CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za ZDA........................... 3.00
Za pol leta ........................ 1.25
EDINOST 206 Adelaide St. W.
Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 13.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PETEK, 15 JANUARJA, 1943.
Cena 5c.
Leto 2 štev. 13.
MLADINSKI KONGRES V JUGOSLAVIJI
Moskva — (ICN) Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" 'poroča iz Jugoslavije:
"Dne 27 in 28 decembra se je vršil prvi Mladinski Kongres v Jugoslaviji, kjer se pričakovalo nekoliko sto izvoljenih idelegatov iz osvobojenega in okupiranega teritorija Jugoslavije, tudi delegati Narodne Osvobodilne Armade. Poziv za omenjeni kongres, podpisalo je 52 uglednih mladinskih vodite ljev. V svojem apelu mladini Jugoslavije, posebno so naglasili mladino v narodni osvobodilni armadi, kateri zavzema zelo važno v-logo junaštva in vdanosti za osvobojenje.
Da je kongres od posebnega značaja ne samo za mladino,, marveč osvobodilno borbo Jugoslavije v splošnem, daje pregled dnevnega reda kongresa, ki so glasi: 1) Mladina v osvobodilni vojni proti fašističnih vni-čevalcev naroda. 2) Bratska sloga mladine vsih narodov Jugoslavije in nezlomljivo edinstvo v oboroženi borbi z mladinom Sovjetske Nnije za sigurnost zmage. 3 Mladina in bodočnost rojstne domovine".
Ista radio postaja o borbi Narodne Osvobodilne Armade v Jugoslaviji poroča: "Po tem ko so zavzeli Livno, naši oddelki od druge divizije nadaljujejo ofenzivom po uspešni borbi vzhodno in jugovzhodno od Livna, okupirali so Šutico in Tomislav —
grad. Sovražnik se je srdito upiral na tem položaju.
V tej borbi njegova sila garnizon od tri tisoč vojakov, je bila razbita. Nas-pram nepotrjenim podatkom so naši oddelki ob tej priložnosti zaplenili na tucete lažjih in težjih strojnic, ter okrog 100.000 nabojev,, eden minomet in raznega drugega vojnega materijala. Sovražnik je pretrpel tudi v moštvu velike izgube. Na naši strani so bile izgube 8 mrtvih in 28 ranjenih. Toda ofenziva se nadaljuje.
Na enem kraju Sanskog Moštva peta divizija Bosanskega Korpusa, vodila je bitko proti Nemcev. Vsak poskus sovražnika, da dobi po-jačanje obkoljena fašistična sila, je bil prezuspešen.
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
NAD MILIJON NACISTOV NESPOSOBNIH ZA NADALJENJE BORBE. OBČUTEN PRIMANJKLJAJ VOJAŠKE IN DELOVNE SILE V NEMČIJI. RDEČA ARMADA BLISKOVITO NASTOPA IN RAZBIJA NACISTIČNE "NEPREMAG-LJIVCE" NEMIR V RUMUNIJI IN NA OGERSKEM NARAŠČA. REVOLT V BOLGARIJI
Nikola Tesla umrl
Nikola Tesla, najslovitejši iznajditelj sedajnega časa na električnem polju, je nm-rl dne 7 tg. m. v svojem 86 letu starosti.
Njemu gredo zasluge za brezžičnih poročil, poleg tega je pridobil 700 patentov. Toda umrl brez večje zapuščine, če tudi ima velike zasluge pri razvojo električne sile.
•Nikola Tesla je bil rojen dne 10 julija 1856 v Smilja-nu v Liki na Hrvatskem. Njegov oče je bil pravoslavni duhovnik.
SLOVENSKI PARTIZANI 0SV0R0DILI GRITSKE VJETNIKE
Moskva — Radio "Svobodna Jugoslavija", podaja obširno poročilo o o'svobojenju Britskih vojnih vjetnikov v Sloveniji, ko so bili na potu za v Nemčijo. Takoj po osvoboditvi, pridružili so se Narodni Osvobodilni Armadi v Sloveniji, kjer nadaljujo borbo proti "bele garde" in italijanskega fašizma.
Kaprol Jack Denver,, 2nd New Zealand Expeditiona-ry Corpos-a, zaprosil je dovoljenje da naslovi poročilo v svojem imenu svojim prijateljem. Odajna radio postaja "Svobodna Jugoslavija", ustregla je drage volje želji, še posebej s oziram na to, da druga narodnost sodelujoča v osvobodilni borbi v Jugoslaviji, poroča o vlogi Draže Mihaljeviča. Nje govo poročilo v angleškem jeziku z dne 18 decembra 1942 se glasi:
"Pošiljam vam kratko poročilo. Jast sem dobro in u-pam, da ste ravno tako tudi vi doma. Posrečilo se mi je,, da sem dvakrat ušel. Pri drugi priložnosti in sicer v Ljubljani, poslužila me je res sreča. Zadnjih 12 mesecev se borim proti Italijanov.
Drugo poročilo se glasi: "Izkoriščam priložnost bolj obširno poročati in naznaniti, da sem živ in zdrav. Kaj in kako se je dogodilo z menoj, naj vam navedem. Vjet sem bil v Grčiji dne 28 aprila 1941. Odpeljali nas so v Maribor in ftas tam držali zaprte, kot vojne vjetnike. V avgustu istega leta, posrečilo se mi je uiti. Toda ne
za dolgo. Kmalu zatem sem bil ponovno vjet v Zagrebu,, namreč aretiran po ustaših. Po preteku treh mesecev zatem, xnovič sem skoval načrt za beg, kar se mi je tudi posrečilo vred z mojimi tremi sodrugi, dne 9 decembra 1941. Uspelo nam priti do Ljublj ane. Tukaj pa, videč kakoršno koli nemožnost se rešiti, sklenili smo pridružiti se Narodni Osvobodilni Armadi,, kjer se točasno nahajamo in vred borimo.
Za zadnjih 12 mesecev, borili smo se proti "beli gardi" in italijanov v Sloveniji. Partizanska armada sestavljena od Slovencev, kjer pa so tudi Poljaki, Nemci, Italijani in nas Britancev v njihovih vrstah. Borba se tukaj nadaljuje in sicer v treh važnih in različnih smeri in sestavu.
1) Partizanska armada se bori za osvobojenje zemlje in daje izvenredni primer junaštva v borbi proti sovražniku. Njeno načelo je plemenito.. Pravica in človečnost ! In je to ravno v nasprotju načelom Nemcev, Italijanov in "bele garde",, kar sestavlja drugo vprašanje. Zadnji pomagajo sovražniku v vsih ozirih, poleg tega njihovi inštruktorji in orožje je iz Italije.
V vojnih operacijah uve-ril se sem v moji pričujočno-sti, da ti ljudje ne pomagajo Vel. Britaniji in Ameriki. Z svojim pomaganjem Nemčiji in Italiji, oni postajajo pomočno orožje sovražnika na drugih bojnih črtah.
Niti ena druga bojna črta proti osišču v svetu, ni izmenjala položaj v tako velikem obsegu na bojni črti, kakor tudi med ljudstvom v splošnem, kakor ga izpreminj,a vzhodna bojna črta. Ta spreminja položaj v svetu v splošnem.
Sedajna ofenziva Rdeče Armade,, vnovič kaže svetu pravec in primer borbe, proti nacistični zverini. Potem, ko je največja oborožena nacistična sila z vsimi zalogami Evrope, neprestano z vsimi sredstvi napadala proti Rdeči Armadi, danes divje beži in odstopa na vsih krajih.
Ofenzivni položaj, ki se razteza od Veliki Luki, Vo-roneža, Vorošilovgrad od reki Don proti Rostovu, ter Salsk, Vorošilovsk, Armavir in Krasnodar na Kavkazu, zavzema ogromen položaj V teku zadnjih šest tednov Rdeča Armada osvobodila je do 2000 mest in vasi. Speci-jalni komunike z dne 2 tg. m. podaja podrobna poročila o nacističnih izgubah kakor sledi.
V zadnjih šest tednov, je na Sovjetsko-Nemški bojni črti, ubito 329.000 in 270.00 vjeto nacističnega vojaštva. Ako se k to-mu vštejejo ranjenci, tedaj so izgube nad eden milijon v moštvu. V raznem materi-jalu pa; zaplenjeno je: 542 letal, 2.064 tankov, 4.451 topov, 2. 734 minometov, 8. 161 strojnic,, 15.495 automa-tičnih pušk, 37.703 antitan-kovskih pušk in 137. 850 različnega orožja, vključujoč 46 želežniških lokomotiv in 2.120 vagonov.
Za isto dobo vničenega
materijala je: 1.249 letal |je občuten primanjkljaj ta-1.187 tankov, 1.459 topov l ko delovne moči v tovarnah 735 minovetov in 2.706 strojnic. Transportne izgube so: 15.309 minometov, trokov vničenih in zapaljenih 5.135, vključujoč vplenjenih 15. 783 konj in 3.221 motor bi-ciklev.
Poleg tega 22 nacističnih divizij je v obroču Rdeče Armade pri Milerovo,, ter drugo precej obsežno število pri Stalingradu.
Ob tem času v svoji zbeganosti nacistična mašina natiska na svoje zaozlane kvizlinge v Rumuniji, Madžarski in tudi Franciji in Španiji, za nadaljno mobilizacijo vojaštva. Iz drugih virov poročila zatrjujo, da
organizacije ) je Draža
In vodja te ("bele garde Mihajlovič.
Tretje: Italijanska "kul-tnra". Ako bi le bilo mogoče za angleški in ameriški narod videti na svoje oči, v-ničevalno delo okupatorskih sil. Videl sem ko so požiga-li cele vasi, ubijali na tucete naroda,, moških, žensk in otrok.
Kajpak — bombardiranje jim gre naravnost v slast neobvarovonih mest in vasi. Cerkve služijo za vojaške barake, hleve za mule itd. To je delo "bele garde" in Italijanov. V rokah teh ljudi biti vjetnik, pomeni samo eno — smrt. In tega se mora zadevati vsak posebej.
Moj prijatelj Colin Car-gill, bil je vjet. Njega so ubili in še več drugih. Vso to resničnost vam naznanjam ne po nagovoru ali pa nekim pritiskom, marveč iz svoje svobodoljubne zavesti v upanju naj pomaga razumeti moji domovini in drugim narodom v splošnem položaja tukaj in da se oslanja-mo na Ameriko, Anglijo in Rusijo".
Potpis: Jack Deuver,, 20-Bat. 4 Brigada 22nd New Zealand Expdt. Corps.
ZAVEZNIŠKI FRONT V AFRIKI
Ameriške in francoske čete so okupirale Tanout Mall-er, naselbino .v južni Tunisi-ji v bližini libijske meje, po bitki z Italijani. Italijanska posadka ki je na tem kraju dajala dokaj odpor, je bila zdrbljena v bitki.
Glavni stan francoskega generala Girarda poroča, da so nemške kolone podprte z tanki napadle zavezniške pozicije na južni strani Fo-ndouk — el Aoareba,, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami.
Kakor je razvidno iz razvijajoče bitke na afriškem obrežju sredozemskega morja in ob meji Libije, se obroč zavezniških sil zožuje okrog Nemcev in Italijanov. Osiščna sila je koncetrirana na ozkem pasu ozemlja ob obrežju, ki se razteza od Tri-pola na jugo do Tuniza in Bizerte.
NAPAD DAN ZA DNEVOM PRAVI ROOSEVELT
NA PACIFIKU
Ameriška in avstralska le tala so vnovič napadla japonske ladje in transporte pri
kakor tudi v vojaštvu. Zato hoče z vso silo Hitler, pomoč od svojih prisiljenih zaveznikov, proti česar se dviga vedno večji odpor med narodom posebno v Rumuniji Madžarski in Bolgariji. Zatrjuje .se, da je Madžarska poslala do 120.000 mož na rusko fronto. Izgube so pa tako velike,, da nastaja odpor na madžarskem proti nacistični zahtevi in je bilo radi tega že 78 oseb pred so-., diščem, ki da so sodelovale v obsežnem odporu naroda.
Toda nacistične zahteve so za večjo dajatev — večje prispe ven je z vsimi sredstvi od svojih zaveznikov za na vzhodno fronto, kjer Rdeča Armada zadaja smrtonosne udarce nacistični sili.
Iz vsega razvidno je, da je primeroma odporna sila nacistične vojne mašine zna tno izčrpana, toda še pri moči. Najvažnejša naloga v tem času bi bila, ko bi zavezniška armada naštevala osvobojene kraje na evropskem kontinentu, ter z tem pospešila popolno vničenje naci fašizma. Kajti nad 200 divizij nacističnega vojaštva v borbi na vzhodni fronti,, ter sedaj vnovič pritisk na zbiranju novih sil iz Evrope za na rusko fronto — jasno postavlja odgovornost pred Ze-dinjene narode, potrebo invazije evropskega kontinenta.
Washington — Predotvo-ritvo 78 kongresnega zborovanja Združenih držav, predsednik Rooselvet,, nagovoril je kongres s značilnim govorom. Izmed ostalega zagotavlja zmago Zedinjenih narodov, ter istočasno invazijo na evropski kontinent v naslednjem letu.
Roosevelt pravi: "Udarili bomo na svropski kontinent in udarili bomo močno. Ne-morem vam povedati ali bo naš udarec črez Norveško Nizozemsko, ali Francijo, Sardinijo, Sicilijo ali pa morda črez Balkan in Poljsko ali pa na več krajih istočasno. Vendar pa vse do tega času, naš napad bo dan za dnevom na sovražnika iz zraka in na bojni šrti.
Študenti se pridružuje partizanom
London — Poročilo od tu zatrjuje, da je policija v Sofiji glavnem mestu Bolgarske, precej zaposlena nadziranjem restaurantov in kavarn. Tudi, tda je bilo aretirano nad 40 oseb,, ki da so ostale od zunaj po noči brez posebnega dovoljenja.
Iz tega razodeva se položaj v Bolgariji vsled vedno večjega narodnega odpora. Večje število študentov, pridružilo se partizanom v bolgarskih pokrajinah, kateri nadaljujo odporno osvobodilno borbo z partizani v Jugoslaviji.
O vojnih proizvodih Združenih držav, je omenil,, da si Združene države v zadnjem letu producirale več tankov in bojnih letal, kakor vse osiščne države skupaj. Produkcija bojnih letal kot je bila določena 48 tisoč, je dosegla svojo kvoto, tako tudi v tankih. Ako pa pri tem seštevamo razni vojni materij,al, granate, bombe in naboje,, terprevozna sredstva, troki itd., tedaj dobimo število proizvodjne ne v tisičih, ampak v milijonih.
V svojem govoru tudi je omenil za pomoč Kitajski. Povdarja, da bo pomoč Kitajski v naslednjem letu toliko bolj pospešena in da bo kitajska armada podprta z zalogami oržja iz Združenih držav.
Poleg vsega omenil je Roosevelt, da bo naslednje leto težje in toliko bolj bo občutno prizadet narod s ozirom na vojno. Toda vse to nas ne sme vznemirjati, tembolj združiti in navdušiti k pospešitvi vsih produktivnih sredstev za zmago".
Kaišek obišče Washington
Moskvo in
London — General Kaišek vrhovni poveljnik kitajske armade in T. V. Soong zunajni minister,, bosta obiskala Moskvo in Washing-ton, kjer bosta pojasnila kitajske poteškoče. To naznanilo je objavila berlinska radiopostaja na podlagi poročila iz Tokija.
MESTNE VOLITVE V TORONTU
Tajna protifašistična konferencija v Nemčiji
Berne Švica — Od tukaj prihaja poročilo o tajni ko-nferenciji, ki se je vršila v Nemčiji. Med drugim se o-menja naslednje:
"Konferencija, katera si je nadela ime, nacionalna mirovna konferencija, vršila se je pričetkom decembra minulega leta v nekem mes-
Laeju Nova Gvineja. V jre- |tu Rajna. Konferencijo je
odprl in ji predsedoval tovarniški zdravnik iz nega velikega tovarniškega podjetja v okrožju Rajna in Ruhra. Prisostujoči delegati so bili predstavniki od raznih političnih strank,, skupin in narodnih grup, kateri podzemno vodijo aktivnost v Nemčiji, proti fašizmu.
Prisostoval je tudi katoliški duhovnok, reichwehr kapitan, kateri se je predstavil kot član nemške nacionalistične stranke. Prisosto-vali so zastopniki socijal demokratov, komunistov in več skupin nemškega delavskega razreda, železničar-ski in metelski delavci.
šnjih napadih, sta bili potopljeni dve japonski ladji, ena pa poškovana.
Leaip — japonska baza. je oddaljena 160 milj od Bune, Nova Gvineja,, katero so okupirale ameriške inav-stralske čete. Vest iz glavnega stana generala Dougla-sa MacArthurja pravi, da so ameriški letalci sestrilili dvajset japonskih letal v spopadu nad Laejo.
RAZNE VESTI
V	neki internacijski kem-pi v Franciji, so interniranci tako iznemogli, da brez opore se ne morejo vstajati.
V	Grčiji, ko je prispel parnik z pšenico v pristanišče za pomoč izstradanemu narodu in otrok, delavci niso mogli izdelati šihto, vsled lakote.
Okrog 50.000 ljudi je vsled tifusa umrlo v Poljski do zadnjega februarja.
Mi v zapadni hemisferi smo sinovi in hčere Evrope, vsled tega je naša dolžnost ne samo iz humanitarnosti pomagati revnimu ljudstvu v Evropi, marveč istočasno ohraniti humanitarnost v naši sredini.
Toronto — Kot navadno novega leta dan se vrše mestne volitve. Tako se so vršile tudi v tem letu. Predvolilna kampanja, vsaj navidezno ni bila tako razburljiva, a vendar precej živahna na raznovrstni način, živa v mestnem časopisju, shodih in raznih vabilih. Na lepakih so biK natisnjeni razni programi. Eni so obljubljali dosti — obsegali velik obseg raznih občutnih zadev v delu mestne uprave, drugi pa kratki z raznimi gesli itd. Vse to je odražavalo tek volilne kampanje.
Narod je sledil razsodno posamezni program. Skoraj lahko bi se reklo, da se ni oziral na obtožbe, ki so kajpak sledile zlasti proti komu nističnim prvakom. Toda značilno je dejstvo, d,a kolikor se je vodila aktivnost proti njih in hotelo zmanjšati pod vsako ceno njihovo vrednost kot mestnih odbornikov iz prejšnjih let — je narod v dotičnih volilnih okrožnih jih izvolil z ogromno večino glasov. Tako je dobil J. Salsberg do blizu 5 tisoč in Stewart Smith nad 5 tisoč glasov. Dočim so njihovi najboljši nasprotniki
Iz sklepa konferencije,, ki so nasledili vse obči raspravi prisotnih delegatov, sestavljen je program in predvsem za takojšno sklenitev mora, vrnitev nemške armade iz vsih bojnih črt v Nemčiji, povrnitev narodnih pravic zasužnjenim narodom in popolnim vničenjem Hitlerjeve vlade in nasilstva.
dobili nekaj okrog 4 tisoč glasov.
Poraženi kandidat v petem wardu, Balford je dvignil takoj hrup,, kateremu se je pridružil tudi "The Evening Telegram", znan zagovornik reakcije in raznih kvizlingov, češ — poglejte komunisti so dobili toliko glasov. Kaj bi pa bilo ako bi bili kandidirali na v-sa mesta svoje kandidate? Zdramimo se in poglejmo kaj se godi. Tako so dvignili hrup poraženci in jih ni pra-v nič oviralo dejstvo, da je narod volil za program, kateri program je za vojno — za zmago nad hitlerizmom. Narod je izbiral na volišču one ljudi, za katere je vedel, da ga bodo zvesto zastopali. One pa, ki so se leta in leta preživeli v mestni upravi brez sledu kakšne koristi — je narod odvrgel z protestom svojega glasu na vredne in jati se je,; da bo nova mestna uprava v marsičem izboljšala razne občutne stvari v Torontu.
Kuba vprid zaveznikov
Havana — General Ma-nusl Benitez, nacionalni načelnik policije, je pred nedavnim rekel,, da bo v kratkem 50.000 kubanskih vojakov izvežbanih in bodo poslani na zavezniško fronto v pomoč borbi proti osišu.
Nekateri drugi krogi so mnenja, da bo omenjeni general najbrž poveljeval kubanski oboroženi sili.

" E D IN O S T "
Published semi montIy at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Slovenci Vancouverja dajajo primer
Odkar je razpisana kampanja milijon dolarjev iz Kanade za pomoč Sovjetski Uniji, zadobila je splošen odziv, če tudi se v marsičem opaža neodločnost odborov. Dejstvo pa je, da kampanjo podpirajo razni sloji naroda. Cerkvene in razne druge narodne ustanove, organizacije,, linije, tovarniška podjetja, šolski otroci itd., daje najlepši pregled solidarnosti naklonjene -nasprem narodu Sovjetske Unije.
Mnogo številna pisma ki jih sprejema glavni odbor iz vseh krajev dežele, zatrjujo ono vrednost naklonjenosti, kakor se ta čuti vsepovsod Kajti dajatev,, ki jo daje Sovjetska Unija vprid za osvobojenje narodov in človeštva, je cena — ki jo ni mogoče poravniti z denarjem. Zaprav, kakor se je tu in tam izrazil posamezni državnik — je ni cene, ki bi mogla poravnati dajatev Sovjetske Unije svo-bodoljubečemi in demokratičnemu svetu.
Brez dvoma, da so Slovenci Vancouverja zapopadli vrednost pomoči Sovjetski Uniji, ter z tem dajajo najlepši primer, kako naj cenimo to vrednost in kako se naj izkažemo naspram njej.
Razvidno je iz kratkega poročila, ki je priobčeno na drugem mestu v današnji izdaji, da Slovenci Vancouverja cene to vrednost iz narodne zavesti, zavedajoč se dejstva, da pomagati Rdeči Armadi in narod Sovjetske Unije, pomeni pomagati samemu sebi; pomagati osvobojenju svojega naroda.
Na zabavi, ki jo je priredil odsek Zveze Kanadskih Slovencev, so zbrali vsoto nad šeststo dolarjev. Izmed posameznikov, ki so prispevali v to plemenito in nadvse vrednostno svrho, se vrste od enega, do pet, deset, dvajset in do petdeset dolarjev. Z njimi vred pridružili so se Slovenci tudi iz Nanaimo, B. C. Tako so v prireditvenih pripravah. V port Arthurju, Sudbury, Kirkland Lake, Noran-da, Timmins, Windsor in Toronto To je zaprav prva centralizirana kampanja za nas Slovence v Kanadi. Vsled tega iz narodne in mednarodne zavesti, posnemajmo vzoren primer Slovencev iz Vancouverja.
Razmere v starem kraju in naše naloge na tem kontinentu
Napredek Kanadskih Slovencev
V teku zadnjega in pričetkom novega leta, vrste se vstanovljeni odseki Zveze Kanadskih Slovencev, skoraj v vsaki večji naselbini v Kanadi V Vancouverju, Port Arthurju, Sudbury„ Timmins, Kirkland Lake, Toronto in najnovejši odsek vstanovljen v Windsorju. To je zaprav re-zoltat skupne konvencije Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je vršila v maju minulega leta.	_
Takoj vpričetku od svoje vstanovitve, odseki Zveze Kanadskih Slovencev, vezali so svoje delovanje prvič na podlagi enotnosti in enotnega sodelovanja Slovencev v borbi proti silam osišča, ter istočasno razvijajoč sodelovanje z bratskem narodom Hrvati in Srbi. Načelna obsežnost vrednostnega programa za današnjo dobo,, zadobila je svojo podporo med našim narodom. Ker ta jih veže na podlagi narodne zavesti, da je o izhodu tekoče vojne odvisen položaj in bodočnost našega in drugih narodav v svetu.
Tako so v nekaterih naselbinah vstanovljeni tudi Vseslovenski odbori, kateri imajo za nalogo, da vežejo Slovanske narodnosti v smeri podpiranju vojnih naporov naše domovine in večjem obsegu enotne pomoči v raznih kampanjah. V zboru teh odborov, se vrste odseki Zveze Kanadskih Slovencev, Poleg tega se vrsti njihovo sodelovanje v tekoči kapmanji za pomoč Sovjetski Uniji.
Za tako kratko dobo in ako pri tem vzamemo vpo-štev tudi okolščine in pripravne sile do tega, tedaj se lahko reče da je to vzoren uspeh. Z upanjem in željom, da bodo sedaj Kanadski Slovenci toliko bolj zmožni nadaljevati plemenito delo na podlagi začrtane smeri v svojih pravilih,, katera še posebej naglašajo potrebo pomoči tudi našemu trpečemu narodu Za dosego večjega uspeha in razvoja kulturnih in raznih drugih narodnih zadev, bo najboljše središče Zveza.
Nemir v Evropi
"Nemir" in narodni odpor v zasužnjeni Evropi, narašča in zavzema vse večji obseg. Če tudi proti drastičnim odredbam in težkih okolščin, narod išče izhod — išče zaščito in hoče osvobojenje. Iz vseh razvidnih dejstev položaja edina rešitev ki preostaja v izbiri jzmed živlenja in smrti — je odpor. Duh odpora raste in se jači iz dneva v dan, kot edina in rešitvena naloga.
"Modrost" čakanja na priložnost izumira. Do tega jo sili nacističen pritisk iz dneva v dan,, ker zahteva že sedaj do skrajnosti izčrpane zasužnjene Evrope, nove divizije vojaštva, neposredno oblast nad še enostransko nevtralnostjo kot je to bilo v Franciji in Španiji. Enostranska nevtralnost dosegla je svoj očividen vidik, tako bo dosegla tudi še sem in kje "mudrost" čakanja na priložnost v času,, ko se narod bori na živlenje in smrt za obstoj.
Toda ako je mogoče do dobra izločiti vsebino nekaterih vesti, ki opozarjajo pred nemiri v Evropi, razvidno je„ da že zdaj nastaja strah in trepet Do tega sklepa pridemo ako se seznanimo iz enega poročila z naslednjem: "Ne gre se več za brezpomembne nemire, temveč za nevarno prevratno gibanje".
Ako se čitatelj le zategadelj vpraša: Kje so zaprav ti nemiri? Proti koga so in zakaj nastajajo? Tedaj nastaja odgovor: Da so nemiri v zasužnjeni Evropi v Rumuniji, O-gerskem, Bolgariji in tako zaporedoma zasedenih državah. Nemiri in odpor raste proti naci fašizma. Proti domačih in tujih Kvizlingov. In nastaja za osvobojenje — za narodni obstoj.
Ali je mogoče prištevati kaj takega v vsebino "nevarnega in prevratnega gibanja" v času, ko cela Evropa ječi
Piše: Geo Bojevnik
Brez dvoma da tekoči položaj v starem kraju in svetu v splošnem, na eden ali pa na drugi način vpliva na nas in nas veže na nešteto raznih stvari v narodnih in mednarodnih ozirih. Veže nas vsled tega, ker o izhodu tekoče vojne, odvisen je naš položaj in tudi bodočnost. Torej jasno je, da vsaka narodna skupina, kateri je res pri srcu osvobojenje naroda in domovine, ne more stati ob strani izločena iz splošnega obsega skupnih in enako koristnih zadev.
Predvsem razumeti moramo tekoči položaj in vsaj delno njegove fudamentalne predpogoje za trezno razso-je vanje kristali z a ci je narodnih in protifašističnih sil s ozirom na tekoče naloge in tudi povoljno preureditev.
Fudamentalni predpogoji so na prvem mestu, neo-majana enotnost vsih svobo-doljubečih sil; izkoriščanje vsih sredstev na razpolago; odločna razvrstitev moči na ysih bojnih črtah,, za vničenje sovražnika. To je predpogoj če hočemo zmagati, če hočemo osvoboditi zasužnjene narode, ter zadobiti popolno zmago. Obenem to je tudi predpogoj k preureditvi povojnega sveta na demokratični človekoljubni in enakopravni podlagi za svet v splošnem. NAD TRISTO TISOČ NARODNA ARMADA
Naravno je, da v tekoči dobi vsaka narodnost teži pretežno z čutom do svojega naroda ; do svojega dojstnega kraja na prvem mestu. To je narodni odraz, ki jasno za sebe govori, da ni mogoče naroda ne zatreti in ne iztrebiti, kakor je to zamislila fašistična oblast v zasužnjeni Evropi. Tak je odraz, pri Slovencih, da hočejo biti Slovenci,, Hrvati, Hrvati, Srbi, Srbi, črn°g°rci> Črnogorci itd., lahko naštevamo narodnosti zaporedoma v svetu. To je zgodovina, ki ne nasta j a skozi 24 ur, ne nastaja z predlogom ali pa z drastičnim zakonom. To je narodna povest, ki se je vstvarjala skozi razvojno dobo, razvijala narodni karakter, kulturo, znanost, umetnost in znanje v duho naroda,, njegovi besedi in dejanju. Vse je to pričujočnost današnjega dneva iz globoke povesti, ki na svoji dosedajni razvojni dobi prinaša v ospredje nešteto pregreh in nepravičnost storjenih proti narodom, proti raznim slojem, ter na človekoljubni podlagi zahteva preureditev. Zahteva svobodo, enakopravnost in večjo socijalno pravičnost na demokkratični podlagi. Ali pa kakor se je izrazil podpredsednik Združenih držav Walles: "V tej vojni mora zmagati navadni človek. Odstraniti se mora strah pred pomanjkanjem in revščino, razvrstiti blagodatna sredstva na vživanje ljudstva v splošnem".
Ako iz tega stališča zasledujemo razmere v starem kraju v zadnjih petindvajset let, nikakor ne more biti izvenreden slučaj za večino našega naroda na tem kontinentu,, kakor tudi na domu, da si narod ne želi vrnitev v način vladanja do predvojnih režimov v Jugoslaviji. Bodimo pri tem toliko razsodni in občutni, da njegove
želje ne izvirajo po nagovoru in agitaciji, kakor-se hoče sem in kje na ta način objasniti sporne razmere v starem kraju. Marveč izvirajo iz težkih živlenjskih, gospodarskih in narodnih razmer za dobo zadnjih petindvajset let. Neizrecivo dejstvo v tem, ki je ohranilo največjo vrednost med narodi v Jugoslaviji, vkljub raznih razdornih elementov, ki pod ceno narodne krvi in mesa hočejo ustvarjati razdor in mržnjo; večina naroda je zadržala v svoji sredini medsebojno zaupanje za slogo in bratstvo. Notrajni čut naroda se lepo odraža v pogovoru, posvetovanju in raznih priložnosti. Povrhu vsega, najboljša priča temu je ta da ko je Cvetkovičev režim hotel na Judin način izročiti narodno usodo Jugaslavi-je v roke krvnih sovražnikov posebno Slovanskih narodov, ter civiliziranega in .demokratičnega napredka v svetu, nemškemu fašizmu, narodi Jugoslavije odgovorili so iz svoje narodne zavesti z orožjem v obrambi svoje neločljive in združene domovine, Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih narodnih skupin Jugoslavije.
Druga pričujočnost je v Narodni Osvobodilni Armadi Jugoslavije,, Nad tristo tisoč organizirana armada na teritoriju Jugoslavije, ni zbirka agitacije in propagande, marveč zbirka narodnih sil, ki je nastala med v-prašanjem živlenja in smrti. Na meso in krvi neštetih žrtev narodnih časti. To so narodni oddelki, ki po svojem sestavu vključujo razne politične, verske jn narodne s-kupine, vsebujoč narodni program — program, ki prinaša pravičnost, demokratičnost in svobodo. Ali so imeli edino narodni oddelki prednost do sestavu programa? Ali so imenili namen vsled tega izločiti eno ali pa drugo osebnost v vladnem sestavu? Ali ni vlada imela daleč boljšo priložnost da spregovori o marsikaterih zadevah Jugoslavije, njene preureditve itd? Ali ne obstoja možnost za sestav programa ki bi odgovarjal načelom Atlantekega Carterja, načelom akcijskega programa zavezniških narodov? Ali ni ravno daves potreba da se govori o Jugoslaviji, njenih mejah, da se poravna že leta in leta oči-vidna krivica prizadeta po svetovni vojni itd.? Da vse to in še več drugih stvari, ni zahtevalo toliko času, kakor pa volje in pripravnosti do tega. Mesto vsega tega njene izjave so enostavne, nič novega — nič preurejenega, razen starega načina storjenega v teh ozirih ni ničesar. Vlada se spreminja. Izmenjavajo se ministri. Eni odstopajo, drugi zasedajo njihov položaj. Toda program ostaja eno in isti, brez izjeme če se narod strinja ali pa ne. Brez izjeme, če je ta v narodnih interesih, ali pa proti volji večine. Vsled tega zelo značilno je iz govora Bana Dr. šubašiča, ko je pripomnil, da je potrebna vzdramitev vsled razmer v starem kraju, ter jim dati priznanje brez izjeme, na položaj, izpovedati svoje stališče in delo jasno v tekočih zadevah v borbi proti okupatorskih sil. To zahte-vojo narodni, mednarodni in
Mnenje R. T.Elsona
v suženjstvu nacistične strahovlade in brezobzirnosti- Gotovo je, da ni mogoče. Še več. Vse svcbodoljubeče sile sveta v borbi proti fašizmu, bodo naravnost pozdravile vse večji odpor s ozirom na to, da ta naraste močna in odporna sila, ki bo zmožna izgnati fašistično zverino iz domačega ozemlja. Strah in trepet bo naraščal edino med onimi elementi, ki niso nikdar bili naklonjeni narodnim interesom in svobodi.
človeški interesi.
Razdornja gonja reakcije
čitatelj, ko zasleduje Ameriški Srbobran ali pa tukaj v Kanadi, Glas Kanade,, postaja mu jasna vloga omenjenih časopisov. Kakor enega tako drugega vloga, ni vsmerjena od včeraj, marveč že leta navajajo se razni vzroki in obtožbe proti progresivnih organizacij, ne glede na svet in njegovo stre mlenje za napredkom, slogom in bratstvom. Ne glede na nič drugega — kakor velika Srbija. Hočeš ali pa nočeš pobratin Slovenac ili Hrvat. Ti elementi gredo še dlje. Namreč oni, ki so nekoč dvigali Jugoslavijo nad vse — danes dvigajo Srbst-vo. Tožijo Hrvate za nečloveška početja nemškega ge-stapa v starem kraju, češ zato odgovoren je Hrvaški narod. Sreča je ta„ da nep-redstavljajo mišljenja našega naroda. Ker narod v duši prezira razdorno gonjo in se sramuje namenjene škodljivosti. Ustvarja si mesto tega, bratsko zaupljivost in hoče slogo. Hoče združeno demokratično Jugoslavijo-hoče svoj svoboden dom in svoje polje, za razvoj svojega narodnega živlenja, kulture in narodnih pravic.
Ti elementi v današnjem času, ko je potrebna enot nost, ko je potrebna sloga in vzajemnost — na eden nesramen način hočejo vst-varjati obtožbe proti Hrvaškega naroda z namenom, da nastane razdor in sovraštvo. Obtožujo v javnosti posamezne osebe in sestavljajo "črno listo",, proti onih ljudi in bojevnikov, ki na tem kontinentu zagovarjajo slogo in narodno pravičnost. Med drugimi v seznamu se nahaja tudi ime Louis Adamiča, katerega izjave jim niso všeč. Ker Adamič govori o preuredbi Jugoslavije: govori o slogi in enotnosti v borbi proti fašizmu, kakor tudi istočasno kot najboljši pripomoček z naše strani po končani vojni, za našo pomoč narodim v Jugoslaviji.
Iz vsega naše naloge tukaj
Kakor razmere v starem kraju, tako tudi v svetu v bo rbi proti osišču, zahtevaju enotnost,, slogo in soglasje v onih zadevah, ki so nam sku pne. To je brozodmora vst-rajnost in odločnost v zalaganju sredstev, če je to v besedi, dopisu v časopisih, na sejah in raznih zborovanjih, klic za enotnost in slogo — je narodni klic iz vsih krajev sveta. To je klic za zmago nad sovražnikom; to je klic za preureditev povojnega sveta; to je obenem klic proti vsih protinarodnih kv-islingov in agentov fašizma. To je klic osvobojenja iz suženjstva v novi in pravičen svet. ■
Torej sledimo stopinje enotnosti in sloge, kot najboljše sredstvo, da bo naša pomoč v vojnih ozirih tukaj toliko bolj izdašnejša, toliko bolj uspešna in da bomo po končani vojni toliko bolj zmožni pomogati tja, kjer bo potreba najbolj nujna. Zato poleg denevnih nalog v delo zmage nad sovražnikom, ustvarjajmo neomaja-no enotnost, kako bo bili močni in složni tako v tekoči borbi, kakor tudi v naši sredini proti raznih škodljivcev in razdornih sil. Ustvarjajmo si medsebojno zaupnost, zaupnost našim bojevnikom v starem kraju, za popolno in .konččno zinago. Zaupnost za demokratično in narodno Jugoslavijo — močno Jugoslavijo — pravično Ju-.goslavijo.
Vancouver. — The Van-couver Daily Province, prinaša poročilo od svojega dopisnika R. T Elson iz Wa-shingtona.
"Velika Britanija, Združene države in Sovjetska Unija, namrevajo v kratkem posredovati in podvzeti mere glede državljanske vojne v Jugoslaviji.
Glavna svrha bi bila v tem, da se enkrat spreči na pošten načiri bratolomstvo,, katero ogroža pravilen razvoj odporne borbe proti nemških in italijanskih inva-zorjev. Glede tega se posebej zavzema ameriška vlada.
V	daljšem se govori, da je bilo stališče Sovjetske Unije v tem, da so to notra-ojne zadeve'in vsled tega vprašanje narodov Jugoslavije, kjer se ona ne želi vmešavati, a se vendar smatra in veruje za potrebno, da se priključi glede poravnanju teh sporov z Veliko Britanijo in Združenimi državami, toda napodlagi predhodnega sporazuma.
Elson trdi,; da se spor v Jugoslaviji posebej tiče Velike Britanije in Sovjetske Unije. Prvič zate, ker v Londonu je sedež jugoslovens-ke vlade v izgnanstvu in drugič, Sovjetska Unija, daje moralno in materij alno pomoč partizanom.
V	kolikor se tiče samega spora, Elson trdi, da Miha-
jlovič ima komaj do 20 ali 30 tisoč mož, dokler partizanska armada šteje od 200 do 300 tisoč mož.
Mihajlovič danes ne vodi nikakoršne borbe proti sovražnih čet v Jugoslaviji, za kar hočejo njegovi pristaši opravičiti njegov pološaj, češ da je to "modra" politika v pričakovanju priložnosti pojačanju armade in orožja od zaveznikov. Vendar pa vse to nikakor na postavlja jasno namen Mihajlovi-ča, trdi Elson, tembolj ko so razne obtožbe proti njega z "fašistom in da je Srbski nacionalist in da je prejemal pomoč od Italijanov".
Dokler se za partizane trdi, da vodijo odločno borbo in na ta način zadržava-jo več tisočev nemškega vojaštva, katero bi bilo poslano na bojno črto proti Sovjetski Uniji.
Omenjeni dogodki so resni in odkrivajo v resnici nekaj narobe tako v jugoslovanski vladi. Njeni diplo-matičnih predstavnikov in predvsem na silo postav 1 ja-jočega Mihajloviča v ospredje. Prav gotovo, da bodo ti dogodki odkrili vso resničnost tembolj, ko ustavna narodna skupščina v Jugoslaviji, poživlja predstavništva zavezniških držav, da pridejo na lice mesta in se prepričajo o položaju in sporo, kakor je omenjeno v njihovi izjavi.
IZBOLJŠANJE FARMERSKEGA POLOŽAJA JE POTREBNO
Edwar Clark, kanadski farmer opisuje težak in občuten položaj farmerjev ~9 Kanadi, ter navaja pregled tega položaja in naglaša po-terbo splošnega načrta za izboljšanje farmerskega položaja.
"Desetletna dipresija potisnila je obstojni položaj kanadskih farmarjev do občutne stopnje proti zmožnosti hitrejšega okrevanja in razvoja farmarske proizvodnje.
V pričetku vojne ssskoraj 40 odstotkov kanadskega na roda se je pečalo z poljedelstvom. Ta odstotek se je zna tno skrčil v tekoči vojni ne samo radi dela v tovarnah, ampak posebno radi zaslužka. Kajti še dandanes so cene poljedelskih produktov skoraj na isti stopnji, kakor so bile v pričetku vojne, kljub temu, da je cena drugih potrebščin porastla do 15 do 35 odstotkov. Kot za potrdilo naj navedem le naslednje.
Za času depresije so se fa-rmarski dohodki znižali od 40 odstotkov, na 7 odstotkov če primerjamo porast cen v drugih ozirih, tedaj brez dvoma smo na jasnem, da so kanadski farmarji občutno prizadeti in da vsled tega je prizadeta tudi večja produkcija poljedelskih pridelkov. Ker rane iz prejšnje dipresije, ki so potisnile f.a-rmarsko gospodarstvo skoraj na rob propada, se nikakor ne morejo ozdraveti z pošiljanjem raznih davčin nakaznic z strani poljodel-skega departmenta, mesto ■enega splošnega načrta, kateri bi dal priložnost številnim farmerjem, da izboljšajo svoj položaj, ter z tem naravnost tudi zmožnost za izboljšanje poljedelskih pride-ltkov.
Zdi se da farmarski depa-rtment v Ottawi razume le davčno lestvico, katero redno in ob času odpošlje farmarjem za plačitev. Toda dejstvo je, da so farrnerji v občutnem položaju, ki skoraj glasi na suženjski polo-
žaj, ne samo radi nezadostne cen poljedelskim pridelkom, marveč tudi s ozirom na dnevno delo, ki ga mrajo opravljati ako hočejo vsaj deloma si obdržati revno po-sesstvo in semega ebe,
Vsled tega je priporočli-vo, da se enkret premisli, in preračuna vsa možnosst glede izboljšanja farmerskega položaja in jim da tudi priložnost, da se ta položaj izboljša. Mesto davčninh nakaznic, naj se pregleda dati pomoč farmarjem, če je to v posojilo denarja, ali pa v drugih ozirih obdelovanja zemlje, kar bo edino dalo priložnosst na najpravičnej-ši način tako farmarskega polžaja, kakor tudi večji potrebi poljedelsskih pridelkov.
Kako Nemčija izkorišča okupirano Evropo
London — Britanska informacijska služba podaja statistični pregled strašnega izkoriščavanja okupirane Evrope po Nemčiji, na račun odplačila za vzdrževanje nacistične vojne ssile v teh državah.
Preračun za eno divizijo bi znašal za hrano, obleko stanovanja itd. okrog 200. 000 nemškeh mark na dan. Dočim pa nemška fašistična oblast je naložila sledečim državam za tozadevno vzdrževanje, kot sledi:
Francija, 4.286.000, Norveška, 1.073.000, Belgija 951.000 in Holandija, 1.253. 000 dolarjev na dan. Iz tega jasno sse razodeva vsa zahrbtnost fašistične oblasti naspram okupiranih držav Evropi, ter daja razumeti obenem položaj ljudstva, da je njegov položaj iz dneva v dan ne samo kritičen vsled tortur in nezaslišanega nesilja proti narodim in ljudstvu v splošnem, marveč do skrajnosti vpijoč vsled pomanjkanju živil in obskrbe v splošnem.
To the New York Herald Tribune:
Pismo g. Henry W. Lani-er—a„ ki je izšlo v Herald Tribuni ugodno sodi o Hab-ssburžanih in hvali 68—letno vladanje Franca Jožefa, češ, da mu je uspelo držati "svoje vročeglave podanike v ravnovesju". Napada tudi jugoslovenskega ministra, g. Savo N. Kosanoviča, ker je dejal, da "narodi Srednje Evrope ne bi manj mr-zili povratka Habsburžanov kakor sedanji nacifašistički
režim".
Rojen sem bil v Avstriji in sem torej preiskusili sladkost življenja pod habsburškim žezdom. Spominjam se, da so Italijani,, ki v Avstro—ogrski nikakor niso šteli med najbolj zatirane narode, imenovali Franca Jožefa "L'impicatoree" (ra belj ). To dobro izraža obču tke vseh podjarmljenih narodov pod Avstrijom.
Lanier—ovo pismo dokazuje, da sse nekateri ljudje niso ničesar naučili iz strašnih izkušenj prve svetovne vojne in iz novega sveta, katerega teh podjarmljenih narodov skušali zgraditi v presledku med obema svetovnima vojnama. Braneč habssburško monarhijo trdi da sta Jugoslavija in čeho-slovaška umetna stvora, ter s tem zavaja v zmoto javno mnenje. V Avstriji je vladala 36—odstotna nemška manjšina nad 64 odstotki ne— Nemcev, povečini Slovanov. Na Madžarskem,, kjer so bile statistike vedno 'popravljene' v prilog Madžarom— kar splošno priznavajo resni učenjaki na vsem svetu— je gospodarilo 48 odstotkov Madžarov nad 52 odstotki Slovanov, Rumunov in drugih.
Splošno priznano je, da je
bilo življenje Slovakov na Madžarskem izmed najstrašnejših v Evropi. Na Ogrs kem je bil v navadi izrek— "tot nem ember"—(Slovak ni človeško bitje). Niso ime li niti šol, niti bili v kateremkoli oziru priznani od družbe, a madžarski fevdalni gospodarji so jih izkoriščali na najstrašnejši način. Ko so se s Čehi združili v čehos-lovaški republiki, se je živlenje tega ljudstva preko noči takoj izpremenilo. Sam Masaryk je bil Slovak. Vsi tujerodni znanstveniki, ki so obiskali po prvi svetovni vojni čehoslovaško in poznali presenečeni nad napredkom na vseh poljih: v gospodarskem,, socialnem in kulturnem pogledu.
Glede Jugoslavije je popolnoma neumestno govoriti o hrvaški manjšini, kajti gospodarili so Jugoslaveni, kar znači, da so bili Srbi, Hrvati in Slovenci vladajuoče ljudstvo. Hrvaška je bila fede rativenidel Jugoslavije in danes se nahajajo Hrvati z osiščem.
Med vsemi novimi dlžava-mi,ki so nastale po mirovni konferenci, je bila Jugoslavija morda najbolj homogena. Njena enotnost se izraža danes v strašnem boju vsega naroda proti tlačiteljem. To je enota skovana v krvi. Jugoslovani so nabrali iz svojih vrst 300.000 gerils-kih bojevnikov,, ki zdaj že leto in pol brez prenehanja udarjajo na Hitlerja in Mu-, ssolinija — ali ni smešno na-zivati Jugoslavijo umeten stvor v trenotku, ko Oton Habsburški šele obljublja v bodočnosen bataljon bojevnikov za svaje apostolsko veličanstvo ?
New York, 15 decembra 1942.
GOVOR PREDSEDNIKA SOVJ. ZVEZE V NASTOPU NOVEGA LETA
Boris Furlan V...
DARILA NAŠIM VOJAKOM
Timmins — Organizacija Slovenskih in Hrvaških žen (Krožek pletic), smo priredile večerno zabavo v namen božičnih daril vsim slovenskim in hrvaških vojakom v kanadski armadi.
Zabava je bila v hiši rojaka Toneta Slak. čeprav je to bilo na delovni dan zvečer, ko je veliko rudarjev pod zemljo na delu,, drugi pa zopet iz dela na svojem domu in je skoraj najbolj prijetno, da se sleherni odpočije in tako nabere sveže sile za drugi dan, uspeh je bil primeroma dober, ker se je zbralo čistega dobička $27.50c. Ob tej priložnosti so naše želje se zahvaliti vsim vde-lešencem v imenu naših vojakov, kateri so z veseljem sprejeli darila, spominjajoč jih na prijatelje in znance v Timminsu.
Poslale smo šest zavitkov, to je Slovencem štiri in Hrvatom dva, vsak v vrednosti štiri dolarje
Slovenske in Hrvaške žene iz Timminsa, želimo vsem obilo uspeha v naslednjem letu 1943, ter pred vsem našim vojakom, ki so v arma di. Z tem naravnost nas veže narodna čut tudi do naših bojevnikov v starem kraju. Tudi oni so tam v osvobodilni armadi slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda, zbirajoč svoje sile in moči v borbi proti ukupatorskih zlo čincev, da očistijo svojo domačijo; da se rešijo suženjstva. To so njihove in tudi obenem naše šelje. še več in bolj nas vežejo tekoča dejstva na tem kontinantu,, da posspešimo vsa izvorna sredstva v borbi proti sovražniku, kako bi čimprej nastopil dan osvobojenja naše rojstne domovine.	osišča.
Zato je naš krožek pletic sklenil, da ne bomo prenehale z pletenjem nogavic in drugih potrebnih stvari za vojake, marveč nadaljeval svoje delo in na ta način sodeloval z vsimi svobodolju-bečimi silami v borbi proti fašizmu. Toda, ker je to delo in se na naša na vse v splošnem, apeliramo tudi na druge rojakinje v raznih naselbinah, da store one kar je vnjih zmožnosti poleg dru gega dela,, nekaj vprid v kanadski armadi. Kajti vsaka narodna skupina skrbi kakor je razvidno iz časopisov da so vojaki dobili božično in novoletno darilo. Tam kjer so tako narodne organizacije močnejše, so te storile mnogo več ne samo za svojo narodnost, ampak tudi za razne druge narodnosti v eni ali pa drugi vojašnici, pa ttudi oddelkom v Angliji. Vsled tega rojakinje Slovenke brez izjeme kjer se nahajate in z kakšnim delom ste obložene, pridružite se tudi vi z ročnim delom iz materinskega in rodoljubnega čuta do onih, ki z puško v roki so pripravni založiti tudi svoje življenje, kako bi svet bil osvobojen in nastopila srečnejša bodoč-nosst za vse.
Terezija Župančič
Moskva — "Državljani Sovjetske Zveze; delavci in delavke; kolektivni farmarji; moški in ženske; sovjetska intelegencija; vojaki in častniki, ter politični inštruktorji Rdeče Armade; moški in ženski partizani; prebivalci sovjetskih okrajev začeno okupiranih od nemških okupatorjev!
Dovolite mi, da vam na prvem mestu za želim srečno Novo Leto.
Preteklo leto,, bilo je leto oštrih bitk na bojni črti pa-triotične vojne. Ob porazu v preteklem letu Nemcev pri Moskvi in drugih krajih bojne črte, Hitler je prisilil svoje zaveznike — Italijo, Rumunijo, Madžarsko in tudi Finsko, do skrajnosti izčrpane, da postavijo na razpolaganje vso ljudsko silo nemški komandi ;da dajo vse kar se more odpeljati v Nemčijo; pri tem premeščen je del okupatorske armade iz Francije in drugih okupiranih držav z namenom og-gromne koncetracije vojaštva, zadati smrtni udarec naši armadi v letu 1942.
Nemisslim za potrebno govoriti o načrtu udarca namenjen po nemški vojni komandi,, ker je to na slikovit način pojasnil v svojem poročilo dne 6 novembra, Stalin. Vse kar bi vred z tem pripomnil je to,, da so bili načrti veliko večjega obsega, kakor pa jih je dosegla fašistična armada.
Bitke so dostikrat bile do skrajnosti oštre in večkrat v kritičnih trenotkih. Rdeča Armada je hrabro branila sovjetsko zevljo in zadajala težke udarce sovražniku kateri ga so stopnjema ničili, ter na našali škodo nameravanim načrtom hitlerovcev.
Pregledni rezoltat vojne za zadjne leto, nam daje podlago, da ob tej priči lahko rečemo,, da je vojna situacija povoljnejša za nas, kakor je to bila v prvem letu, če tudi je Rdeča Armada ravno tako zadajala teške udarce sovražniku.
Razvidno iz tega sledi, da v minulem letu Nemci, niso vodili ofenzivo na celi bojni črti, marveč edino na enem kraju in predvsem na jugo in jugozapadnem pravcu. Nemška armada pretrpela je ogromne izgube v toku vojnih operacij z tem pod-kopala svojo ofenzivno silo. Junaška obramba Sevasto-
LAVAL TRGDJE Z FRANCIJO
Rumunsko časopisje je polno pozivov s katerimi se v-spodbuja prebivalstvo k potrpežljivosti in "duševnemu ravnotežju". Rumuni so nezadovoljni v skrbeh in ne verjamejo nikomur več. Odkar so se Amerikanci izkrcali v severni Afriki, se je pesimizem v Rumuniji še povečal,, posebno ker narod simpatizira z nasprotniki
Madrid — Vest iz Francije pravi, da je Lavalova vlada v Vichyju naznanila razdelitev bivše neokupira-ne zone južno Francijo. Ozemlje na vzhodni strani reke Rhone, ki uključuje Marsie-lles in Toulin, pristaniščni mesti, je prišlo pod kontro lo italijanske armade, ono na zapadni strani te reke pa pod kontrolo nemške armade. Sfera nemškega vpliva uključuje Vichy„ Clermont-Ferard in Toulouse.
Iz gornjega sledi, da je francoski kvizling Laval dosegel oblast nad usodo Francije tako, da zdaj trguje in deli posazni telsni sestav JFrancije med svoje gospodarje. To ni izvenreden slu-
pajd os 'ouo ez fes A ft?o leti opozarjali pred Lavalo-vim izdajstvom, katero je prišlo do svojega vrhunca.
Upati pa je, da kadar pride priložnost in ko bo enkrat francoski narod spregovoril besedo,, gotovo jo bo spregovoril na grobu vsih domačih in tujih kvizlingov v zma gonosni besedi svobode.
pola, zahtevala je ceno precej nemških in rumunskih divizij.
Nemške izgube pri Stalingradu, segajo nad stotisoč ubitih in ranjenih. Fašistične izgube so ogromne tudi v drugih pravcih. Za vsak kilometer ozemlja, Nemci so plačali znatno večje žrtve, kakor pa v njihovih ofenzivah v pričetku vojne.
Medtem Rdeča Armada, če tudi proti odstopanja, ona se je vedno pripravljala, za kontra udarce z podvojeno silo. In končno, kaj vse to pomeni? To pomeni,, da je incijativa prešla v roke naše komande,, katera jo je na hitro roko tudi izkoristila. Močni udarci na sovražne oddelke pri Vladikavkazu; naša proti ofenziva pri Stalingradu in v teku borbe pri njemu, katera je zrešetala fašistično silo; ofenziva na centralnem frontu in razvijanje ofenzive v pokrajinah srednjega Dona in severnem Kavkazu — pomeni spreme-bo situacije v našo korist na celi sovjetsko — nemški bojni črti.
Kot rezultat naše ofenzive, katera v stalingradskem okraju pričela 19, na centralni bojni črti 25 novembra in v pokrajinah srednjega Dona 16 decembra — Nemci so pretrpeli take izgube da so občutne na vsih krajih bojne črte. Kot posledica naših %ofenziv, zajeto je mnogo vojnih vjetnikov, pobito je na tucete fašističnih divizij; zajeta količina orožja,, municije, vključujoč stotine letal, tisoči tankov, topov, minometov, strojnic, automatičnih pušk, trokov* ter na milijone granat in drugih vojaških potrebščin. Osvobojeno je po Rdeči Armadi, nad 2000 vasi, okrožnih središč in mest.
Kadar govorimo o minulem letu, moramo pri tem spomniti patriotičen senti-ment naroda Sovjetske Zveze in porast podpore bojni črti. Vse to se izraža na več raznovrstnih načinov. Delavci in delavke, inžiniri in te-hničarji, stalno izboljšujejo kvalitet sovjetskega orožja, pospešujejo proces proizvodnje in produktivnosti svojega dela. To je omogočijo neoviranemu dovažanju R-dečči Armadi in Mornarici, orožja in municije.
Kolektivni farmarji, moški in ženske, storili so dosti v zadnjem letu, za večjo proizvodnjo setve in pomnožili živinorejo. Delo na kolektivnih farmah obrodilo je dobrim plodom, žetva minulega leta je bila izvrstna in uspešnejša ter ob svojem času pospravljena. Kolektivni farmerji so z posebno skrbnostjo vodili obdelovanje zemlje, katera je bila odrejena za obrambne svrhe. Dokaz temu je ta, da so farmarji na teh delih zomlje pridelali več pšenice in povrt-nine za Rdečo Armado,, kakor je bilo predvideno v načrtu.
V zadjnem času narašča pokret v zbiranju fonda za bojna letala in tanke. Stali-no je poslano na tisoče brzo-javov od moških in žensk iz raznih farm, kjer poročajo, da so prihranili delno v-soto namenjeno za izdelovanje bojnih letal in tankov. Poleg tega farmarji redovi-to dajajo državi svoje prihranke pšenice, mesa in drugih poljedelskih produktov.
Ves sovjetski narod objet je sentimentom patriotizma, Vredno je pripomniti, da kolektivni farmerji nacionalnih republik in posameznih okrajev, ne samo da gredo pod korakom ki stopnjema izboljšuje delo in poljedel-
sko proizvodnjo,, marveč ta presega v vsemu celokupno proizvodnjo prejšnih let. Vdanost in požrtvovalnost kmetov na kolektivnih farmah naspram sovjetski oblasti in ljubezen naspram svojemu vodji Stalinu, daje najlepši pregled v tem, da eno leto in pol trajajoča vojna, ni oslabšala, marveč pojača-la zaledje, še tesnejše zbila bratstvo naroda v borbi proti nemških razbojnikov.
Naša inteligencija od aka-demičarjev do vaških učiteljev — postavila je vse svoje znanje in moči na razpolaganje svoji domovini. Ona ustvarja duh, kateri ima le eden cilj — da prinese svoj delež stvari za zmago nad sovražnikom, čez državo ona prinaša svoj vpliv in vnetost v laboratorijih,, raziskovalnimi institucijami, tovarnah, delavnicah, poljedelskih laboratorijih in na splošno v vsih ozirih tekočih nalog znanosti.
Brez kakoršnega koli orna hovanja dejstva zatrjujejo, da se ves sovjetski narod,, vse narodnosti",, velike in male, bore v raznih vrstah Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik, za zmago nad nemškim fašizmom.
Ljubezen naroda naspram svoji armadi, se najbolj odraža z številnimi darili vojakom in častnikom na bojni črti. Z eno besedo vsak državljan, pa tudi šolski otroci, na eden ali pa drugi način zbirajo darila in hočejo na ta način izkazati svojo skrb in ljubezen naspram Rdeči Armadi.
Staro leto 1942 — je odšlo. Ono je našemu narodu ostavilo težkih in komplicirane naloge. Ali poleg tega ostavilo je istočasno povolj-ne perspektive za naslednje leto. Naš narod bolj in bolj aktivno pomaga bojno črto. Iznajdena so nova sredstva za stalno povečanje pomoči. Naša armada dosegla je militarne izkušnje ne samo za hitro obrambo, marveč zadajati brezobzirnemu sovražniku,, težke udarce.
Vkljub število kazenskih ekspedicij proti partizanom in naroda, ki simpatizira žnjimi, partizanski pokret se je razširil, kateri v zaledju bojne črte zadaja občutne udarce fašističnim brigadam.
Imamo mnogo razloga verjeti, da bodo Zavezniki dajali še večji delež v borbi proti fašizmu. Ves sovjetski narod, vojska in marnarica, vodi jih želja,, da se sovražnika izžene iz naše zemlje in kolikor prej mogoče. Vpo-rabimo vsled tega vse naše znanje, moč in izkušnje, za dosego volikega cijla. Zbe-rimo se vse na okrog in bližje našega voditelja, poveljnika naše vojske in mornarice — Stalina, da bo zmaga našega naroda bolj sigurna.
LETNA SEJA ODSEKA ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV V TORONTO
Toronto — Letna seja je kot navadno pregled dobrih in slabih strani aktivnosti organizacije, volitev novega odbora; novi načrti sestavljeni na podligi izkušenj dela v naslednjem letu. V tem pravcu se je vršila tudi letna seja našega odseka prvo nedeljo v tem mesecu. Naj obenem pripomnim, da je za redne seje nasledil sklep, da se bodo vršile zaporedoma vsako prvo nedeljo v mesecu, prostor in ob kateri uri, bo pa odbor obvesti članstvo.
Izčrpno poročilo brata tajnika, dalo je najlepši pregled našega dosedanjega uspeha. Od svoje vstanovite tukajšni odsek* je res pristopil k delu, ki prinaša v splošnem korist. Namreč od svoje vstanovitve, zbranega je nad štiristo dolarjev v kampanjah za pomoč Sovjetski Uniji, Rdečemu rižu Kanade itd. Naravnost omenjena vsota bi bila lahko večja ako bi bil odsek prej vstanovljen. Toda temu je komaj par mesecev od njegove vstanovitve. Zato je jasno, da ni mogoče pričakovati večje aktivnosti in boljšega uspeha za tako kratko dobo. Gledajoč na zmožnost in okoliščine, tedaj lahko rečemo da je naš odsek naredil dober uspeh v svojem delu.
Iz poročila tajnika razvidno je tudi, de je odsek dosegel v tem času 20 članov. Od teh na letni seji se jih je vpisalo nekoliko,, sicer uglednih rojakov iz Toronta. Da se zadobi večje število čla-
nov in bolj spozna še druge rojake o pravili in delovanjem organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, sklenjeno je, da se prihodnja seja vrši v nedeljo dne 7 februarja ob 2 uri popoldan v Bolgarsko — Macedonski dvorani 386. Ontario St. Poleg rednega programa seje, bo ob tej priložnosti tudi predavanje o razmerah v starem kraju in tekočem položaju v svetu. Predaval bo Urednik Edinosti brat Geo. Matešič. Torej že ob tej priložnosti vabimo vse v splošnem da se vdeleže tako redne seje, kakor tudi predavanja, katero nam bo pojasnilo marsikatere stvari v starem kraju in svetu v splošnem. To nam bo obenem najboljša pomoč k razumevanju naših nalog v Kanadi, da jih v naslednjem letu pospešimo v kolikor bolj mogoče. Da proširimo naše delovanje in pridobimo novih članov v organizacijo. Da aktiviziramo samih sebe v raznih zadevah v naši novi domovini-Kanadi,, ter na podlagi vsega ko pride čas da bomo pomagali našim bratom in sestram v starem kraju na organizirami podlagi za večji in boljši uspeh.
Novo izvoljeni odbor odseka za naslednje leto je kot sledi: Predsednik odseka, Anton Kozlevčar, podpredsednik Leskovec,, tajnik Ra-ymond Maurin in blagajnik J. Seryak. V nadzorni odbor so izvoljeni, John Panyan, Peter Vipave in Geo. Matešič.
Raymond Maurin
ČESTITKE IZ KALIFORNIJE
Redwood Calif — Cenjeno uredništvo Edinosti. Priloženo vam pošiljam dva dolarja za fond lista,, ter istočasno je moja želja tem potom izročiti čestitko k novem letu 1943, rojakom in rojakinjam v Združenih državah in Kanadi, če tudi je to že pozno vendar pa ne prepozno zo dobro namenjene čestitke, tembolj ko so v duho tekoče dobe, ki zahteva dosti od vsakega posameznika na polju protifaši-stišne borbe za osvobojenje narodov in človeštva. Tedaj so nam ravno čestitke v plemenitih zadevah vzpodbuda k še bolj složnomu sodelovanju vprid borbi za vničenje fašizma.
Kar se tiče lista Edinosti, se mi dopade in ga vedno z veseljem pričakujem. Tako pa menda sleherni naročnik kajti važnost se ne obstoja v tem, koliko krat izhaja, marveč kakšno pot za zedi-njevanje vsih svobodoljube-čih sil utira in pojasnuje izhod k gotovim in vrednostnih nalogam.
Zares moram priznati kanadskim Slovencem, prav po sebno sodelavcem in sodelavkam Edinosti, ki so tako
vztrajno delali in z požrtvovalnostjo premagovali ma rsikaj ob pričetku. Danes pa z ponosom gledajo svoj napredek, kateri jih postavlja v one vrste narodnih in mednarodnih idealov, ki so danes najsvetejša vrlina vsih svobod olj ubečih sil sveta, za obstoj in srečnejšo bodočnost. Torej s željo in zaupanjem da bodo v naslednjem letu podvojili svoje sile okrog Edjnosti, organizacije Zveze Kanadskih Slovencev ter sodelovali toliko bolj z-daj uspešno, kar bo vzgled-no odražalo kanadske Slovence sredi raznih drugih narodnih skupin in domačega naroda prve med prvimi v borbi proti fašizmu; za svobodo demokracijo in ena kopravnost. Frances Lagoj
NOV ODSEK ZVEZE V VMSORJD
OČKA IN MATI CVAR
Windsor — V Windsorju Ijše, da bi bil zdrav in vesel.
živita Frenk in Johana Cvar Očka Cvar so stari okrog 75 in Johana 68 let. Frenk je zaposlen pri Fordu, Johana pa doma pomaga pri hiši v hišnih opravkih,, kuhanju pranju itd. Oba sta menda najstarejša v letih med nami Slovenci tukaj. Vendar pa oba polna zaupanja v boljše čase in razmere tukaj, pa 4—di v starem kraju.
K novemu letu sta poslala svojo naročnino za list Ede-nost, ter tudi priložila tri dolarja za tiskovni sklad. Par besed iz njihovega pisma se glasi: "Zahvaljujeva se na čestitki k novem letu. Tudi
Tudi midva sva še pri zdra-vlju. Toda saj veš kakšno je zdravlje pri ljudi v teh letih, kot sva mi dva.
Zares da je skoraj nekaj čudnega, ko taki starčki dobijo delo v tovarni, mesto da bi jim dali podporo. Toda tudi to je boljše za naju,, kakor je bilo prej, ko sva živela na relifu. Dokler bova zdrava, bo dobro. Priloženo pošiljava pet dolarjev, kot za naročnino na list Edinost, ostalo pa v tiskkovni sklad".
Tako se glasi pismo Cvar-jevih iz Windsorja, Uredniku Edinosti. Ono samo za sebe govori jasno in imenitno gledajoč na leta obeh.
midva želiva tebi vse najbo-Naj bo na tem mestu jima
Windsor — Glavno tajništvo Zveze Kanadskih Slovencev, sprejelo je kratko poročilo od brata Zdravjeta, da je tam dne 3 tg. m., vstanovljen odsek Zveze, kjer je pristopilo 23 članov.
Med drugim omenja, vsi so takoj plačali pristopnino in članarino. Največja zaslugo gre pri tem bratu Mi-ketiču, ki je požrtvovalno deloval na tem,, da se je vpisalo že ob pričetku lepo število članov v odsek.
Upamo da nam bo delo uspevalo v vsih ozirih. Da bomo z pomočjo organizacije spoponjevali najlepše naloge, ki so zapopadene med narodi za vničenje sovražnika in osvobojenje sveta. Torej naj nas navdušuje narodna zavest in ponos v tem delu vsepovsod. Naprej za močno organizacijo Zveze Kanadskih Slovencev!
L. Zdravje, tajnik.
izrečena zahvala s željo, da bi bila oba zdrava še leta naprej v svojem življenju — Ured. Pozdravljena Frenk in Johana Cvar!

KOOPERACIJA IN ENOTNOST JE POTREBNA
Mexsico City — Vincento Lombardo Toledano, predsednik latinssko ameriške delavske federacije, je na potu v Združene države radi pregovora z vodjami AFL in CIO in z predstavniki ameriške vlade.
Glavni namen je, da se v tem pregovorih izdela načrt za kooperacijo izmed unijskega gibanja latinskih ameriških republik* Kanade in Združenih držav. Med tem pripomnil je Toledano naslednje: "Zdaj je čas, da se razvije delavska enotnost v zapadni hemisferi, za ohranitev demokratičnih predpogojev in tudi skliče kontinentalni kongres delavcev".
Toledano prej ko je zapustil Cubo, imel je pogovor z unijskimi voditelji,
predstavniki od 500 00 unijskih članov latinsko ameriške delavske federacije. Ob tem času, namreč ob eni uri popoldne izvršila se je 15 minutna stavka v trinajst repubilk v protestu proti hitlerjevega ubija*nja Židov. Nad 4 milijone unijskih članov je sodelovalo demonstrativno v tej stavki.
Toledano, ki je podal izjavo pred svojim odhodom časopisni agenciji ALN.„ na-glaša potrebo Pan—Ameriškega Delavskega Kongre-Sel, ZE kooperacijo in enot-nosst na celem kontinentu. Z tem povdarja Toledano, bi bila prva stopnja k zmagi zadobljena, tako med delavci, kakor tudi vprid Ze-dinjenih narodov v borbi za vničenje fašizma".
Borili smo se z pestmi in z bajoneti
PRVKRAT V TORONTO
Slovenci iz Vancouverja za pomoč Sovj. Uniji
Vancouver — Specijalno za Edinost! Sporočamo vam da smo imeli tukaj v Vanco-uverju dne 29 decembra zabavo, kjer smo zbrali, "Šestopetnajst dolarjev" za pomoč Rusiji.
Zabavo je priredil tukajš-ni odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Uspeh je bil izvrsten moralno in tudi kakor je razvidno materijalno. Ljudje so bili dobro razpoloženi in je vsak z navdušenostjo prispeval za tako plemenito stvar, zavedajoč se, da če pomaga Rusiji danes, da z tem pomaga samemu sebi.
Požiljamo bratske pozdrave vsim Slovencem in Slovenkam, ter kličemo naprej bratje in sestre vsepovsod v novem l§tu„ za končno zma go in osvobojenje. Listu Edinosti — pa mnogo uspeha.
IZPOLNI OBLJUBE FRANKO
Stockholm — Občutno prizadeta hitlerjeva vojna mašina na vzhodni in afriški fronti, zahteva od španskega kvizlinga Franka, da ta izpolni obvezne obljube. Namreč poročilo zatrjuje, da je prišlo do sporazuma izmed Hitlerja in Franka, da bo ta mobiliziral 3 milijona armado proti evropskih sovražnikov, ako bo to po-terbno. Zdaj pa„ ko Nemčija poživlja pod orožje od 16 let starosti mladeniče, se zahteva tudi od španskega kvizlinga obljuba.
ZA POMOČ SOVJETSKI UNIJI
Iz Toronta so darovali v ta namen sledeči: Po 10 dol. Frenk Zabukovec in Ludvik Tancek, Po pet dol. R. Mau-rin, T. Hočevar,. F. Kresol, J. Celar, M. Savor, T. Bar-tol, Neimenovani. Po dva dolarja: J. Sheryak, F. Kramar* J. Urbane, W. Rešek, J. Divjak, Neimenovani, T. Bavdek, F. Kraje, L. Žagar, F. Vrbič,, Neimenovani, T. Kozlevčar, G. Matešič. Po en dolar: Mrs. Sheryak, L. Klemenčič, J. Znidaršič, F. Krnc in J. Petrič.
Iž CUMBERLANDA B. C.
Cenjeno Uredništvo Edinosti, priloženo vam pošiljam denarno nakaznico v znesku 12 dolarjev,, za šest letnih naročnin. Upam da sprejmete v redu in da boste z prihodnjo izdajo poslali list novim naročnikom.
J. Deganc
Inostrani poslaniki obiskali vojne tovarne
Toronto — Zadnji teden so inostrani poslaniki obiska li več vojnih tovarn v tukajš-nem mestu. Med temi je bil poslanik Sovjetske Unije F. Gušev, kateri je imel med delavci največ pozornosti in naklonjenosti,, kakor zatrjuje mestno časopisje.
Sovjetski poslanik Gušev se je zelo pohvalno izraztfl o delavkah v raznih tovarnah in katerih število zaposlitve vedno bolj in bolj narašča. ženske opravljajo po večini razna dela v tovarnah in le kjer je sicer težko de-do, so zaposleni moški. Tako je veliko število delavk vpo-slenih v tovarnah za izdelovanje bojnih letal, tovarnah municije itd. Poleg tega na
VSI MOŠKI PRI VOJAKIH
Hunter Point, Que. —
Okrog 40 milj odaljena tukajšna vas od Timminska-ming—a Ontario,, so vsi moški ki so v vojaških letih pri vojakih. Zadnje dni so tri mladeniči se vpisali dob-rovoljno v kanadsko armado ter z svojim odhodom osta-vili vas brez enega moškega v vasi, ki bi ne bil pri vojakih, in da je v vojaških letih.
To je zaprav najboljši odgovor raznim kvizlingom med francoskim narodom v Quebec provinciji, ki hočejo razkol med Francozi in Kanadskim narodom. Hočejo namrečč posebno autono-mijo in so proti tega, da se pošilja »kanadska vojaštvo črez morje. Toda zavest francoskega naroda ceni današnji čas nasprotno takim namenom in hoče v soglasju z kanadskim narodom v splošnem enotnost v borbi proti sovražniku, ter istočasno enakopravnost v narodnih ozirih. In v tem jih bo podpiral narod v splošnem.
BRATSKA SLOGA RODI DOBER USPEH
Port Arthur — Kaj pak — kakor drugod, smo tudi tukaj spremljali staro leto k svojemu počitku in novo k svojemu nastopu, zavedajoč se naše dolžnosti za zmago nad fašističnim barbarstvom.
V veseli društveni zabavi vsih tukajšnih organazacij, segali smo si roka v roki zvestobo,, Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsak je bil vesel in se je čutil tiliko bolj pogumnega, ko je sredi treh narodnih skupin videl bratsko razpoloženje in medsebojno zaupnost v vsih drugih nalogah. Tako so govorili tri bratje v sporedu drugega programa Eden od Slovencev, eden od
By Henry Shapiro
Dopisnik British United Press, Henry Shapiro poroča iz bojne črte pri Stalingradu borbo tega junaškega mesta. Pri tem je izčrpno inter-wue, ki ga je imel z poveljnikom obrambe Stalingra-da, Lieut. Gen. Vassily Chu-ikov.
"Pred štirimi veseci je omenjeni general Rdeče Armade Chuikov, se zaustavil na gričo pred Stalingradom Tridesset milj na daleč odseval je plamen ognja iz gorečega messta. To je bil strašen pogled na sikajoči ogenj in treskanje bomb, na nekoč cvetoče mesto ob reki Volgi.
Tedaj je dobil general Chuikov povelje za obrambo mesta. Pripraviti se je bilo potrebno na življenje in smrt.
Proti nass je bila nado-moč v vojaštvo,, topništvu, bojnih letalih in z eno besedo nadmoč v vsakem oziru. Dan in noč so naši oddelki Rdeče Armade, bili v ognju in borbi. Vborbi, ki je kakor je omenjeno bila neednaka in ki je zahtevala izvenred-no junaštvo za vzdržanje. Kolikor več so naši oddelki vničili nastopajočih nacistov, toliko Več jih je napadalo in ni čudnega da se je sem in kje računalo na neuspeh. Vse to se je ponavljalo uro za urom, dan za dnem in teden za tednom. Zgodovina ne more najti v vsej svoji povesti primeru borbe pri Stalingradu. Ta je ne samo dala junaški primer vzdržljivosti naše armade, ne samo da je dala primer, da se tudi eno samo mesto lahko bori v obrambi hišo za hišom,, ulico za ulicom, marveč pokaz izkoriščanja raznih sredstev in metod borbe proti sovražniku, če tudi je ta v premoči.
MESTO BILO JE EN * SAM OGENJ
Ko mi je bila poverjena naloga od vojaškega odbora obramba Stalingrada, zavedal se sem do cela velike odgovornosti in težke naloge pred menoj, nadaljuje Chuikov. Eden ali pa drugi si je lahko risal oblik mesta 30 milj na daleč v stran. Nemške bombe so spremenile mesto v en sam velik ogenj.
Med armado razume se bilo je tudi pesimistov, toda jast sem take postavil na pravilno delo,, kateri so potem z vsakim dnevom uvideli rezoltat v našo korist. Predvsem bilo je potrebno navdušiti armado in ljudstvo k pravilnemu razumevanju odgovornossti, položaja in težke naloge. Razumevanju, da je vsak poskus odstopanja nemogoče, ker za n&mi je široka Volga. To je bilo jasno vsakemu, da drugega izhoda ni, kakor odločna obramba mesta na živ-lenje in smrt.
Nemška komanda je vpo-
več krajih so šolski tečaji za poduk žensk v raznih strokovnih delih.
Hrvatov in eden od Srbov. V duhu sloge in bratstva napolnjeval je njihov govor udeležence z čutom do svoje rodne grude, do svojih ljubljenih, ter do svoje nove domovine Kanade, da je nastop novega leta — nastop pred nami v nalogah vse za zmago v tem letu.
čisti dohodek v soglasju terh bratskih organizacij, namenili smo v pomoč Srbskemu Glasniku. Torej skupnega dohodka je bilo $74.04.
Ob tej priložnosti izrekam najlepšo zahvalo vsim vdeležencem na zabavi. Srečno novo leto,, Slovencem, Hrvatom in Srbom.
T. Starčič
rabljala svoje vrsti metodo proti Stalingradu. Ona je skušala z organiziranimi navali eden za drugim, da bi na ta način prodrli v mesto in ga zavzeli. Ako računamo na obseg navala in tudi pri tem orožje nacistov,, tedaj se naravnost lahko reče, da smo bili odločni in imeli ko-rajžo. Kajti od spredaj naval nacističinh tankon, bojnih letal, topništvo, minome-ti in raznega drugega orožja, ki ga je pri priči težko našteti, ter v zaledju reka Volga. Tak je bil naš položaj in pri čemu so naravnost nacisti računaTi svoj uspeh. Namreč potisniti nas v reko z tako močnimi navali in ognjem. To je bil njihov načrt,, kateri se njim pa ni ob-nesel.
Oni so mislili, da ako navalijo z ogromnim številom moštva ,topništva in drugim orožjem, da bo vse to iz dneva v dan delovalo na naše moralo, našo izdržljivost. Toda v tem so se zmotili. Prvič zato, ker so tako naku-pičene naskokujoče nacistične sile, bile zelo dober cilj za našo pehoto in topništvo. Toda mi smo jih zaporedoma ničili. Poleg tega nemi-slim da je bila kje tako strašna borba na nože v tekoči vojni,, kakor je to bilo pri Stalingradu. Nož in ročne granate so bila izvrstna sredstva v tej borbi.
Glavna karakterističnost borbe pri Stalingradu je v tem, da se je ta vršila, ne na način kakor se to uči v vojaških šolah, univerzah itd. V tej borbi, so bili razni in na razni način spopadi. Razdalja ponekod je bila le en in eno desetino jarda. Ponekod pa od 20 do 30 metrov itd. Največja razdalja med nami in sovražnikom je bila 150 metrov. Glavna koman-dase je nahajala komaj tisoč jardom od bojne črte. Ponekajkrat pa tudi na blji-žjem.
Vsled tega razumljivo je, da smo morali najti nove metode borbe in tudi obrambe. Naši obrambni položaji so bili aktivni. Na kraju od vsakih 24 ur dneva, seštevali smo rezoltat borbe in položaja. V pričetku vrstila so se poročila od vsih strani skoraj enaka. Nemogoče — nemogoče je sešteti mrtve. Sam sem nekajkrat imel priložnost videti resničnost poročil,, namreč da ni bilo mogoče sešteti mrtva trupla nacistov. Toda to število je naraščalo z vsakim dnevom in ob vsakem spopadu.
Naša armada je postajala iz dneva v dan odločnejša. Izgubljala se je nezaupljivost in pesimizem, naraščala je sila in upi z vsakim dnevom. Zavladala je vera v vzdržljivost in odločnost. Naraščalo je junaško in samo. požrtvovalnost, zaprav izvenredno junaštvo.
Ko je sovražnik nastopal z silo proti našega položaja in da je bila njebova sila 10 in do 15 toliko kakor naša, naši vojaki so izdajali povelje našemu topništvo streljati na njihov položaj, računajoč pri tem, da bodo na naš strani izgube od 10 do 15 krat manjše, naspram sovražnika.
Ko so naši oddelki prekoračili zapadno stran obrežja pri reki Volgi,, nastal je neki preporod1. Nastala je globoka ljubezen do svoje domovine in strašna mržnja proti sovražniku.
Naša armada je nepremagljiva
Nemška armada je junaška edino kadar je podpirana z bojnimi letali, topništvom in tanki. Ako bi ta morala se boriti brez teh ses-
A Tribut« to » Brave People Who Wri!c History Bchind
tavnih sredstev pomoči proti naši armadi, bi njena moč bila neznatna.
Naša armada je nepremagljiva, toda pod dobrim in razumljivim vodstvom, katero pozna svoje naloge.
V vsej borbi mi ne poznamo odstopanja pri Stalingradu. Nemci so napredovali edino na onih krajih, kjer je padel zadnji vojak Rdeče Armade na obrambenem položaju.
Prva divizija, ki je prišla v spopad z nacistično silo,, je bila generala Rodimtzev. Ona je vzdržala prve udarce nacistične sile. General Rodimtzev je omenil v pogovoru: "Mi se bomo borili do zadnjega človeka. Mi nebo-mo zapustili živi Stalingrada". Njegova divizija je branila levo stran mesta, skoraj najvažnejši položaj, proti katere so Nemci vporabili naskok za naskokom, toda brez uspeha. Vsakopot so bili odbitti proti ogromnih izgub.
Zatem so napadali na barikade v industrijskem področju mesta. Pri teh jih je dočakala Smekhotorova in Gurievsova divizija. Nastala je krvava borba za vsako unčo prostora.
Povrhu vsega nastrašnej-ša borba je nastala 14 oktobra, namreč po govoru Hitlerja, ko je ta izdal povelje zavzeti Stalingrad pod vsako ceno neozir.aje se na ceno žrtev in materijala. Iskreno povedano nikdar nisem videl nekaj primernega v borbi, kakor je ta nastala takrat. Nisem si sploh mogel verjeti,, da bi kdaj kaj takega moglo v borbi nastati na zemlji.
To je bil dan, ko niste mogli videti pred seboj do 5 metrov razdalje. Ogenj, dim streljanje in pokanje pre-tersalo je zemljo in nebo. To je bil najtežji dan za bra-nitelje Stalingrada. Divizija generala Zhuludevs, dobila je močne udarce od strani nacistične sile. Nemci, so napadali na to divizijo neprestano, katera je pri tem izgubila precej svoje odporne sile. Ti napdi so se ponavljali z dvema divizijami tankov. Končno je Zhuludevso-va divizija bila obkoljena. Vsak njen vojak je pobil na tucete nacistov. Vojaki so umirali na položaju,, ali se niso predajali živi v roke sovražniku. Vsi oni ki so pobiti in oni ki so ostali pri ži-vlenju, so pri meni heroji. Ni mogoče preračunati koliko napadov so ti ljudje vzdržali. Najbolj pregledno bi bilo za razumeti, če rečem, da je bil venomer napad za napadom.
Nemci so napadali z vsr silo računajoč prodreti. Toda v tem so se vračunali. Rusi, če tudi "fanatično" so zmožni nabiti Nemce, ter pri tem prekašajo njih v vzdržljivossti in odločnossti.
Stalinovo povelje
Verjamen,, da ako bi bila militarna mašina vporablje-na proti katere koli druge armade na svetu, kakor je ta bila proti nas, vključujoč, tudi nemško, bi ta ne-mogla vzdržati, kakor je naša armada. Naša armada je imela eno samo zamisel: "Stalinovo povelje se glasi — ne odstopiti".
Izmed 7 in 20 novembra' naša armada,, ni bila več v obrambi same sebe. Ona je prešla iz obrambe v napad, če tudi pod težkimi in skoraj neverjetnimi okolščina-mi in v manjših oddelkih. Ti napadivso zvrnili pozornost sovražnika in ga prisilili računati na njih. Z takimi napadi prisilili smo sovražnika, da je moral že ob tem času poseči po rezervni mo-
"PARTIZANSKA BRIGADA"
Pretresljiva povest sovjetske bojevite partizanske brigade na Ukrajini. Povest ki bo dala slehernemu ne samo slikovit užitek borbe proti sovražniku, ampak obenem najboljša pričujočnost partizanskih oddelkov in njihovega vrednostnega dela v sovražnikovem zaledju.
Vse to boste videli v filmo "Partizanska Brigada", ki bo zaporedoma na programu samo teren dni z pričetkom 18 januarja v VICTORY THEATRE — Spadina in Dun-das St.
Program se prične vsakega dneva ob 5 uri in 30 minut popoldne. Cena vstopnice ni zvišana in z tem daje priložnost slehernemu za vdeležbo.
18 januarja v Victory Theatre!
JAVNI SHOD V SUDBURY
Za pomoč junaškemu narodu in njegovi neustrašini armadi Sovjetski Uniji
Skupni odbor Slovencev, Hrvatov in Srbov, predstavniki od raznih organizacij, prirede javni shod dne 17 januarja ob 8 uri zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu, z namenom pomoči junaškemu narodu in njegovi armadi, Sovjetski Uniji.
Bratje Slovenci, Hrvati in Srbi.
Nikdar prej ni obstojala pred nami in tudi drugimi narodi v svetu,, dolžnost naspram janaški in vztrajni .slovanski zaveznici. Je ni cene, ki bi mogla nadomestiti in poravnati dolg v obsegu one dajatve, ki jo daje Sovjetska Unija Zedinjenim narodom in človeštvu. Tekoča kampanja za eden milijon dolarjev ali pa kakor je
rekla Mrs. Churchill o vsi dosedajni pomoči, katera je dosegla res lep uspeh, je komaj kaplja v morje naspram potrebam. Torej naj ne bo med nami od najmlajšega do najstarejšega, kateri bi ne bil vdeležen na omenjenim shodu in po svoji zmožnosti vsaj delno se odolžil junaški zaveznici v borbi za osvobojenje sveta od fašističnega suženjstva.
Vsi oni, ki vsled e;iega a-li pa drugega razloga bi ne mogli prisostovati shodu,, naj dar izroče: Josip Kolibaš, 450 Montague St. in Geo Begič, 255 Bloor St.
Skupni odbor: Za, HBZ odsek št. 793, Josip Kolibaš, Geo. Begič, Andrej Graf in Ivan Vintar. Za* Z.K.S., Frank Zaic, S.K.S., M. Obra-dovič in S.K.H., Edvard Papeš.
POLOŽAJ NA BALKANU
Ankara — Turški list "La objavil članek o Jugoslaviji Turquie" je pred kratkim v katerom ostro zavrača pisanje bolgarskega časopisja,, ki govori o "bivši" J'-goslaviji. Bolgarska morda misli, da Jugoslavija n,a zemljevidu ne, obstoji več in da je le še spomin zgodovine. Toda Jugoslavijaše živi in ni mrtva. Kmalo bo vstala, večja in silnejša nego je bila.
Vplivni turški list "Yshy" Sabah" piše o Albaniji in trdi, da je zasedba te dežele Italijanom le v breme, izvor intrig in tudi v gospodarskim pogledu nima velikega ji ne sme odrekati neodvis-pomina, toda radi tega se nost. Taka krivica bi odme-polotoku.
* * *
Radio Budimpešta poroča da je nemški načrt reoatria-ccije v Bosni živečih Nemcev ki obsega 200.00 oseb že izveden. Večina teh Nemcev pripada poljedelskim slojem ; manjše je število rudarjev in drugih industrijal-
skih de1f,T/wV".
♦ * *
Angleški list Daily Ske-teh poroča o govoricah o neki važni kupčiji med Nem-čiio in Bolgarsko, ki je baje zaključena v sporazu-mo z Musolinijem. Transakcija bo v kratkem končno veljavno ~J~Hvpna na sestanku Ribbentropa s kraljem Borisom.
Gre za priključenje raznih jugoslovanskih krajev v vzhodni Macedoniji k Bolgarski, na račun odškodnine za različne bolgarske ko-
ncesije na drugih poljih.
Boris bo baje poskušal prisiliti Bolgarsko do bolj aktivnega sodelovanja v vojni. Kje bodo uporabljali bolgarske čete, ni znano — nikakor ne proti Rusiji, kajti znano je, da bolgarski narod simpatizira z Sovjetsko Unijo.
Slikar Hinko Smrekar ustreljen kot talec
Profesor dr. Furlan je pre jel te dni poročilo iz domovine, da so Italijani ustrelili kot talca znanega slovenskega slikarja, Hinko Smre-karja. Poročilo pravi, da je bil Hinko Smrekar bolan, da ni mogel niti stati pokonci, pa vendar so ga ustrelili.
Pokojnik je bil zelo zave-dan Slovenec in je bil radi tega preganjan in zaprt že v prvi svetovni vojni.
či, kajti prejšni zaporedoma navali proti nas z ogromnim številom vojaštva, so izčrpali njegovo silo. Tako so vrgli proti naše 62 armade, svojo rezervo 44 in 160 divizijo, kateri se ste nahajali zadaj Gumrak—a. (dalje prihodnjič.)
POJASNITEV
Iz posameznih mest rojaki so vprašali glede potrdila posameznikom ki so prispevali za pomoč Sovjetski Uniji, naj bo pojasnjeno: Da omenjena potrdila pošlje Glavni odbor vsakemu posamezniku na njegov naslov. Zato je važno, d,a natančno zapišete svoje ime, primek in naslov. Poleg tega vsi oni, ki so prispevali večjo vsoto v ta namen, imajo prednost do tega, da jo pri dohodninskem davku odštejejo v svojo korist.
Obenem prosimo rojake ki so sprejeli nabiralne pole,, da jih ob sklepu kampanje povrnejo Uredništvo, dočim denarno vsoto lahko pošljejo na Glavni Odbor v Toronto, ali pa ako obstoja odbor v dotični naselbini, jo lahko izroče dotičnemU odboru. Denarno nakaznico za Glavni Odbor je nasloviti: Canadian Aid To Russia Fund" 80 King St. W. Toronto.