Katoll&k cerkven list. Tečqj VMM M. I' Ljubljani 15, s ase a 1855, MJ*i i i. Teraovskn cerkev v Iijubljaut Spomlad bliža se vesela, Vse se lepša v mladi moči; Kaj pa cerkev jest začela, Če od kod ne bo pomoči? Žalostna zdaj moram stati, Brez občkov, brez zvonikov; Maša se ne more brati Brez altarjev, brez svetnikov! Moj? čeda je skropljena, Kdo pomaga mi jo zbrati? In če zbere se zgubljena, Nima kam pastir je djati! Žalost moja je velika, Blizo lepi so godovi; V svetga Janeza Kerstnika Bodo pusti moj' zidovi. Ti nar veči med svetniki! Klical nekdaj si v pušavi; Sklici serca v sil' veliki, De se cerkev ti napravi. Zidajo gospe, gospodi, Kmeti, in še žene same Božje hiše tam in todi: Kdo ozerl se bode na-me? Al pomčgle mi sestrice? Al ovce domače vdane? Al možje, žene, device? Blago ljudstvo vse Ljubljane? Vaše roke blagodarne So mi kviško pomagale, Vaše serca miložarne Bodo delo dokončale. Dajte otroci vi človeški! Me nevesto zlepotiti, De bo Ženin moj nebeški, Jezus, mogel k meni priti. 9om dobrotnikov pomnila Čase vse dokler bom stala, Za njih duše bom molila, Dokler v men' se maša brala. K ti priljudni prošnji nove Ternovske cerkve pristavimo svojo priserčno željo, de naj bi jo do-brovoljno podpčral, kdor in kjer kaj more. Samo k temu, de se oboki in turna izpeljejo in cerkev odznotraj in odzunaj zgladi in zlika, de se bo zamogel altar za silo postaviti, ter Jiožja služba prihodnjo zimo domu opravljati, — samo k temu je potreba z dosedanjim dolgam vred še kakih 1K tavžent goldinarjev. Nobeden v začetku kej taeiga mislil ni, ker je bilo vse na veliko manj prerajtano, in cerkveno predništvo samo jc s tem v nar hujši stiske pahnjeno; torej je nezasluženo očitanje: ^Zakaj tako drago zidate?u Domača fara, kakor je sploh ubožna, je zraven druzih blagoscrčnih dobrotnikov že veliko dala in storila in še zmiram daje; toliko pa, kolikor bo še k daljnimi! izdelovanju potreba, bi pri svoji nar boljši volji nikakor ne bila v stanu skupaj spraviti. Torej se obrača nar veči upanje na blagoserčne dobrotnike, zlasti Ljuhljanskiga mesta, v kterim je toliko bogoljubnih, za Boga in njegove svete veže vnetih sere. Katoliške cerkve so lastnina vsih vernih katoličanov, vsak sme v vsako iti svojiga Gospoda in Hoga molit, in nobeden nima pravice, ga iz nje goniti; zavoljo tega je tudi lepa navada, de se po hratovsko, ter s nasprotno pomočjo cerkve zidajo. Gotovo pa je tudi vsiniu Ljubljanskimi! mestu še posebej na tem ležeče, de njeno predmestje dobi častitljivo Hožjo hišo, ktera bo primerna drugim lepim in častitljivim Ljubljanskim cerkvam. Hog naj tedaj nakloni serca in odpre roke miločutnih dobrotnikov k obilnim darovani, dc se zamore delo berž na spomlad začeti in do zime toliko dodelati, de bi se zamogle navadne svete opravila doma opravljati. — Ko je bil Hog na gori Sinaji Mozesu zapovedi dal, mu je potlej rekel: vReci Izraeloritn otrokam, de naj rsak Gospodu daror daruje: Zlata, srebra, brona , hijacinta in iker lat a, karirezina in tančice, A*oi, akacijeviya lesa, dišečih mazil in draži h kamnov. Oni naj meni naredijo svetite, in jest bom med njimi prebiralMozcs je ljudstvu te besede Gospodove razložil, in ljudje so mu s serčnim veseljem toliko radovoljnih darov nanašali, de jc zapovedal, naj jenjajo nositi. Vse to je Mozcs umetnim možem zročil, in postavili so Gospodu sv. šotor ali snidnico. Ta snidnica, za ktero so Izraelci toliko goreče svoje darove dajali, je bila pa le slaba predpodoba ccrkev nove zaveze, v kterili sam Hog prebiva. Koliko bolj se tedaj še le v novi zavezi spodobi, de dobri kristjani za to tako visoko in imenitno snidnico obilno in z veseljem po svoji moči darov darujejo, de se bo ona Hogu v čast in ljudem v prid in zveličanje zamogla izdelati. Prarivnl Johf\Jo in žalujejo, ker *rei po grešnim eeneljk hrepeni. Sedanji svet v svojim zaderžanji je popolnama enak nekdanjimi! Babilonu, in hrepeni le po slad-nosti življenja ali po tem, kar se poeutkam perleze brrz skerbi za prihodnje življenje. Kar je pa pravičnih kristjanov med nami, ti so enaki vjetim in zateranim Izraelcam, iu ravno od teh nam je k na-šimu podučenju več treba vediti kakor od unih njim nasprotnih: od tod volim in pravim: Nar lepši in živa podoba pravih pobožnih kristjanov .so Izraelci v svoji sužnosti, ki so bili namreč vjeti in v Babilon odpeljani: ondi pri Babilonskih vodah so žalostni sedeli in v veliki hritkosti svoje duše le ua Sion, na Jeruzalem, Božje mesto, mislili iu jokali, dc jim ni več dano tam prebivati. (Id žalosti zavoljo toliciga hrepenenja po njem so se bili odpovedali vsemu veselju, so obesili svoje ci«re na ver-be. in ves Babilon ni imel zanje nič prijetnima; če j i li liahilonci vabijo, de hi bili z njimi vred veseli, in jim peli Sionske pesmi, odgovore, de jim to ni mogoče, ker so v ptuji deželi, ker ne morejo pozabiti Jeruzalema, ne morejo svojiga serca, vsih svojih misel in želj in tedaj svojiga veselja nikjer drugje imeti, kakor Ic tam v svoji domovini. Tako mi.slijo pobožni, bogabojeci od svojiga življenja na tem svetu: deleč od nebeškiga Jeruzalema sede tudi oni objokani pri Babilonski!: vodah hudobniga sveta, v ptuji deželi, iu njih serce, njih misli in želje so Ic v nebesih; nebesa so njih veselje, nebesa namen in konec vsega njih truda iu prizadevanja, in ves »vel nima zanje nič vese-liga, nič prijetuiga. Zato ga zaničujejo z vsim, kar ima, kaze, obeta in ponuja; iu če jih otroci sveta vabijo, de bi z njimi vred peli vesele pesmi, kratkočase in prijetnosti sveta vživali, začno zdi-hovati in pravijo sami pri sebi: Kako bomo peli \esele pesmi v ptuji deželi? Kaj nas bo veselilo tukaj, kjer nimamo nobeniga ostanka, kjer smo le popotni, vsak dan bliže smerti, bliže večnosti? Nič nismo pcrnesli na svet, nič ne ponesemo z njega; in naše truplo bo v zemlji strohnelo, sc v prah iu pepel povernilo, naj hi mu tudi še tako stregli, mu vse njegove želje še tako na tanko spolnovali. Tako mislijo od vsega, kar je časniga, in toliko bolj, ker vedo, kako hitro jih bo niiuilo vse, kar je na svetu: Dans smo, jutri nas že ni, pravijo, in konec je vsega veselja na zemlji! Ko je David mogel bežati iz Jeruzalema pred svojim sinam Absalonam in ga je bil llarcelaj i/ (ialaade, njegov zvesti podložni več časa, presker-bel z živežem, ga je hotel David, kadar je bil po premaganih sovražnikih spet z veliko častjo nazaj v Jeruzalem spremljan, seboj vzeti, de bi brez vse skerbi tam počival in vse dobrote vžival. Ali llarcelaj mu odgovori: Glej! osemdeset let sim že snol-nil; kako dolgo, misliš, bom tedaj se živil? Ali bi bilo pač vredno v Jeruzalem s teboj iti, dc bi jedel dobre jedi, pil sladke vina, poslušal glas pev-cov in pevk, vžival veselje tvoje kraljeve hiše to malo časa, ki mi ga še ostane, ker bom skorej svet zapustil? Kavno tako mislijo tudi pobožni, boga boječ i , kadar jim svet ponuja svoje veselje, svojo srečo: tako silno kratko je moje življenje: kakordi •reča voda, tek«* hitro moji dnevi in me ne-so proti večnosti; le še nektere stopinje imam do groba, ali se morebiti že odpčra pred menoj, in bom, pred ko mislim, počival v njem: skorej skorej bom z Jobam trohneiije imenoval svojiga očeta in červarn rekel: Vi ste moja mati; vi moje sestre! Kaj bi tedaj moglo biti moje upanje na zemlji? in ali bi bilo pač vredno skerbeti, se truditi, de bi to malo časa, ki mi ga je morebiti še odločeno, do-pernesel v veselji, v sladnostih in prijetnostih sveta, jedel dobre jedi, pil sladke vina, si dopustil, kar moje serce poželi, de bi brez skcrbi počival in dobrote vžival? Kaj bi me moglo tukaj veseliti, ker vse le tako silno hitro mine? Dans naj vživamvse, karkoli uiore poželeli umerjoč človek, jutri pa sim v grobu, kjer mi vse to ne bo nič pomagalo! Tako ne najde prava pobožnost na tem svetu nič, kar bi jo moglo veseliti, ker je v ptuji deželi, in le zdihuje po Sionu, hrepeni po nebeškim Jeruzalemu, nasproti pa vidi toliko reči, ktere jo notri do solz z zal stjo napolnujejo. Pobožni bogabojeci sede pri velikih in dere-čih vodah grešniga Babilona, hudobniga sveta, v k le re se tolikanj njih bratov in sester pogrezne in pred njih očmi pokonča, pa jim ne morejo pomagati. Ali bi mogli brez velike žalosti to gledati? Ali ne bodo kakor David k Bogu zato zdihovali: Moje oči točijo potoke solz, ker ljudje za tvoje postave ne marajo? Kako bodo tedaj veseli pri toliki nesreči, v ktero se vsak dan pogrezne toliko njih bližnjih, bratov in sester? Pa še več žalosti in skerbi jiiu prizadene ta misel, de so tudi oni sami v nevarnosti \ tonili v toliko vodah hudobije, ktere so se okoli in okoli njih kakor po vodenj razlile! lločem reči: v nevarnosti, de bi kje ne bili od grešnih seg in navad sveta, ktere enako dereči vodi skorej vse za seboj potegnejo, tudi oni v hudobije zaneseni in končani; v nevarnosti, de bi kje ne bili ml hudih zgledov, ktcrili jc svet poln in povsod stopa iz njih škodljiva iLegla, ktera zamore tudi nar bi strejsi oko pokaziti, de vse drugači vidi, kakor je, tudi oni preslepljcni iu zapeljani: v nevarnosti, de bi kje ne bili od močnih in silnih nagibov ali želj svojiga serca, ktero je k vsemu hudimii nagnjeno, o leg nje n i med ojstro skalovje skušnjav iu priložnost grehu, kjer bi se mogla na drobne kosce razleteli tista slaba perstena posoda, ki nosijo svojo nedolžnost v nji. Tako so in bodo, dokler so na svetu, v nevarnosti tudi nar pravičuiši in pohožniši kristjani, in vsim kliče sv. Pavel: Kuor meni, de stoji, naj gleda, de nc pade! Ali ne bodo zavolj tolike nevarnosti boječi čuli nad svojimi po-čutki? Ali ne bodo vedno v skerbi in v strahu, de bi kje nc zabredli in sc ne poguhili? Ali se bodo tedaj mogli s svetam veseliti, ker vedo, in če nočejo biti pri zdravih očeh in v svojo nar veči nesrečo slepi, morajo vediti, ker se jim tako razločno in brez preneha pravi, de jih bo ravno to veselje, v ktero jih svet ali njih serce nar bolj vleče, ali že samo na sebi pogtihilo, ali vsaj, če še ni samo na sebi tolikanj hudobno, pred ali potlej v pregrehe in po te poti v večno nesrečo pripeljalo? Ne bodo ga tedaj poslušali sveta, kteri v resnici ljubijo Boga in skerbe za zveličanje svoje duše, gotovo ne bodo marali za svet, naj tudi kaže in obeta vse svoje kraljestva, vso njih lepoto, če predenj padejo in ga molijo, če Boga zapuste in njemu služijo; ne bodo ga poslušali, če jim še toliko ve povedati od lepote, prijetnosti in sladnosti prepovedaniga sadii, de bi jih pregovoril ga uter-gati in jesti, od prijetnosti in sladkosti veselja, ki jiiu ga ponuja, kakor iskrimu konju deteljo, de bi jih vjel v svoje mreže, zamotal in pogubil: ampak bolj ko se jim bo prilizoval, bolj bodo bežali pred njim; bolj ko jim bo govoril, menj mu bodo upali: in več ko jim bo obetal, menj bodo sanj marali, bolj ga zaničevali; ker vedo, de jim ne more dober biti, ampak jih hoče le vjeti in pogubiti; in je pod cvetje svoje lepote, ki jim ga veli tergati, skril strupene kače, gade in modrase, de bi jih pičili, jim a svojim strupam smertne rane zasadili, če svojo roko po njegovim cvetji stegnejo; v sladko vino veselja, ki jim ga ponuja in jih sili z njim, je namešal smertniga strupa, kteri počasi, prijetno, in prav xato toliko goto vsi in resničniši umori; zakaj prijaznost sveta, pravi s. Pavel, je sovražnica Božja. Amerikanski novoletni pozdrav. V katoliškim Novo - jorškim listu se naslednji pozdrav za leto 1855 bere, ki ga posnamemo iz llunajskiga ccrkvcniga lista: Leto, ki se od nas ravno loči, ima obilno pisati v velike bukve za vesoljno sodbo. Narodi so zoper narode vstali, deli sveta zoper dele sveta, in so začeli vojsko, v ktero, težko ce se ue bo polovica sveta zapletla. Angleško je napravilo pomorsko vojno moč, cuako „nepremagljivi armadi** Filipa II. španjskiga. Francosko sklicuje pod bandero vm*, kar je zmožniga za vojsko, in stoji maštova-nja željno pred »Sebastopolsko terdnjavo; Nemško je že pripravljeno, svojo silno moč tamkej zbrati, kjer mu proti nevarnost, liusovsko zbira vojsko nešte-vilniga moštva na jugu, de bi, kakor ognjena gora svojo žarino, smert in pogin treskalo na vse, ki pridejo v okrožje njegovih ognjenih žrel. Turki se na vse žile pertijo, se vojskovati za življenje in smert. Naj te razdražene ljudstva skupaj udarijo, in vojska bo, kakoršne še svet vidil ni, vojska, ki bo podobo stariga sveta spremenila, razpadene kraljestva iz njih grobov obudila, in zdaj bijoče pa v grobe položila, prejden se zakrijejo. Grešili so posamezni, grešili so narodi nad Svetim vsih svetih, pregrešili so se nad njegovo Cerkevjo; kdor pa se ob kamen, kteri je Kristus, pregreši, bo raztert. Skoz dolge stoletja je ošabna Albion (Angleško) svoje katoliške podložne zatčrala, jcčila in morila, ali pa s potu ho in podkupovanjem k odpadu zapeljevala, še pred kratkim zoper posvečene kraje iu škofe razdraženo divjala. Zvezda njene nesreče, kije več kot 300 let ua njenim obzoru stala, še ni u-gasnila, in prejden zajde, žuga še veči stiske, kakor so dosedanje bile. Husijo, ki je v ohranitev svoje razkolniške cerkve na neomadežano nevesto Gospodovo segla, bo vesoljni vladar s šibo obiskal in v svojim pravičnim serdu ojstro strahova!. Mane, tekel, fares je z ognjem zapisano nad otomanskimi vrati; Vsigamogočni je grehe tega cesarstva na va«ri pravice tehtal in njih mero polno našel. Kupo poželjivosti je do dna izsrebalo, zgubilo moč in moštvo, za nič več ni, kakor de se pokoplje. Francosko in Nemško sle na stopnji prečiševanja, ker se po eni strani k veri svojih očetov djansko po-vračujete, po drugi strani pa svoje spridene otroke, iiejcversko rovarsko derlial, v Ameriko odpravljate. Po vsih krajih silno hudo vre, mora se začeti ločiti, kar ne gre skupaj. Predolgo že je poglavar tega sveta svoje peklensko testo med moko svetiga evangelija brozgal, de si je hlebe za pekel pripravil; — perpravljal pa si jih je z leposlovsko okuž-Ijivostjo mnogoteri h kazališnih izdelkov (Theater-stucke) in romanov (kužljivih bukev), z bahanjem preubrisane pameti, z grehi tako rečene olikane družbe in napčne odreje, z vabljivo samopridnostjo, razuzdanostjo in živinsko poželjivost jo, in « sto in atu druzimi zvijačami, ki bi bilo vse preobširno, ako bi jih hotli tukej naštevati. Počenjanje, ki je bilo taui v starim svetu bolj zakrito, on tukej s svojimi pomagači očitno in brez zaderžka dalje uganja. Neprenehama čofajo čednosti blato obrekovanja v njeno belo oblačilo, poganjavcam za dobro stvar neprevidama kosmuIjo na herbet pripnejo, de niem gredoči z njimi svoje norčije imajo, nažnanu-jejo ueprestrašeuiga spoznovavca resnice za ne-varniga jezuita, ometajo slehern sumljiv videz, vsako pajčevino človeške nesprcmišljenosti in slabosti, de bi s tem pravičnim priprostim vrat zadergnili: jemljejo bukvarje in tiskarje v svojo službo, de bi sc kje kake dobre bukve v natis in v hukvarnire nc primešale ter doberkupni hudičevi robi na poti nc bile; in trosijo sploh nezmerno žonto na papir na-kergauiga kvasu brezbožnih naukov, slepili zmot, umazanih kratkočasov med ljudi, de je nevarnost, de bi zonta seui ter tje čofaniga kvasu vse dežele ne prckisala ... Iz le goste noči in derečiga pohujšanja sveti ie ena sama upna zvezda, je le eno saiuo močno zdravilo, ki je v stanu odkvasiti in v vzilin kruh spremeniti, kar je s hudobnim kvasam skaženiga. In lo je povernitev k pravi Cerkvi, kakor čisti golobici, ki sc vedno z obnovljenimi peruti proti nebesam poganja in duhovno sapo tega sveta cisti. Osemnajst sto let je mem šlo, in to "|c bilo za cerkev le osemnajst trenutkov iz morja njene večnosti. Svet se stara, Cerkev ne; svet se spreminja. Cerkev ravno tisu ostane; svci hiti svojimu razdevanju nasprot, Cerkev svojimu daljnimi razširjanju. Svet preganja Cerkev, ali te preganjanja so lc majhni praski ua skali sv. Cerkve, in kažejo le ncamožno dlctenje, ki ne more dalje, kakor je do praskanja pripravili, in ki tudi v preganjanji smehljajoči nevesti Kristusovi napove, de so se černe peklenske vrata spet odpcrlc, ter bodo svoje staro zaljubljeno delo vnovič uganjale. Ako tudi dnevno slovstvo, ki seje od vere odločilo ter se v prešeštni nezvestobi slchernimu vlačugarju na slovstuim polji vtvezi, prihodnje leto dalje razgraja , kakor je dosihtnal nesramno delalo; bo le vender poslednjič Cerkev tega sovražnika merliča pod svojimi nogami vidila, ter bo v večne liste zgodovine zapisala dolgo hiranje, omagovanje in smertni dan tudi trga protivnika.... Naj svet grob-niša iu glediša, dvore in prestole zida: on dela tudi smertne truge; Cerkev pa zida svoj večni altar. Neeeiino pisar sivo. Piše se včasi o lastnostih, kakšne de naj slovenski pisavei imajo; rado se pa pogreša, de pravi keršanski duh, resnična bogoljubnost je naj potreb-niši lastnost tistiga, kdor hoče za vse ljudstvo kej pisati, in druge ali učiti, ali jih k čemu spod-budovati. Pisavec s posvetnim duliani okužen, u-smojen s poželjivostjo in mesno ljubeznijo, hote ali nehote tega nečistiga duha v svoje spise vgnjezdi, povsodi sc gnjus za njim cedi, kakor za gnojnim vozaril; in tako on s svojo nesnago tudi druge okuži. Mesni ljudje pa išejo po vsi sili svojo poželjivost opravičiti, ter na pohlepnost pečat svetosti pritiskajo in jamejo nečisto med čisto, nesveto med sveto, ostudne zaljubljene popevke med svete pesmi mešati. Zdaj zapojd od lepe nedolžnosti, od Betlehemskiga deteta, se tudi ktero Davidovo pesem; precej nato pa nesnažno ljubljevanjc, od vsih strani pregrešno ponočevanje itd. tako prikupljivo in mikavno popisujejo, de se vidi, kako jim iz serca gre, in s tem sejejo strup, kteri mlade sadice osmoduje in marsikter naj lepši cvet zamori. Gorje mladenču, kadar mu take sanjarije mlado glavo pre-napolnijo! Veselje do nauka ga mine, blage čutila svete vere umirajo, dolžna ljubezen do staršev, vikših in svojcov peša, in kakšin de je daljni nasledek vsiga lega — sami enaki pisavci in njih ča-stivei nar bolje vedo. Kdaj in kako bo sejavec Ijjlike vse to popravil? — ga vprašam! — Ali tako hitro se pozabi, kar keršanski nauk od pohujšanja uči? Na enake pota težijo radi tudi slovenski mladenči, zlasti kteri se na pesništvo podajajo. Pri njih je večidel vojska od začetka. Mladeneč ne more zatajiti blaziga čutila, kteriga ima od svoje čiste slovenske matere, torej speva marsiktere čiste pesmi, ki serce povzdigujejo: ker se je pa iz tujih spisov ( ali nekoliko tudi iz nekterih domačih enaciga semena) marsikterih napak navzel, od tod brozganje grešniga in nespodobniga med sveto in lepo. škoda /a lepe talente, kteri bi si veliko zaslugo za lep jznansko omiko pridobili, in bi bili deleč okrog čislani, ako bi se prav obračali! Tako pa smo prisiljeni, vse gospode duhovne, učenike, starše in prednike opomniti, de naj ne dajejo mladosti v roke, in ne priporočujejo nobenih novih bukev, dokler niso od njih čistiga in neškodljiviga zapopadka popolnr.ma prepričani; pa tudi mladen-čem, kteri poštenje in nedolžnost ljubijo, prijazno rečemo, de naj nc segajo po prepovedanim sadu, ako jim ga tudi kača v roko pomoli, zakaj „ako se clorek x xmulo peča, xe oxmoliu, govori s. Duh, ako bi tudi terdni sklep imel, se ne umazati. Zlasti nevarne in zapeljive so mično pisane poželjive pesmi in pripovedke. Pesniki radi pozabijo, kar nek pesnišk učenik pravi: „Kar Hoya žali, ne strni nikoli hiti trarina poezij?". Ogled pa &ioreu*hin%* Iz Ljubljane. Ker so prečastiti gospod stolni dt*k n Karol Zorn želeli, de bi se jim služba stolniga in \eliciga me-dniga fajmoštra in okrajniga dekara za-\oljo njih velike starosti odvzela, so naš milostivi i o n pod škof i u knez tej želji s posebnim spoznanjem njih zvestobe v spolnovanji dolžnost stolniga fajmoštra skoz 3:i in pol leta in r jih velikih zaslug za olepšanje stolne cerkve zadostiti, in ob enim novoimeno-vaniga korarja. visokočastitiga gospoda Jožefa Zupana, za stolniga in ^liciga mestniga fajmoštra. okraj niza dekana in n a d g I e d n i k a š o I-skiga okraja z voliti blagovolili. 0 17.. Id. in 19. tega mesca bodo po vsi Ljubljanski škofii slovesnosti razglasovanja neomadežaniga spočetja presvete Marije Device. Slovesnosti so milostljivi škof v posebnim pastirskim listo določili. * Te dni je v zalogi pri Ignacji Klein en za na svitlo prišel ,,Kratek katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole Ljubljanske škofije". Ker je nekoliko pomnožen, se jc njegova cena povikšala na 10 kraje., in ker se je založnik zavezal, de bo postavno število iztisov za uboge učence prečastitimu ško-fijskimu svetovavstvu dajal, se vprihodnje pri prodaji na 13 \ kup kupljenih iztisov nameček ne bo mogel dajati. — Itavno kar »<> tudi čveteroglasui nape v i za svete pesmi na svitlo prišli is rok za lepo petje to-likanj marljivi;« gospoda Gregorja Hiharja. Pesmi so pa t4: Na čast brez madeža spočete Device Marije. Ozir v nebti. Sedem žalost Marije Device. K Marii za odvernjenje skušnjav. — Cena 15 krsje. * Slovesnost že omenjeniga blagoslovljenja noviga križeviga pota je bila naslednja. Pervo postno nedeljo je bilo ljudem oznanjeno, de bo kvaterno nedeljo nov križev pot posvečen, in perporočeno, de naj obilno k ti lepi pobožnosti pridejo, in naj tudi nekoliko odra-šene otroke seboj pripeljejo, de bodo to olhajanje v spominu ohranili in veči spoštovanje do križeviga pota zadobili ter ga raji molili. Odločeno nedeljo ob osmih je bila velika množica ljudstva pred duhovsko hiso zbrana, potem pride še druga truma za banderama, ki sta ji nosila kmečka fanta. Na to pride doli po stopnicah 28 kmečkih mladenčev in sta dva pa dve sparama eno štccjonsko tablo nesla. Za njimi je šla duhovšina in množica ljudstva v cerkev. Ta lepr prcesija s podobami brltkiga terpljenja našiga Odrešenika, ki jih je tako število mladenčev nosilo, je serca vsh pričujočih ginila ter jih za naslednje sveto opravilo pripravila. Ko jih do veliciga altarja prinetd, so orgije na koru veselo oglase. Postavijo podobe po versti okoli altarja, in prečastiti O. Kalist so jih blagosloviti — vsako posebej, ter jih na odločene kraje obesili. Prižgale so se potem po tri svečice pred vsako in imenovani Pater so pred vsako podobo posebej sv. križev pot obmolili. Na to je bil ofer. Potem so O. Kalist s krepkim, v serce sega-jočim ogovoram pričujoče podučili, kako de je gora, na kteri je naš Zveličar terpel in za nas umeri, nar ime-nitniši kraj na zemlji; de je v svetim križ«vim potu žalostno pred oči postavljena tista pot, po kteri je noš Zveličar hodil, ter mogel vleči teški križ od Pilatoviga dvora pa na goro Kalvarijo; torej se ta pot imenuje tudi pot Kalvarije, pot bolečine in žalosti, pot sv. kr ža, ker tistikrat so bile v njegovim svetim človeštvu vse martre, vse terpljenja z velikimi bolečinami zedinjene. Ker se je pa dohrotljivi Zveličar na tem potu dvanajstkrat po-mudil, po smerti pa dvakrat prenesen bil: s križa v naročje svoje žaloatne Matere, po tem v grob, torej de je sv. križev pot v 14 postaj ali štacjonov razdeljen. Dalje, v čem de je obiskovanje križeviga pita? kako de je to obiskovanje Dogu prijetno, in de je Marija vedno obiskovala tiste pota in kraje, kjer je njen ljubljeni Sin terpel io umeri; kako moč de ima sv. križev pot; kakšnih odpustkov de se verni vdeležujejo, ako v guadi Božji terpljenje Kristusovo premišljujejo i. t. d. De naj verni ne hodijo po tacih potih, na kterih bi se v po-svetnost zgubili in nesrečni bili, temuč naj hodi o raji veliko več v cerkev s. križev pot molit, in prepričali se btdo zmiram bolj, kako dobro je za dušo, Je/usovo terpljenje premišljevati, ter bodo tudi oni s sv. Petram klicali: „Gospod, dobro nam je tukaj biii!a S tacmi priserčnimi besedami so bili pričujoči, kierih se je bila velika množica zbrala, močno povzdignjeni in do solz ginjeni. Po pridigi so imeli domači g. fajmošter veliko sv. maso in znhvaljeno pesem. Popoldne po Itanijah so sami domači g. fajmošter pervikrat s svojimi farmani pred novimi podobami sv. križev pot obmolli, pri kterim je prav obilno število ljudi ostalo, in so ginjeni brhko terpljenje našiga Zveličarja s svojim častitljivim pastirjem premišljevali. Tako je lepa predmestna farna cerkev sv. Petra, ktero njen skerbni visoko«astiti pastir vedno s kako novo napravo olepšujejo , z novim križe-vim potam ozaljšana. Bog daj, de bi ga farmani prav pobožno in goreče obiskovali, in se velidh gnad, ki so s temi molitvami sklenjene, obilno vd»dfže\al