sobotni sprehod po mestu zaenkrat ignorirali premier Ivo Sanader, predsednik sabora Luka Bebic, podpredsednica vlade Durda Adlešič ter zagrebški župan Milan Bandic. (STA) velika britaniJa - Človekove pravice Kraljica Mugabeju odvzela viteški naziv Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe ansa ŽENEVA - Oporečna voda je povzročitelj skoraj desetine bolezni in krivec za šest odstotkov smrti po vsem svetu, se glasijo ugotovitve poročila, ki ga je včeraj objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). WHO ocenjuje, da problemi v zvezi v vodo povzročijo 9,1 odstotka bolezni, ki jih po svetu zabeležijo na letni ravni, in ob tem izpostavlja, da je prisotnost pojava nesorazmerno velika v najrevnejših državah na svetu. "V 35 državah, ki jih problem zadeva v največji meri, bi bilo 15 odstotkov bo lez ni zlah ka pre pre če nih z boljšo vodo, zdravstvenimi ukrepi in higieno," je za novinarje povedala avtorica poročila Annette Pruss-Ustun. V razvitih državah nečista voda po vzro či manj kot od sto tek smr ti, medtem ko v državah v razvoju smrtni davek znaša v povprečju osem odstotkov. Ob tem je najskrajnejši primer Angola, kjer je voda povzročitelj kar 24 odstotkov smrti. Prek oskrbe z vodo se lahko prenašajo bolezni kot so malarija, virus vročice denga in di-areja. Problem še posebej ogroža otroke, saj je onesnažena voda krivec za kar 22 odstotkov bolezni pri mlajših od 14 let ter za četrtino smrti med otroki. Kor rešitev problematike Pruss-Ustenova vlade spodbuja k vlaganju v to področje. Vsak vložen dolar bi doprinesel dodatno podporo v višini osmih dolarjev v prihrankih zdravstvenega varstva ter v produktivnosti, je še povedala avtorica poročila. (STA) šveDska - Po tednu dni službovanja Učitelj ob službo zaradi igranja v hardrock skupini STOCKHOLM - Gimnazijski učitelj iz Vastervika na jugu Švedske je zaradi glasbenih hobijev izgubil službo. V prostem času je bil namreč član "hardrock" skupine, zaradi česar so ga po vse ga ted nu dni služ bo va -nja odpustili, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Direktor šole, na kateri je učitelj po uče val, se je za ome nje no po - tezo odločil zaradi "protislovja s temelj ni mi vred no ta mi šo le". Star ši učencev in ostali učitelji naj namreč ne bi bili pripravljeni sprejeti učitelja, ki bi bil v prostem času še "hard -roc ker". Neimenovani učitelj se je po poročanju švedske tiskovne agencije TT, na katero se sklicuje APA, na odločitev direktorja že pritožil. (STA) LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je zimbabvejskemu predsedniku Robertu Mugabeju odvzela viteški naziv. Gre za precej nenavadno potezo, ki govori o tem, da je Velika Britanija zgrožena nad kršitvami človekovih pravic v Zimbabveju, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Mu ga be je vi teš ki na ziv pre -jel leta 1994, ko je veljal za junaka boja proti kolonializmu. Odvzem častnega naziva je predlagal britanski zunanji minister David Mili-band. Mugabe sicer ni prvi, ki je ostal brez viteškega naziva. Kraljica ga je leta 1989 odvzela takratnemu romunskemu voditelju Nicolaeu Ceasescuju, poroča AP. (STA)