Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. Lendava, 25. oktobra 1936. Štev. 43. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Junaštvo. Pred kratkim smo objavili kratek živlenjepis pokojnoga dolenskoga plebanoša, g. Klekl Jožefa. Ne smo pa mogli v tistom vse povedati od pokojnoga. Zato tü omenimo edno potezo ž njegovoga živlenja, ki nam na dlani prinese njegov kremeniti značaj i presveti v vsoj grdobi mašetarenje denešnjega pokvarjenoga sveta, šteri se zadovoli z drobtinicami za ceno svoje neodvisnosti, za ceno celoga človeka. V Somboteli je bilo. Pokojni je bio voznik. Pred njim je stala strašna policijska voza v Budapešti. Grozote te so jasno poznane vsem, ki so nekdaj bili pod Madjarsko. Pa bližala se je pokojnomi rešitev. Edna izjava njemi je bila dostavlena v podpis. To če podpiše, se reši voze i vsega trplenja v njej pa vseh posledic njenih. Reši se tüdi rane smrti, štero njemi je spravila ravno, ta voza. Kakša izjava se je terjala od njega? Od katoličanskoga dühovnika? Od Slovenca.? Podpisati bi mogo izjavo, da bode odsehmao katekizmuš včio vogrski mesto slovenski, to je, da bode madjarizirao. To kratko izjavo je zahtevala od njega oblast, ki ga je zaprla. Pa pokojni, čeravno bi se mogo rešiti, je odklono z ogorčenjom to ponüdbo i je rajši šo v vozo, tam trpo nesmileno, si zdravje pod-kopao i vmro rane smrti, rajši, kak bi pa zatajo svoj mili svovenski narod, kak bi pa delao samo edno piknjico proti düšnoj vesti, ki ne dovoli, da bi včio Verenavuk v jeziki, ki ga ne razmi dete. Katoličanski dühovnik, slovenski rojak nači ne mogo napraviti. Gda to junaštvo iznosimo, prosimo vso našo mladino, naj gleda na nje i naj se ravnajo po njem. To junaštvo je ne sad brezverske vzgoje, to junaštvo je ne sad komunističnih navukov, to junaštvo je ne sad gizdave samozavesti štera gleda samo sebe, išče samo sebe, drüge pa zametava, to junaštvo je sad istinske notrašnje verske vzgoje, ki išče dobro bližnjemi i se v te namen žrtvüje, naj je samo dosegne. Gda na to junaštvo pokojnoga dolenskoga plebanoša vržemo svoj pogled, se klonimo pod njegovov zastavov i odločno pa jasno spregovorimo, da junak, kakši je bio pokojni Klekl Jožef, dolenski plebanoš, je mogo i je tüdi vlevao najbolšega düha v Novine i Kalendar, šterima je bio urednik, Prvomi krajši čas, drugomi vnoga leta. I kak Novine, tak kalendar sta se napunila i sta še puniva s tem junaškim dühom, s tov nesebičnov, junaškov lübeznostjov do našega maloga naroda v Slovenskoj krajini, ka vsaki opazi, ki ga napunjava spodoben düh, kak ga je meo pokojni dolenski plebanoš. Slabiči, sebičneži, gizdavci, ki svojega dobroga naroda v Slovenskoj krajini ne rabijo za drügo, kak da bi po njegovih ramaj prišli do časti i do lepih dohodkov, naj za vsikdar prejdejo z naše zemle i naj se zbüdijo samo pokojni veliki dolenski Kleklnje. Dobili smo višjo državno gimnazijo. Gospod minister dr. Krek, šteri je te dni hodo kre Müre, nam je spo- j točo, da je dobo v tork, dne 20. oktobra od gospoda ministra prosvete iz Beograda sledeči brzojav: „Sporazumno! s predsednikom kraljevske vlade, gospodom dr. Stojadinovičom. Te obveščam, da sam odredo postopno otvaranje višje državne gimnazije v Murskoj Soboti. Pozdravla Te minister prosvete Štosovič“. G. minister dr. Krek je te brzojav ešče isti den Sporočo g. glavari Lipovšeki v Soboti z naročilom, naj to naznani vsem. S tem je naša dugoletna borba za gimnazijo zmagoslavno končana. Pred dvema tjednoma je bio v Beogradi g. banski svetnik Bajlec, gde so njemi naši gospodje ministri obečali, da bomo gimnazijo v najkračišem časi dobili. I to se je tüdi zdaj v istini zgodilo. Lansko leto je našoj deputaciji, v šteroj so bili gg. dr. Klar, Hartner, Bajlec i dr. Kelenc, g. prosvetni minister obečao, da dobimo mi popuno državno gimnazijo, kočevska višja gimnázija se pa ukine. Tüdi g. banski svetnik Klekl je komaj ešče pred ednim tjednom na svoje Posredovanje, naj se kem prle odpre višja državna gimnazija v Soboti, dobo Obečanje, da bo gimnazija v najkračišem časi podržavlena. Zdaj se je hvala Bogi vse to vresničilo. Zahvaliti se pa mamo v prvom redi za to, da smo dosegnoli podržavlenje višiših razredov naše gimnazije, našemi voditeli slo- venskoga naroda dr. Korošci, šteri se je za to z vsov düšov zavzeo i je s tem tüdi dosegno, da se je naša žela spunila. V zadnjem časi je pa ves svoj vpliv zastavo za našo gimnazijo tüdi naš minister dr. Krek, šteroga moramo imenüvati za posebnoga prijatela naše krajine. Tak zdajšnja vlada točko za točkov spunjavle svoje oblübe. Vse naednok, se razmi, nemremo dosegnoti, itak smo pa v tom kratkom časi, kak ma zdajšnja vlada oblast v rokaj, do- segnoli več, kak zadnjih deset let vküp. Ob toj priliki sta poslala banskiva svetnika gg. Klekl Jožef i Bajlec Franc g. ministri dr. Korošci sledečo brzojavko: „Dovolite gospod minister, da se Vam v imeni cele Slovenske krajine i vsega našega lüdstva prisrčno zahvalimo za pomoč i naklonjenost pri podržavlenji naše višje gimnazijeˮ. Brzojavke s podobnov vsebinov sta poslala g. ministri dr. Kreki, g. prosvetnomi ministri Štošoviči i g. bani dr. Natlačeni. ŠIRITELSKI SESTANEK 8. NOVEMBRA BO v BOGOJINI. Širitelski sestanek se vrši letos novembra 8. v lepoj i zgodovinskoj Bogojini. Velika sveta meša je poldesetih, po božoj slüžbi sestanek i po sestanki sküpni obed pri cehmeštri g. Horvat Janoši. Pridite Širitelje i širitelice, pa si poglednite lepo cerkev arhitekta Plečnika, pa se spomnite v svojih molitvaj z velikega sina našega naroda, pokojnoga bogojanskoga plebanoša, Baša Ivana, ki so to cerkev zidali. Po obedi poromamo vsi na grob pokojnoga i položimo venec na njega. Širitelje i širitelice, prinesite z sebov te den 8. novembra vso letošnjo naročnino, da zaostani dug v tiskarni poravnamo i da more ta kalendar i Marijine Liste dogotoviti. Mati g. plebanoša pri sv. Jeleni vmrli. Po dukšem betegüvanji so vmrli v Strehovcih na svojem domi mati g. plebanoša Varga Štefana pri Sv. Jeleni na Goričkom. Pokojna so si iskali zdravje okoli zdravnikov, šteri so njim ne mogli ohraniti življenja. Kak vörna i vzgledna mati svoje dece, so je v lepom krščanskom dühi vzgajali. Bili so smilenoga srca i so ništerne siromake nahranili. Bog dáj njihovoj düši večni mir i pokoj, vsem domačim pa, posebno g. plebanoši, ki so zgübili v pokojnoj svojo drago mater, pa izražamo naše globoko sožalje. Vsem naročnikom jih priporočamo v gorečo molitev. Granda La amiko: Politični govor. Godi se v zdajšnjem času. Govor spisan v obliki igrokaza. I. dejanje. - 1. prizor. Govornik: Dragi moji poslüšalci zapomnite si sledeče moje reči, štere vam bodem zdaj povedao. Pri zdajšnjih občinskih volitvaj ino bodočih poslanskih volitvaj morate vsi kak en mož, voliti našo mogočno i poštüvano pošteno Jugoslovansko Radikalno Zajednico. Ar ravno v toj stranki so postavleni za voditele sami pošteni i od celoga naroda poštüvani možje. Vsi vidimo dobro, da je ravno stranka JRZ dozdaj največ dobroga napravila nam kmetom v Sloveniji, posebno šče naši slovenski poslanci, člani JRZ i našiva slovenskiva ministra gg. Dr. Korošec i Dr. Krek, pa razni drügi veliki funkcionarje JRZ, ki se dosta brigajo za naše lepo Slov. krajino. Dobro Vidite, da se zdaj največ dela javnih del i za to se mamo zahvaliti našemi voditeli Dr. Korošci. Zborovalci: Živijo gg. poslanci JRZ, Živijo gg. Dr. Korošec i Dr. Krek. Govornik: Zato vas pozivam, da se vsi moramo pridrüžiti i strniti pod zastavov JRZ, pod zastavov Dr. Korošca i njegovih prijatelov. Glas: Tak je. Zborovalci: Živijo Dr. Korošec. Govornik: Čüje se i nešteri gučijo, zakaj se pop v politiko meša, naj prej bole v cerkvi Boga moli. Nego dragi moji, ne je tak. Naj omenim sledeče: Zakaj se pa v politiko meša eden industrijalec, naj te tüdi vodi svoje podjetje; zakaj se en kmet meša v politiko, naj te vodi svoje posestvo itd. Te je pa tak vsaki lejko poslanec i minister, naj ma samo zadosta znanja v svojoj glavi, naj je to te že pop, fiškališ, industrijalec, kmet, mesar, uradnik ali štokoli, naj je on samo pošteni, naj se samo briga za nas kmete i delavce pa za celi narod, nej pa, da bi delao samo za svoj veliki nenasitšeni žep. Zborovalci: Tak je tak. Govornik: Posebno, dragi moji, se nam Slovencom ponüjajo razne osebe za voditele, zato pa povem: Ali nemamo mi eti zadosta dobrih voditelov? Posebno mamo za voditela biv- šega poslanca, zdajšnjega banskoga svetnika, preč. g. Klekl Jožefa, šteri majo najvekšo zaslügo, da smo prišli iz dugoletnoga madžarskoga jarma v našo lepo Jugoslavijo. Njim bodi jezerokrat Zahvala za vse brige i skrbi, štere so pretrpeli za nas. Zato moramo poslüšati samo njih i nej drüge kričače. Nadale mamo poštenoga, dosta se brigajočega za nas kmete i delavce, zdajšnjega poslanca Dr. Klara. Mamo šče posebno mi v Sobočkom srezi dosta brigajočega pa delavnoga od vseh poštüvanoga Bajleca pa drüge. Zborovalci: Tak je tak ! Živijo gg. Klekl, Dr. Klar i Bajlec. Govornik: Dragi moji, naj omenim sledeče. Šteri čtete novine i to: „Slovencaˮ. „Domoljubaˮ, „Novineˮ i „Sl. Gospodaraˮ, vidite, da prirejajo bratje Kranjci pa Štajarci po nedelaj politične shode, kde manifesterajo za idejo Dr. Korošca, kde se zbirajo jezeri i jezeri. Tüdi mi se zdrüžimo kak en mož i pravimo: vsi za Korošcom ino Kleklnom bomo šli. Zborovalci: Živijo Dr. Korošec i Klekl. Govornik: Zdaj ob priliki občinskih volitev bodo hodili okoli vas razni agitatorje, pa vas zaslepavali i grdili JRZ. Če bode šteromi izmed vas šteri plačanec kaj takšega gučao, njemi povejte v obraz sledeče : Zadosta dugo ste nas vodili za norca i slepih, ali zdaj so se nam odprle oči i smo spoznali, da vlada v šteroj je tüdi naš voditeo Dr. Korošec, je najbolša i poštena, zato bomo samo njo i njene kandidate volili. Vi se pa spucajte izpred naših oči, ar nas več ne bodete meli na lanci. Tak dugo ste nas slepili, da smo postali skoro vsi kodišje, nagi i bosi; zdaj kda smo se že malo izkopali iz blata, zdaj bi nas pali radi dobili pod sebe; ali motite se, mi smo Korošcovi i bomo volili samo JRZ. Te vidli, da si tisti, šteromi ste tak ali spodobno povedali, lepo zakapči svoj kaput, pritrdi kranjščak i se obrne pa odide tak kisilo, kak da bi se napio jesiha. Zborovalci: (Čüje se ploskanje i smeh pa kriči): Živijo Dr. Korošec. Govornik: Pred volitvami vas bodo slepih z raznimi plakati i po časopisaj. Kak v roke dobite takše plakate i novine, taki je raztrgajte i vržite na ogen. Morate čteti samo naše novine, štere so v slüžbi krščanske misli i zato podpirajo JRZ. Istino samo krščanski listi pišejo. Zborovalci: Tak je prav. Govornik: Zato vas šče ednok Pozavam, volite pri volitvaj vsi JRZ pa poslüšajte, ka vam bodo povedali naši katoličanski voditelje, posebno poslüšajte g. Kleklna i drage naše Novine. G. Klekl so nas šče nigdar ne zapüstili, vsikdar so nam svetovali vse dobro, što je njih poslüšo, je ešče nej bio nigdar zgübleni. Zato jih moremo lübiti i poštüvati, kak svojega očo. Či bodemo mi vsi njihovi, bodo oni šče z vekšov skrbjov delali i se brigali za nas. Povejmo njim vsi zato etak: vaši smo iz celoga srca do konca vašega živlenja, naj nam vas gospodin Bog čuva še dugo let Zdravoga, da se bodete včakali starosti takše, kak malošto, Želemo vam najmenje 100 let. Ar či bodo oni duže živeli, bomo mi meh duže poštenoga voditela. Bog jih živi! Zborovalci: Živijo! Bog živi duga leta gospoda Kleklna! Govornik: K zaklüčki mojega govora, vas pozavam ešče ednok, vsi se zdrüžite pod zastavov Dr. Korošca i vedno podpirajte samo njega, ar samo Dr. Korošec je vodja Slovencov, pa nej drügi. Pravimo vsi etak: Vkraj od nas z raznimi JNS-ri, v kakšemkoli kaputi hodijo, vkraj tüdi z Mačkovci i z drügimi strankami, kak tüdi z vsemi Jugofašisti i Marksisti, samo naj živejo Dr. Korošec, Dr. Krek, Dr. Natlačen i prijatelje. Zato skrbimo: Živijo Dr. Korošec! Zborovalci: Živijo ... Dr. Korošec ino prijatelje njegovi ! Govornik: Zaklüčim svoj govor pa vas opominam, ravnajte se po tom navodili i ob priliki vam pali kaj novoga povem. Bog vas živi ! Zborovalci: Bog živi! Sad spravišča pri Gradi. Preminoči shod pri Gradi naj bi rodio ete sad: odločno borbo i iztreblenje iz Goričkoga kmičen cil komunistov, Mačkovcov i JNS-arov i vernost edinomi Slov. voditeli Dr. Korošci že pri tej občinskih volitvaj. 27. sept. je prek 3000 goričancov pri Gradi priseglo vernost Dr. Korošci. Če bi bilo lepo vremen, bi jih bilo gvüšno okoli 10.000 jezero. Pri občinskih volitvaj 25. oktobra — pa ne samo tej, nego vsi resni goričanci i vsi Slovenje naše krajine naj prisegnejo vernost svojemi voditeli Dr. Korošci s tem, da postavijo za župane zaistino naše katoličanske, krčanske domače može. 2 N O V I N E 25. oktobra 1936. NEDELA enaindvajseta po risalaj. Evangelij (Mataj 18). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom priliko eto: Prispodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k človeki Krali, ki je šteo račun činiti z svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Gda bi pa ne meo, odket bi plačao, zapovedo ga je Gospod njegov odati i ženo njegovo i sini i vsa, ka je meo ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči: mej potrplenje z menom i vsa ti plačam. Smilüvo se je pa Gospod nad onim slugom, odpüsto ga je i dug njemi je engedüvao.Vö idoči pa on sluga, najšao je ednoga z svoji Slüžbeni tivarišov, ki je dužen bio njemi sto sodov i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te slüžbeni tovariš njegov, proso ga je govoreči: potrplenje mej z menom i vsa ti plačam. On je pa ne šteo, nego je šo i vrgo je njega v temnico, dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi Slüžbeni tivarišje, štera so se godila, jako so se razsveti i idoči pripovidavali so Gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov i veli njemi: sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim službenim tivarišom, kak sam se i jas nad tebom smilüvao? I razsrdi vsi se Gospod njegov, dao ga je hoharom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj Nebeski včini vam, či ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. * Tri lepe podobe nam v denešnjem sv. evangeliji pokaže Jezuš, naj bi jih večkrat premišlávali i se od njih včili. Prva podoba je podoba smilenoga krala, ki nam kaže, kak dobrotlivi je Bog. Drüga je podoba nesmilenoga hlapca, ki nam kaže, kak trdoga srca so dostakrat lüdje. Tretja podoba nam kaže vörne hlapce, ki greh svojih tovarišov raj gospodari naznanijo, kak pa da bi bili odgovorni pred Bogom za grehe drügih lüdi. Bog je neskončno smileni. Tüdi najvekši greh je pripravleni odpüstiti, če samo grešnik ma namen i dobro volo se pobolšali. Vej to sami znamo, kelikokrat smo že Boga z grehi razžalili, pa smo šli k sv. spovedi i tam nam je neskončno smileni Bog po svojem namestniki dühovniki grehe odpüsto. Kak je pa Bog smileni, tak bi+ naj tüdi mi lüdje bili smilenoga srca. Pa ka vidimo dostakrat ? Bog človeki odpüsti najvekše razžaljenje, človek pa človeki ne odpüsti. „Preveč me je razžalo, nemrem njemi odpüstitiˮ — pravi eden. „Če njemi odpüstim, ka me je pred drügimi ošpotao, ka mi bodo pa lüdje pravili ?!“ — pra+ vi drügi. To so izgovori, ki dobro kažejo slabo človeško naravo. Človek človeka nikdar tak ne razžali, kak z grehom razžalimo Boga. Bog odpüsti, ti pa nemreš odpüstiti. Ne odpüstiš zato, ka se bojiš za svoje poštenje. Ali je pa tvoja čast vekša kak boža? „Vej njemi nikaj slaboga ne želem, da pa z njim gučati več neščem.ˮ — Takše odpüščanje je ne krščansko, ar ne pride iz srca. Jezuš nas vči najmre: „Iz srca odpüstite tistim, ki vas žalijo.ˮ Najlepši vzgled nam je On, kda je na križi odpüsto svojim morilcom i še za nje Boga molo. Odpüstimo tüdi mi iz srca tem, ki nas, razžalijo. Če najmre ne odpüstimo drügim, tüdi nam Bog ne odpüsti. Zmaga JRZ pri občinskih volitvaj. Večina kandidatov kandidira z velkim odobravanjom lüdstva na programi vladine JRZ. Pri zdajšnjih občinskih volitvaj pač nišče nemre niti malo trditi, da bi oblast, ali štokoli že koga naprej silo, kak naj napravi svojo listo, na šterom programi naj kandidat kandidira pri občinskih volitvaj i koga morajo Volilci voliti. Kandidati majo popuno svobodo, da si lehko po miloj voli zberejo na kakšem političnom ali gospodarskom programi sestavijo svojo listo i s kakšim programom stopijo pred svoje volilce, pa tüdi Volilci majo popuno svobodo, da se odločijo po miloj voli, kakšega kandidata bodo volili. Vidi se pa, da je zdajšnja vlada s svojim programom stranke JRZ med lüdstvom že ogromno pridobila, tak, da je večina kandidatov za občinske volitve že naprej izjavila, da je mogoča zmaga edino na programi JRZ. Dnes je že vsemi lüdstvi znano, da je naša najvekša nesreča centralistična vreditev naše državne uprave, to je, da se vsi dohodki v našoj državi stekajo v Belgrad i se potom od tam nazaj delijo med posamezne pokrajine. Pri tom mi Slovenci stalno goriplačamo, zato, ka mi redno več plačamo v Belgrad, kak drüge pokrajine, nazaj nam pa Belgrad deli samo telko, kelko na nas spadne po velikosti naše zemle. S tem smo mi vsako leto prikrajša ni skoro za 700 miljonov dinarov, to se pravi, da naša Slovenija vsako leto plača Belgradi 700 miljonov dinarov več, kak pa dobi nazaj iz Belgrada. Program naše bivše SLS, šteroga je zdaj prevzela JRZ, je pa te, naj posamezne pokrajine plačajo Belgradi samo telko, kelko za sküpne državne potrebe je neobhodno potrebno, inači pa naj vsakša pokrajina i tak tüdi naša Slovenija s svojim imanjom sama ravna. Či več pridela i več prišpara, potom naj ma pravico tüdi doma več potrošiti. Znano je pa dnes tüdi, da je vlada toga svojega programa dnes ešče niti malo ne mogla izpelati, zato ka Zdajšnji senat, v šterom sedijo po večini gospodje proti lüdskoga, centralističnoga düha, kak našiva slovenskiva senatora Kramer i Pucelj, vsigdar delajo proti vladi. Vlada je predložila parlamenti že več zakonskih predlogov, s šterimi bi vnogo olejšala bremena Slovenije i pomagala kmečkomi lüdstvi, pa je senat večino teh predlogov zavrno. Tak je na priliko senat preprečo tüdi, da je ešče dnes ne prišlo do tak jako potrebnih Kmečkih zbornic. Vsi pa Znamo tüdi, da senatora volijo ravno župani, šteri pri tom majo odločilno vlogo, zato lüdstvo takšega župana dnes več ne bi volilo, šteri bi delao proti programi JRZ za centralizem. Tak so sprevideli kandidati, da lehko zmagajo edino na programi JRZ i tak se je odločilo tüdi lüdstvo, da bo volilo samo tiste kandidate, šteri ščejo tüdi v občinskom gospodarstvi uvelaviti program bivše SLS ali zdajšnje JRZ. Decentralizacija je najmre tüdi v občinskom gospodarstvi velke važnosti. Kelko nepotrebne škode i kelko svaje so napravili posameznim vesnicam ravno tisti županje, šteri so tüdi v občini šteli vsešerom vpelati centralizem. Ništerne vesnice so si z najvekšim trüdom i šparavnostjov spravile kakše Občinsko imanje, župan Zdrüžene občine je pa nato v kratkom časi to imanje popunoma zapravo. Zato je tüdi lüdstvo v tom pogledi zahtevalo, naj se gospodari na te način, da bo vsakša ves s svojim imanjom sama ravnala. Če si je štera vesnica prvle kakše imanje spravila, s tem naj sama gospodari i dohodke toga imanja porabi za svoje lastne' potrebe. V sküpno Občinsko kaso se pa naj samo telko davle, kelko je potrebno za sküpne posle velke občine, ali kelko je potrebno, da včasi vse vesnice v kakšoj vekšoj zadevi ednoj vesnici pomorejo. Na kratko bi lehko teda povedali da pri zdajšnjih volitvaj, štere so posebno važne, ide v glavnom boj proti centralizmi tak v državnoj, kak v občinskoj upravi. Naš program je: Centralizem je najvekša nesreča za Slovenijo. Zato naj ide v Belgrad samo telko, kelko je za sküpne državne potrebe neobhodno potrebno. Ka si pa mi s svojov delavnostjov i šparavnostjov več spravimo, kak drüge pokrajine v našoj državi, tisto naj ostane pri nas i s tistim bomo mi sami gospodarili. Naši senatori, tak tüdi Pucelj i Kramer sta za centralizem. Setore pa volijo župani, zato bomo pri zdajšnjih volitvah zvolili takše župane, šteri ne bodo glasüvali za centralistične senatore. Volili bomo samo župane na programi JRZ. Centralizem vržemo vö tüdi iz občinskoga gospodarstva. Vsaka vesnica naj s svojim imanjom sama ravna, v sküpno Občinsko kaso naj ide samo telko, kelko je potrebno za sküpne občinske potrebe. Županje naj bodo pošteni, značajni, pravicolübni i pravi zagovorniki svojega lüdstva. Lažlivcov, zapravlivcov, manjakov i komunistov neščemo za župane. Če poglednemo po posameznih občinaj, lehko vidimo, da so se kandidati v istini tüdi odločili v velkoj večini, da kandidirajo na vladnom programi JRZ. V Soboti je sestavlena sporazuma lista z nosilcom Hartner Ferdinandom, dozdajšnjim županom, šteri je pristaš JRZ. V odbori so najodličnejši zastopniki JRZ iz Sobote, kak tüdi sam g. banski svetnik Bajlec, tak da se tüdi lista v celoti smatra za listo JRZ. V Soboti-okolici je lista dozdajšnjega župana Celec Ferdinanda v celoti JRZ. V odbori so najuglednejši zastopniki vseh vesnic te občine, tak, da je zmaga toj listi že naprej zasigurana. G. Celec se je tüdi dozdaj za svojo občino vnogo trüdo i njoj telko Spravo, kak malošteri drügi župan, zato se je lüdstvo že naprej odločilo za njega. Proti toj listi je vložena ešče edna lista, štero je z velkov težavov Sestavo mladi Martinec i za štero agitirajo nešterni komunistični mladenci. Lüdstvo je pa včasi sprevidlo, za kaj se pri tom ide i se je že vnaprej odločilo, da te liste nede volilo. V Bodoncih sta dve listi i to dozdajšnjega župana Hodoščeka i gostilničara Maršika. Obe sta na programi JRZ. Na Cankovi so tri liste i to na programi JRZ lista dozdajšnjega župana, Voglera i Vogrinčič Antona. Mencigar se je ne šteo izjaviti kakše farbe je njegova lista, nego lüdstvo je včasi spoznalo, da bi rad v motnom ribe lovio, zato se bo v glavnom Šlo samo ali za Voglera, ali za Vo-grinčiča, Mencigar pa tak malo bole na strani ostane. V Gornjoj Lendavi je izrazito JRZ lista tista g. banskoga svetnika Bačiča. G. Bačič je kak banski svetnik vnogo dosegno že do zdaj, zato so pri Gradi jako pametno napravili, da so postavili njega tüdi za kándidata na župansko mesto. Tüdi dozdajšnji župan Bokan je izjavo, da kandidira na vladnom programi, nego večina volilcov se je že davno odločila za g. Bačiča. V Gornjih Petrovcih je lista JRZ dozdajšnjega pristaša JRZ Bohar Adama, drügi kandidat Belec Štefan iz Šülincev je pa tüdi izjavo, da kandidira na vladnom programi JRZ. V Gornjih Slavečih je nosilec JRZ liste dozdajšnji župan Fartek Janoš iz Kuzme. Oba drügiva kandidata Sabo i Špilak pa tüdi trdita, da sta za Zdajšnji vladin program i sta ne proti JRZ. V Križevcih je nosilec JRZ liste g. Flisar. Dozdajšnji župan Küčan je tüdi vložo listo i pravi, da tüdi on kandidira na programi JRZ, izgleda pa, da zmago odnese g. Flisar, posebno ešče, da je Küčan ne popunoma zdrav i iz vseh vesnic niti nema odbornikov. V Kupšincih kandidira na programi Kmečke zveze i JRZ dozdajšnji župan g. Titan, vložo je pa listo tüdi g. Norčič Ivan iz Küpšinec, šteri kandidira tüdi na programi JRZ. V Mačkovcih so vložene tri liste. Nosilec JRZ liste je g. Kerec Štefan iz Prosečke vesi, brat šefa Borze dela, šteri ma jako dosta pristašov. Drügi nosilec liste, g. Banfi je izjavo, da kandidira na programi zdajšnje vladne politike, tretji nosilec Küčan se je pa ne izjavo kakše farbe je njegova lista. Lüdstvo se bo v glavnom odločalo za Kereca i za Banfija. V Martjancih sta tüdi dve listi. Sporazumno listo s pristaši JRZ. je Sestavo Ülen, tak da je on zednim nosilec liste JRZ, drügo listo je pa Sestavo dozdajšnji župan Vezer Geza, šteri tüdi kandidira na programi JRZ. V Pertoči je nosilec JRZ liste dozdajšnji župan g. Kolmanko, šteri je do zdaj vnogo delao za svojo občino i se je večina lüdstva že vnaprej odločila, da bo njega nazaj volila. Poleg njega sta vložila listi ešče Haužer iz Večeslavec i Recek. Tevi listi sta brez farbe, naše lüdstvo pa dobro pozna tüdi takše liste, štere svojo pravo farbo vsigdar rade skrivajo, zato takših list nede volilo. V Prosenjakovcih sta dve listi i to dozdajšnjega župana Vargo iz Prosenjakovec i Vaš Karola iz Sela, šteri se je vnogo trüdo, da bi se prenešao sedež občine iz Prosenjakovec v Selo, ka se je zdaj tüdi zgodilo. Oba sta izjavila, da kandidirata na programi JRZ. V Puconcih kandidirata dozdajšnji župan Kühar, šteri je izjavo, da kandidira na vladnom gospodarskom programi i Vratarič iz Predanovec, kak opozicija proti Kühari, šteri ravnotak kandidira tüdi na vladnom gospodarskom programi. V Rogaševcih je nosilec JRZ liste dozdajšnji župan Unger Mihael, šteri si je kak skrben i vesten župan pridobo vnogo zaslug za svojo občino i se je ravno zatoga volo že vnaprej velka večina volilcov odločila, da bo volila njega. Proti njemi kandidira Marič, šteri je javno svoje farbe ne šteo pokazati, obečavle pa telko vsefele mogočega i nemogočega, da lüdstvo že vnaprej zna, da niti desetino toga, ka obečavle, sledi ne spuni, zato na takša obečanja nikaj ne da. Politični pregled. Po sveti. V Beči so odkrili navodila ruske komunistične stranke, kominterme, v šterom je guč od toga, kak se naj razširi komunistična agitacija v Jugoslaviji. V Belgiji, toj Čisto katoličanskoj državi, štera ma za prebivalce dvojezični narod, Valonce i Flamce, to je Francoze i Holandce, so se zbojali prijatelstva z Francijov. To pa zato, ar Francija naglo ide v komunistični tabor pod predsedstvom židova Bluma. Zato je belgijski kral v svojem važnom govori dao celomi sveti naznanje, da nešče meti zveze z nikšov državov, nego de se Belgija branila sama. Belgija ostane neutralna, to pomeni nepristranska, ka se k niednoj državi ne priklüči. Te govor belgijskoga krala je grozno vznemiro Francoze, ki se bojijo Nemcov i so meli v Belgijcaj zaveznike, a razveselio je pa Nemce i Talijane. Francozka politika je najmre po boji zmirom delala na to, da se podpišejo kolektivne pogodbe ki bi branile meje državam. Kolektivne pogodbe so tiste, gda se več držav zaveže, ka do sküpno branile več mej. ltalija i Nemčija pa sta drügoga mišlenja, najmre, naj se posamezne države pogajajo med sebov. Tak se vidi zdaj, ka zmaga mišlenje Nemcov i Talijanov, k šteromi se je pridrüžila poleg Belgije že tüdi Holandija i štero mišlenje so zastopale stalno države severne Europe. Abesinija. Italija je poslala v Abesinijo novo vojsko, da si podvrže še tiste rodovitne dele Abesinije, šteri dozdáj ne so bili premagani. V Addis Abebo, glavno mesto Abesinije je prišo tüdi višji cerkveni dostojanstvenik, da vredi katoličanske Cerkve zadeve v novoj pokrajini. Veroborci na Španjolskom vsikdar bliže idejo k glavnomi mesti, Madridi i verolomci, komunisti s strahom bežijo pred njim. V Nemčiji preganjajo verske šole. V Nemčiji je bavarski minister razglaso edno nesramno odredbo, da najmre po novom leti vržejo iz 400 šol vse redovnice, ka nedo smele več včiti. Prek jezero dobrih redovnic pride tak na cesto. To pa vse zato, naj deca nema verske vzgoje. Belgred. Blagoslovijo se je novo poslopje parlamenta, šteroga kak i senata lansko Zasedanje se je zaklüčilo i 20. okt. odprlo novo z volitevjov predsedstva i tajništva. 25. oktobra 1936. NOVINE 3 V Strükovcih je nosilec JRZ liste g. Hackl Viljem iz Lemerja, drügi nosilec, dozdajšnji župan Šavel, je pa tüdi izjavo, da kandidira na programi JRZ, ravno tak tretji nosilec liste Šiftar Aleksander iz Strükovec. V Šalovcih je nosilec JRZ liste g. Škalič Matjaš iz Hodoša. Dozdajšnji župan, Žiško Janoš, pri šterom je bila pred dnevi revizija od banske uprave v Ljubljani i je bio na podlagi opravlene revizije razrešeni županske časti, je tüdi vložo listo i pravi, da kandidira na vladnom programi. V Tešanovcih je sestavlena sporazumna JRZ, štere nosilec je dozdajšnji župan Kühar. Na Tišini je nosilec liste JRZ Flegar. Drügi kandidat, Šiftar Jožef iz Petanjec je tüdi izjavo, da kandidera na programi JRZ. Kak je večina kandidatov pri lüdstvi spoznala, da lehko računajo, da bodo izvoljeni samo, če bodo kan-didirali na programi JRZ, tak se je tüdi naše lüdstvo že davno odločilo, da bo volilo samo tiste kandidate, šteri kandidirajo na programi, iz šteroga je razvidno, da ma v prvom redi skrb i dobro našega lüdstva v računi. Zato že vnaprej lehko trdimo, da bo pri zdajšnjih občinskih volitvaj zmaga JRZ v istini velka i močna. OGLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Toplo se zahvalim preč. gospodoma Zelko Ivani, dobrovničkomi i Halaš Danieli, lendavskomi kaplani, da sta mesto mene tak lepo i požrtvovalno, iz gole lübezni vrejüvala Novine. Rsvnotak se zahvalim tüdi vsem številnim dopisnikom. — Vrednik. Naročnikom i širitelom. Najlepše prosimo vse naše naročnike i širitele, naj zaostalo naročnino za Novine kak i za Marijin List do konca oktobra poberejo, odnosno nam dopošlejo, ar ne moremo ovak naročiti papira ne za Novine, ne za Marijin List i ne za kalendar. Marijin List se je te mesec teško dogotovo, kalendar pa nemoremo naprej delati, ar tiskarna nema gotovčine, ka bi plačala delavce i tak tüdi nemre naprejplačati fabriki papir, mi njej pa ne moremo iti na pomoč, ar naročniki neso nam ešče plačali naročnino. Zato prosimo vse, da do konca oktobra vsa naročnina naj bo odposlana na upravo, ka ne zaostanejo listi. Naš novi misijonar za Indijo. Gospod Cigan Ivan, salezijanski bogoslovec ide te dneve v Indijo v bogoslovje, da se po dovršenih študijah posveti najlepšemi misijonskomi deli. Novi misijonar je doma iz Gančan, beltinska fara. Molimo za njega. Vidonci. Nede duže mučao naš zvon, to pokažemo 25. oktobra, gda vsi na g. Bačiča damo svoj glas. Polana. Gledamo kak se dva tabora pričkata pri nas i jako razmimo, zakaj nešče tista stran, štera je kriva, priznati, ka je bila z pokojnov komunističnov Ljüdskov pravicov v zvezi. Sram jo je. Nikši izgovor je ne, ka prej nešterni Polančarje hodijo v gorice pit i proti zapovedi cerkvenoj delat. Mi njim odgovorimo, ka na eden prst lejko zapišemo iména tistih Polančarov, ki majo gorice. Pa naj dokažejo, ka so tej ne spunili svojih verskih dužnosti! Komi se ne vidi pri nas, naj ide v Rusijo k Štabni, kde je vgasnola pesem, ar je zatreta vera i vsa poštenost. Ki so krivi, naj spoznajo svojo krivico i naj se pobouša-jo, to je naš zadnji glas, a ne dovolimo, da bi se prali od tistoga, ka smo vidili, da je zamazano bilo. Opazovalci. Zrnje delavcov ma znižano ceno. Na prošnjoJiorze dela v Soboti plačajo delavci, ki so slüžili zrnje v Bački i Baranji, znižano vožnjo za zrnje i plačajo do 31. decembra samo petino voznine. Delodajalec pa mora posvedočiti, da si je delavec to zrnje zaslüžo i to svedočanstvo mora tüdi ' dotična občina, kde je delao, potrditi. To Potrdilo se more priložiti vozno-mi listi. Ki šče küpiti lerovino, hras-tovino, bükve, gabrovino i drügi dober les za potrebčino svojo, naj se te tjeden zglasi, to je od 25. oktobra do Vsehsvetcov v Gornjem Mihalovi od Štrigove gor. Les je pri velkoj cesti. To naznanja Agrarna zadruga predvsem svojim kotrigam i vsem drügim. Beltinci. Pri nas se vrši veselica za veselicov i to proti dovolenji občinskoga odbora. Občinski odbor se nikdar ne pita, jeli bi se dalo dovolenje za veselico, ali pa ne. Vse rešava predsednik občine. Za nered, ki se je pred kratkim vršo v nekoj gostilni, zato odbor nemore prevzeti nikše odgovornosti. — Odborniki. Smrt zgledne deklice. Oktobra 14. smo zakopali ^ Beltincih v najlepšoj deviškoj dobi mladenko Baša Marijo, ki je bila tri leta v slüžbi pri narodnom poslanci, g. Dr. Klari i je nad vse verno vršila svojo dužnost. Zato se je pokopa vdeležila tüdi drüžina dr. Klarova. Teško prizade-toj drüžini Bašovoj, štera je pred kratkim zakopala tüdi očo,, naše globoko sočütje. Pokojnina pa naj zasija večna svetlost. Na podporo naših listov so poslali: Preč. g. Kühar Ivan, plebanoš, Prelog 50 Din., Donša Števan i žena Marika, Ivanci iz Francije 9 Din., Vučko Magda, G. Bistrica v Franciji 52.50 Din., N. N. Dobrovnik 10 Din., Fujs Marija, Ižekovci v Franciji 50 Din. Bog plačaj 1 Beltinci. Naše prosvetno drüštvo se je 27. sept. spomnilo z lepov aka-demijov božega slüžabnika Antona Martina Slomšeka. Oktobra 4., je pa nastopno z igrov ..Koroški tihotapce štero je režiširao g. Ing. Neržima ije bila v popolnosti izpelana. Okt. 18. smo pa meli predavanje od strupena plinov. — G. Žalar, naš bivši kaplan so nabirali na cerkev Kristuša Krala v našoj fari zvün zlatnine i srebrnine okoli 4000 Din. Neka oseba jim je tüdi oblübila prt na oltar. Grad. Dečkom i moškom cele gračke fare! Dnešnji den — 25. oktober de — den našoga čiščenja i obračuna. Dnes mo vsi — od prvoga do zadnjega — v gračkoj občini — glasüvali za našo katoličansko, Korošcovo listo, to je listo g. Bačiča. Mi ne bomo volili listo, na šteroj je pisana drüžba lüdske fronte! Mi mo volili samo moža, šteri de se brigao za naše Slovenske, krščanske potrebe. Kak so preminoče nedele stotine i stotine občin po Jugoslaviji pomele iz občinskih uprav vse, ka njim ne po voli bilo v tej zadnjih letaj, tak mo tüdi dnes pometi iz naše občine lüdi, šteri so brez nas prišli gor. Dobro je, da so volitve javne, ka mo dönok vidli, što v našoj občini dela proti nam, katoličanskoj listi i župani, proti našoj lüdskoj stranki i proti našemi voditeli g. dr. Korošci. Dnes mo dönok vidli, što drži z našimi političnimi sovražniki celo z komunisti I Mi vsi idemo dnes v borbo za zmago naše, poštene, kmečke, katoličanske tiste g. Bačiča. Zato Živio g. Bačič — naš župan — voditeo naš dr. Korošec! — Volilci gračke občine. Novine so naraste meseca septembra za 36 komadov. Odpovedana 2 komada. Čisti narastek 34 komadov. Mar. List naraso za 6 komadov. Iz globočine srca se zahvalimo č. slugom božim A. M. Slomšeki i Frideriki Baragi. Prosimo Boga, naj njima da čast oltara i ž njima dühom napuni slovenski narod i naše tiste, pa te razširi. Martjanci. Pri nas smo za zdajšnje občinske volitve sestavili sporazumno JRZ listo z nosilcom g. Imenom. V toj tisti so upoštevani vsi naj-odličnejši JRZ pristaši tak katoličani, kak evangeličani i najvplivnejši možje iz vsake vesnice naše občine. Poleg naše liste, je postavo tüdi „ dozdajšnji župan Vezer svojo listo. Čüjemo pa, da se od te strani agitira proti našoj listi na te način, da se pri evangeli-čanaj govori, da se je Ülen odao ka-toličanom, pri katoličana] pa gučijo, da so se katoličani odati evangeliča-nom. Mislimo, da nikakega jako boti to, da smo mi tak lepi sporazum napraviti. Pri občini je najkoristnejše, če idemo lepo složno katoličani i evangeličani vküp tak, da pridejo v odbor izmed obojih najpoštenejši. Če so se pa lüdje v velkoj večini odločiti za našo listo, že znajo zakaj so to včinoti, v nove lüdi pa majo popuno zavüpanje, kak tüdi v program JRZ. Naš program je znižati občinske izdatke, vsakšoj vesnici vrniti njeno imanje, naj vsakša s svojim imanjom sama gospodari, posebno pa, da odstranimo vsakšo diktaturo v našoj občini. Naj se nam ne zameri, če nešternim več ne verjemo, čiravno si ščejo zdaj JRZ kaput'oblečti. — Martjančar. Krog. Vidi se, da je ništernim mladim gospodekom vnogo na tom ležeče, naj bi Zmagala pri zdajšnjih občinskih volitvah pri nas Martincova lista proti Celecovoj JRZ tisti. Čüdno se nam je vidlo od začetka, zakaj skoro vsakši den i vsakši večer pridejo v našo ves mladi nikajnemaši, štere dobro poznamo po njihovom komunističnom mišlenji. Tej so den za dnevom prigovarjati naše lüdi, naj volijo Martincovo listo, pa včasi nastane pri nas pravi komunistični raj. Doklad nam več nikših nede trbelo plačati, župan bo delao brezplačno, tajnik pa sluga morata tüdi brezplačno delati, če bi šteri kakšo plačo proso, te ga trbe odza brsnoti, siromacke več nedo lačni, zato ka pod novim županom tisti, šteri nikaj nema, si bo vzeo od tistoga, šteri kaj ma, manjak bo pa meo pravico vzeti od tistoga, šteri je kaj pridelao. Mladi gospodeki, šterim bi mi priporočali, naj se raj včijo, da bo ednok iz njih kaj poštenoga gratalo, se jako motijo, če majo nas za tak strašno zabite, da v vsakšo oblübo verjemo. Mi dobro poznamo lüdi na Martincovoj listi i lüdi na Celecovoj JRZ listi, zato že vnaprej povemo, da bomo volili vsi samo JRZ listo. Dve našivi-odišle v misijone.. Častite šolske sestre, Cigan Leandra iz Sr. Bistrice i Raščan Krescencija iz Trnja, sta odišle 14. oktobra—v-Brazilijo na pomoč sestjj_Štefaniji Špilak iz Brezovice, ki je tam prednica bolnišnice v Catanduvi. Obe se zahvalita za vse cjpbro, ka sta sprejeti, prosita molitve 1 blagoslov na pot. Molimo za njeve, ka njedve delo obilen sad obrodi za zveličanje düš. Rakičan. Pred kratkim smo z zahvalnostjov pozdravili v našoj občini zastopnika kralevske vlade, ministra, g. dr. Kreka i zastopnika král. banske uprave. Komaj edno leto je na vladi dr. Korošec, že smo dobili elektriko i most prek Ledave pa vnoge drüge dobrote, predvsem sloboščino. Zato bomo 25. oktobra voliti Celec Ferdinanda, ki kandidira na listi g. dr. Korošca. Najstarejša ženska v Črensovcih Vmrla. Okt. 19. smo zakopati v Črensovcih Horvát Kato, ki je na den pokopa dovršila‘ ravno 92 leti svoje starosti. Pokojna so nikdar ne biti betežni i so do zadnjega lejko jeli. Naj počivajo v miri, njihovoj dobroj krščanskoj drüžini pa bodi Srce Jezušovo v tolažbo. Selo. Po 3 letaj hüde borbe se nam je posrečilo popraviti napako, štera se je zgodila z zdrüžitevjov občin v leti 1933 ino zdaj je podpisan ukaz králj, namestnikov o premestitvi občinskoga sedeža iz Prosenjakovec v Selo, kak se toga kraja to po vsoj pravici dostaja. Za to spremembo smo prav hvaležni notranješmi ministri g. dr. Korošci i vsem gospodom, šteri so se trüdili, naj se napravlena krivica popravi. — Občani. Bakovci. Oktobra 3. nas je obiskao g. Celec Ferdo, dozdajšnji župan. Obečati smo njemi, ar smo ž njim zadovolni, da ga bomo znova volili. Na razne oblübe mačkovih agitatorov, ki nam obečavlejo, da bi dobili Sedež v Bakovce, nikaj ne damo, kajti sedeža ne bodo deliti mačkovci, nego dr. Korošec, šteroga stranka ma ogromno večino i je za duga leta zasigurana njena vláda. Dokležovje. Pröstovolna gasilska četa v Dokležovji se najlepše zahvalüje gospodi poslanci Dr. Klari, da nam je poskrbo podporo 1500 Din za nabavo prepotrebna rešilnih čunov za časa poplave. — Odbor. Črensovci. Občinske volitve se približavlejo. Naša domáča tista je že sestavlena i potrjena i naš bodoči župan bode dozdajšnji predsednik g. Horvat Anton iz Žižkov. V našoj listi mamo same dobre može za odbornike, v šterih mamo zavüpanje, da do občino dobro pomagati voditi. Tüdi naši nasprotniki majo svoje liste sestavine i to mačkovci majo Sabo Elemera, gostilničara iz Sred. Bistrice i JNS-evcl majo Kelenc Janoša v Gor. Bistrici. JNS-arska tista se skrivle pod JRZ. da stem več volilcov šče za sebov potegnoti. Da je tak daleč pri-motila ednoga odbornika pamet, ki je podpisao na prvo mesto, da je njeni nosilec liste JRZ i da dela z celov močjov za JRZ stranko. Mi pa toga nosilca tiste dobro poznamo, štere stranke kaput nosi i tajno širi vest, da on šče znova zbüditi Prinas JNS-ovce. Zato vsi Volilci črensovske občine dobro poglednimo, ka za odbornike majo JNS-ovci i mačkovci i kak bi mogli vroke dati našo občino lüdje, šteri nam znajo spraviti samo teškoče. Zato vsi vküp dobro premislimo i 25. oktobra vsi volimo Dr. Korošcovo stranko, v šteroj je dozdajšnji župan g. Horvat Anton. Volilec. Sv. Jürij. Proti našoj JRZ tisti z nosilcom g. Ungerom, gde so zbrani v istini vsega spoštovanja vredni možje iz cele občine, tak, da je niti edna ves ne zapostavlena, je postavo svojo listo tüdi g, Marič. Te človek nam pa telko dobrot obečavle, tak, da smo že samo teh obečanj tak siti, da nam je nemogoče voliti Maričovo listo. Pri nas lüdje pač tak pravijo: župan pa občinski tajnik morajo meti nikšo določeno plačo, zato, ka to za svoje delo zaslüžijo. Če pa župan ne bi meo nikše določene plače, te bi se pa znalo zgoditi, da bi si jo gde med občinskimi dohodki sam poiskao i tak bi občina mela vnogo vekšo škodo, kak pa če župani določi redno plačo. Zato mi takšemi, šteri vnaprej guči, da nikše plače nede meo kak župan, nikaj ne verjemo i ga nemo volili, zato, ka si takši navadno sledi sami vsikdar vekšo plačo določijo na škodo občine. Pertoča. Naša JRZ lista je Kol-mankova, šteri ma na svojoj listi zbrane istinske poštenjake iz cele naše občine. Razni nikajnemaši i Pavliči nam pa takše nemogoče dobrote obečavlejo, če bomo volili Kolmanki nasprotne liste, da nam morajo na pamet priti obečanja komunistov v Rusiji. Tüdi tisti so tak dugo obečavati kmetom gosposko i popovsko zemlo, dokeč so nej oblasti dobili v roke. Gda so pa ruski kmetje pripomogli židovskim komunistom do oblasti, te so kmetje v istini dobiti gosposko i popovsko zemlo nego samo za obdelavanje. Sad pobira ešče dnes komunist, če je pa kmeti to ne povoli, njemi kruglo pošlejo v glavo, če ovak od lakote ne merje. Naše nasprotnike pa mi preveč dobro poznamo, da bi vervati njihovim oblübam, zato bomo v nedelo vsi volili Kolmankovo JRZ listo. — Urednik Novin doma. Po zvršeni dühovnih vajaj i potrebnom počitki so se vrednik Novin zdravi povrnoti domo i prevzeti svoje posle. Satahovci. Mi se ja malogda oglasimo v Novinaj. Zdaj pa to zato napravimo, ka níšče nede kovao z našega mučanja orožja za sebe, kak bi znati mačkovi agitatorje. Mi smo pristaši JRZ stranke i mo volili g. Celec Ferdinanda, dozdajšnjega župana. Za misijon g. Kereca v Junnanfu sta poslala Bunderla Kalman i žena Agneš potom Šlemer Adele iz Francije 30 Din. Penez je naše uredništvo poslalo na Rakovnik. Bog povrni z obilnim blagoslovom. M. Črnci. Naša občina je ločena na dve veroizpovedi, na evangeličansko i katoličansko. A gospodarske potrebčine pa mamo vsi ednake, zato de naš glas pri občinskih volitvaj 25. oktobra tüdi eden isti: na JRZ kandidata, Celec Ferdoja damo svoj glas. MODERNA DELAVNICA PRECIZNI INSTRUMENTI APARATI RAZNIH ZNAMK brezobvezno predvajanje radioaparatov v RVI PREKMURSKI P STROKOVNI RADIO DELAVNICI Nemec J. Murska Sobota ORION service. 4 NOVINE 25. oktobra 1936. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv.Cerkve. Vsikdar pa brani kot zvesta čuvarica Kristusovih naukov koristi izkoriščanega delavnoga človeka s tem da: 1. delavca brani in ščiti pred vnebovpijočim izkoriščanjem od strani delodajalcev, katere vedno opozarja ne na ljubezen, ampak socijalno pravičnost do delavstva, ki mu gre po Kristusu delavca vredno plačilo, s katerim bo mogel prehraniti poleg sebe tudi svojo familijo primerno njegovemu človeškemu dostojanstvo. 2. Zabranjuje, da bi se delavca kjerkoli zapostavljajo, povdarjajoč vedno čast delavčevemu delu. Bogatini naj se začno zavedati, da so delavci tisti, ki se jim imajo zahvaliti, da nosijo vedno snažne in lepe obleke in čevlje, zato pa nikakor ne gre, da bi jih zapostavljali zato, ker radi njih hodijo umazani in zakrpani okrog. Delu čast, delaven pa njegovo človeško dostojanstvo, to je patola ne morebiti komunizma, ampak Kristusa in njegove sv. kat. Cerkve. 3. Brez vsakršnega hlinjenja delavnoga človeka opozarja na njegove verske dolžnosti, katerih ispolnjevanje še le bo delavstvo prineslo tisto pravo dostojanstvo, ki mu ga želi Kristus. Delavec naj ne zahteva samo odpočitka za sprehode in telesno razvedrilo, ampak tudi čas za službo božjo in opravljale drugih verskih vaj. 4. Odvrača delavnoga človeka od za njega samega najbolj škodljivih prevratnih idej po enaki razdelitvi vsega premoženja po komunističnem načeiu. Kakor mora biti delavski stan, tako morajo biti premožni ljudje, ki dajejo delavcu priliko zaslužka. Kje bi si iskat delavec kruha, ko bi ne bilo bogatih. Zato sv. Cerkev delavca pravilno njemu v korist opozarja na njegove dolžnosti in nesamo pravice. Še le tedaj ko bo sleherni delavec prešinjen pravoga Kristusovega düha in njegovega naziranja o delavče vih dolžnosti in pravicaj bodo morali tudi delodajalci dovoliti, da bodo v njihovih obratih prišle do veljave določbe papeževih socijalnih okrožnij s katerimi bo zaščiten delavski stan v taki meri, kakor je pač v tej solzni dolini pri vseh človeških slabosti mogoče. (Dalje sledi) Pisma naših iz tüjine. Vinčec Jožef, Trnje, Hamilton, Canada. Časi so ešče stabi i je dosta lüdi brez dela. Meli smo tridnevnico, štero so nam držali preč. g, Ambrožič Bernard iz reda sv. Frančiška. — Berden Ludovik, Buenos Atres, Argentina. Liste redno dobivam. Najsrčnej vas pozdravlam. Pošilam naročnino, ka je više, je za podporo naših listov, znam da teško shajate. — Magyarič Ana, Markovci, Boucherie. Pozdrav pošilam svojoj miloj Slovenskoj domovini, se zahvalim za redno pošilanje naših listov, ki me veselijo i so mi jedino veselje, ar drügoga veselja nemam v Franciji. — Gaber Ema, Srdica, Turza Paula, Sotina, Čačak v Srbiji. Pozdrave pošilave Slovenskoj krajini, častitim dühovnikom, starišom, bratom, sestram, rodbini, sosedam i prijatelicam pa Marijinoj drüžbi. Vsaki petek Novine že v rokaj mam, Bog plati za nje. Neizmerno me veselijo, kajti si bar prečtem evangeliom, ar eti nega cerkve, gospa bi naj ovak zato püstila v njo. Od vüzma mao sve ne bile pri božoj slüžbi. Novine naj čuvajo na dobroj poti. Pozdravlavi vas, g. urednik. — Donša Števan i žena, Marika, Ivanci, Lombarderie. Najsrčnej vas pozdravlava i želeva dobro zdravje, da bi še več let mogli skrbeti za nas s svojimi listi, ki so nam edina tolažba v tüjini i pri šterih se čütimo, kak da bi doma bili. Pošleva naročnino od viška pa 20 Din. na misijone, po 10 Din. pa na Dom sv. Frančiška i sirotičnico Deteta Marijike, Višek od toga pa na podporo Novin. Tak se dela za izseljence! „Novineˮ zdaj že skoro v vsakoj številki pišejo kaj od naših izseljencov : od nujne potrebe, da se za nje v istini skrbi i se za nje pobriga; od nevarnosti, v šteroj živejo i da naj ne Čakamo, da bi što drügi odked prišeo i skrbo za naše y tüjini, potrebno je, da se sami za nje pobrigamo. Povedano je že tüdi bilo, kelko lehko napravijo ravno düšni pastirje za izseljence svoje fare i tüdi pokazana pot, kak naj delajo. Mogoče se je vse to vidlo komi — kak nekša „nepotrebna novotarijaˮ, ki se pa ne da „vresničitiˮ. Ali pa bo mogoče vse to šlo mimo vseh tistih, šterim so bile reči namenjene — kak nekaj brezpomembnoga. Pa to je ne i ne bo prav! To, ka je bilo povedano, že nešterni düšni pastirje v svojoj fari tüdi — zvršavlejo! Pred nekelkimi dnevi mi je prišla v roke knjižica, ki kaže, da se dá jako lepo skrbeti za farne izseljence i da v istini pravzaprav vse takše delo leži na düšnom pasteri — ali — na farnoj katoliško) akciji. Ta knižica lepo potrjavle istinitost pisanja „Novinˮ v prešnjih številkah — kak naj skrbimo za svoje izseljence. Knjižico je napisao plebanoš Berghoff (Moderne Seelsorge, Werkhefte für die katholischePfarrgemainde, 5 zv., 1936). Na strani 42-44 pripovidavle te plebanoš, kak on skrbi za svoje farnike, ki so v tüjini. Med drügim tű pravi: iz našega düšnoga pasterstva nesmimo izključiti tiste, ki so v tüjini. Vej pa tüdi oča i mati najbole skrbita za tisto svojo deco, ki je v tüjini. Vnogo je farnikov — posebno dečkov i dekeo — v denešnjih časih v tüjini. I skoro večino izmed njih moremo oskr-beti z dühovniškov skrbjov..Kak ? Če jih naednok ide več, jim napravimo toplo slovo. — Naslove, gde so, mi prinesejo starši ali pa Šolska deca. Spremembo naslova pa naznanijo izseljenci navadno sami. Kda mi što piše, dobi včasi od- govor. Kak se veseli izseljenec fare v tüjini, kda dobi pismo domačega plebanoša. Večkrat mi je pravila edna mati: „Gospod plebanoš, sin mi je pisao, da je Vaše pismo vnogokrat prečto.ˮ Vseli na osem tjednov (!) Pošlem svojoj fari v tüjini poročilo od dogodkov iz domače fare. Tomi poročili včasi pridenem kakšo molitveno knižico ali sliko farne cerkve. Tak deo domovine pride k njim. Vse, tüdi najbole neznatne poročilo, jih zanima; zato, ar se je zgodilo v njüvom domačem kraji. Tak bote i bole spoznajo, ka njim je i pomeni domača fara. Večkrat — na vsake štiri tjedne — njim te župnik pošle izseljenski verski list — ki njim predga namesto njega. Mnogi te liste shranijo i je prinesejo domo - - - Kda šteri pride domo na obisk, vsaki obišče tüdi svojega župnika i se njemi iz srca zahvalüje za pisma i liste. „Gospod plebanoš, znate, ka napravileˮ, njemi je pravo nekši njegov farnik — mladenec, ki je dobo delo v Holandiji, po „večeraj, kda bote molili svojo večerno molitev, me vseli, prosim, blagoslovi iz domovine. Dühovnikov blagoslov ide prek mej!“ Od tistoga dneva te plebanoš blagoslavla vsaki večer svoje ovce v tüjini'! Na konci pravi pisateo te knižice, da njemi njegova fara v tüjini da vnogo dela. A opravla ga rad. Zakaj ? Zato, ar je hvaležno to delo i rodovitno za bože kralestvo ! Tak skrbi te plebanoš Berghoff za svoje ovce v tüjini! Ali ne bi mogli mi tüdi nekaj spodobnoga napraviti? Mislimo na to! Prvo naše delo pa naj bo to, da letos za izseljensko nedelo (1. adventno nedelo) pošlejo vse naše fare svojim faranqm v tüjino posebno farno izseljensko pismo, od šteroga so pisale „Novineˮ v ednoj prejšnjoj številki. Pošta. Varga Števe, Cleveland. Sprejeli smo 137 Din. ino vam taki poslali Novine od 1.1 sept. Marijin list pa za celo leto. Kalendar dobite tudi. Din. 73 je pa ostalo za novo, te ne ste v drügi namen poslali viška. — V. Razlagova, Ljutomer. Hvala za sočütje. Neso bili doma g. urednik, zato neso mogli odgovoriti. Tisto pa še ne zmenkalo, je še za par številk. Prošeno številko Novin smo naknadno poslali. — Berden Ludovik, Buenos Aires. Sprejeli naročnino i 10 Din. podpore. Bog plačaj. — Celec Marija, Fuans. Novine poslali, koštajo 6 Din. na mesec v Francijo, tak so plačano do sred februara 1.1937, — Gaber Ema, Čačak. Pozdrav sprejeli í objavili. Povej Šbül Mariči, naj si naroči Novine, potem pride tüdi njeno lepo pismo za objavo. — Beer Jožef, Lukačavci. Ne moremo vam drügoga odgovora dati, kak smo vam ga dali. Iščite si potom naši izseljencov mesto — Vožar Rozike domači, Polana. Prosimo vas, da nam pošlete naročnino za Vašo, ar je ešče ne plačala Mar. Lista, Donša Števan i žena, Marika, Ivanci v Franciji. Naročnino sprejeli i Višek 49 Din. razdelili po vašoj želi. Bog povrni 1 — Granda Ia amico. Bo po mogočnosti. Prosimo zato. — Vran, Ljubljana Ne bilo časa za pregled, Potrpite. Dela je Čez glavo, vse príde pravočasno na vrsto, terminov nam pa naj níšče ne dela brez potrebe. — Horvat Števan, Turnišče. Pri nas nemate duga, če ga mate v kasi, se na kaso obrnite. — Trojički romar. Ne moremo prečteti vaše karte, pišite razločno, ka mo razmeli, ka ščete, — Geder Ana, Krašče, v Franciji. Naslov spremenili, hvala za Pozdrav. Silno prosimo naročnino, ar za letos smo ešče nikaj ne sprejeli — S. Gjörköš, Čakovec. Novin ne smo stavili, prosimo odgovora, štere številke ste ne dobili, da je naknadimo Mogla se je zgübiti na pošti. — R. J. Radna. Hvala za poslano. Prošeno poslali, če bi šče kaj trbelo, prosimo odgovora. Mesto jagod prej snežinke rastejo tam. Je istina ? Pošlite nam je, eti jih nega. — Kerec Irma, Otovci v Franciji. Sprejeli smo augusta 87 Din., duga je ešče 13 Din. — Zelko Števan, Baudement. Naročnine je Plačane 21 Din za lani, tak je dug na letos ešče 79 Din. Prosimo nujno te peneze. — Vsem naročnikom naznanjamo, da do 1. novembra mora biti vsa naročnina plačana. Prosimo zato. — Gujt Jožef, Borejci. Kolmanič Franc i Elizabeta sta na svoj naslov naročila Novine zato, Jra sta prej lani ne dobila kalendara. Prosimo odgovor, keliko sta vam plačala naročnine, ka mo znali obračunati. — Ziško Cinka, Boistrancourt Vredili smo penezno pošilatev i na Viner Marijo spisali, dužna je ešče 31 Din. Prosimo, da te peneze kemprle pošle. — Miholič Števan, Villiers le Bacle. Naročnine sprejeli 71 Din. Duga je tak samo ešče en dinar, šteri se lejko pošle z novov naročninov. Naslov spremenili. — Jerebic Marija f Vöröš Marija iz Beltinec v Franciji. Bog plačaj na spominskoj podobici iz Lourdesa. Naročnine je plačano 50 Din. Duga je ešče tüdi teliKo. Prosimo za zaostanek kemprle. — KI je naročo molitvene knige za deco i skrivnosti sv. rožnoga venca, naj pride po te reči na upravo Novin v Črensovce. Posestvo. Po ugodni ceni se proda v Gornji Lendavi velika zidana hiša (bivša šola) z njivami in travniki. V Korovcih njive in travniki, tudi po parcelaj — Poizve se v Prekmurski banki, v M. Soboti. MALO POSESTVO z rodovitnov pregnojenov zemlov se odda za več let na polovino pridelka V najem na KRAPJI št. 11. pri Ljutomeri. Francozi i Amerikanci! Nova ednonadstropna hiša z vsem gospodarskim poslopjom v Bogojini se vugodno oda. Informacije se dobijo pri J. CASAR, na borzi dela v Soboti. B: Zgodba o križu. Lahen vetrič je vel od zapada in hladit starkino čelo; nekani težko ji je bilo ob tem spominu na pokojnega brata. Nato si je utrla čelo z u velo, raskavo roko in kakor iz daljne minulosti začela praviti: »Za časa boja je bilo", prav je povedal Nači. »Prej smo srečno živeli, dobro nam je šlo, nihče ni misli!, da bi moglo kdaj slabo priti. Pa tako hitro se je vse obrniio. Mnogi so morali v boj, tvoj dedek tudi in Čez dve leti še atk, ki je bil še žel mlad. Čüdili smo se in bili zelo potrti. Tebe takrat še ni bilo, pozneje si prišla na svet. Ata se potem ni vrnil domov do konca boja, dedek pa moj brat, že v tretjem letu. Bil je bolan in ga niso mogli več pri vojski imeti. Prišel je domov in bil vesel, da bo imel mir v domáči hiši in bo oždravel. Potrpežljivo je prenašal bolezen, toda slabel je vedno bolj; videli smo, kako hudo mu je zavoljo tega. Ljubil je'življenje in delo. To mu je bilo v krvi. Hotel je še mnogo opraviti, preden bi ga srečala smrt. Posebno ker tvojega ata že ni bilo doma in so bili skoraj vsi moški v boju. Nismo vedeli, kaj bi, ko je prišlo iz mesta Povabilo, da se mora javiti.^ Ni šel, saj ni mogel. Prišli so žandarji in ga odvedli. Ko so pa spoz- nali, da ni več sposoben, so ga samega spüstili, da se je peš vrnil bolan, Jcakor je bil, brez sredstev. Tu, glej, Veronika se začne tisto o križu, kar si me vprašali. Deklica je glédala starko z začüdenjem v očeh. Ta pa ni spremenila ničesar v svojem obrazu. Brezizrazno je zrla nekam v daljavo, kjer se je sktanjalo nebo k zemlji. Z istim glasom je počasi nadaljevala, kakor bi se sploh ne zavedate, da govori: „Ni mogel priti do domače hiše, ko se je vračal iz mesta. Tam, kjer zdaj stoji kriš, do tja je prišel. Od onemoglosti se je usedel na zemljo, na svojo lastno zemljo. Prej ni mogel umreti, dokler ni prišel do svojega. Nekako ponoči je moralo biti. Zjutraj smo ga našli mrtvegaˮ Veronika je videla, da je teti Ančki padla solza iz oči, ki so bile venomer uprte v neko neznano daljno sliko. Morda so zrle obraz pokojnega, ki je Starka o njem pripovedovala, ali so ga hotele samo kje zagledati. Potem so ljudje mnogo govorili — takrat so bili vsi zelo zmešani in prestrašeni, povsod so našli kaj, česar ni bilo — da se čüje milo jokanje, da ponoči po našem vrtu bela prikazen hodi in da na kraju, kjer smo našli mrtveca, utone v zemljo; potem sije lučka nekaj časa, kmalu tudi ta ugasne. Vsi so se ponoči Ogibali naše hiše, malokdo se je upal zvečer k nam. Samo mi nismo ničesar Slišali in videli. Iz boja so prihajala poročila, da je ta ali oni padel, da ga je granata raznesla. To je ljudi še bolj plašilo. Želeli so umrlim večni pokoj in se zapirali v hiše. Nihče ob večernom zvonenju ni pozabil zmoliti za verne duše Očenaš. Mene je skrbelo za brata, ko so ljudje tako govorili; dala sem na mase in menite, da bi bilo primerno postaviti kriš na kraj njegove smrti. Dali smo ga postaviti in blagosloviti. To je ljudem ugajalo. Da bo prej konec strašnega klanja in v špomin našim rajnim vojakom, so rekli in so molili za mir. Kadar sem utegnila, sem pri-žgala zvečer lučko pri križu Zveličarju na čast, da bi se rajnega usmiiil. Spet so govorili o Večerni lüči, ki nekaj časa gori, potem pa premine, dokler niso zvedeli, da jo jaz prižigam. Potem smo se polagoma vsi pomirili, navadili smo se na nesreče in bridkosti, tako da se še smrti nihče ni več bal. Saj je bite tako pogosta, vsakdanja bi lahko rekli. In vsakdanjim rečem se človek končno privadi. Zdaj veš, kako je bilo, da znajo ljudje govoriti čüdne stvari o križu. Pa ni vse res, kar pravijo. Verne duše ne jokajo, ampak samo trpijo." Deklico je pretreslo starkino pripovedovanje. Ves večer je imela čüdne predstave o prikaznih in se vedla nenavadne Plašno. Starka ni izgubila brata več iz spomina. Videla ga je zvečer kjerkoli v temi in ponoči v sanjah: Bila je sama na vrtu. Ni vedela ali je jutro ali že dan, sonca ni bilo nikjer, tudi oblačno ni bilo. Križ se je močno sveti!. Na vasi je bilo mnogo ljudi, ki so tiho stali in gledali, blizu ni prišel nobeden. Čüdila se je njihovemu molku in mirnosti. Po poti od daleč je prihajal njen brat, ves sključen in strt, komaj je še premikal noge in se opiral na palico. Počasi se je približal križu, nje ni pogledal. Križ je še bolj zažarel v svetlobi, ko se je zgrudil na kolena ob njem. Sunkoma je dvignil obraz kvišku, oči so se mu navadno široko odprle, gledal je v Kristusa na križu. Nato je gledal njo, ki jo je že čüden strah spreletaval; nasmehnil se je in preminil. Majhna luč je zašepetala pred križem, izginila in nastala je Popolna tema. Vročica je gorela v njej, ko se je prebudila. Čütila se je zelo slabo. Čez teden dni po tisti nedelji so jo nesli na pokopališče mimo kri-ža, ki jo spominja! na brate. In Veronika je vedela: Tete Ančka je zato umrla, ker mi je povedala zgodbo o križu. (Konec) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.