205 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz bojišča na Laškem. 24. dan. t. m. je bil strašen boj ob reki Minčio, ki je 12 ur terpel. Naša armada se je vzdignila na 4 krajih čez imenovano reko in planila nad sovražnika, — al prevelike sile ni mogla zmagati; prisiljena je tedaj bila se čez reko spet nazaj verniti. Telegraf iz Verone od 25 t. m. popisuje ta boj tako-le: 24, junija dopoldne ob desetih ste se sprijele armadi; desno krilo nase druge armade pod poveljstvom generala Šlik-a se je do dveh popoldne junaško deržalo na svojem mestu, — levo krilo perve armade pod poveljstvom fzm. grofa Wimpfen-a se je čedalje bolj širilo proti reki Chiesi; okoli treh popoldne pa se je sovražnik z vso silo vergel na našo armado pri Solferinu in Cavrianu in jo premagal. Čeravno so naši pri Pozzolengi Sardince otepli, vendar niso mogli zoper zedinjena sovražnika nič opraviti, ker je z svojo največjo močjo središče naše armade prederl in proti Volti deri. Ta okoljšina in nenavadna velika zguba je našo armado primorala, da se je pozno zvečer v strašni hudi uri vernila čez reko Minčio nazaj. Včeraj ponoči so naši še imeli Poz-zolengo, Monzambano, Volto in Goito. Koliko je vojakov v tem silnem boju na obeh straneh padlo, se ni znano. Cesar imajo svoje glavno stanišče sedaj spet v Vili af ran ki — majhnem mesticu, ki šteje 5000 prebivavcov in stoji v sredi naših najmočnejših č ve ter in terdnjav. Po vsem, kar se je na Kresa dan zgodilo, se mora pričakovati, da se bo k mali spet od novih hudih bojev slišalo. Bog daj, da bi hrabra naša armada dosedanjo zgubo pobotala še z večjo zmago! Sledeči generali so sedaj poveljniki naše armade na laškem bojišču: fzm. grof Wi m p fen, general konjikov grof Slik, nadvojvoda Albreht, fml. grof De-genfeld, fml. grof C lam-G al las, fml. knez Edvard Lichtenštein, fml. knez Svarcenberg, nadvojvoda fml. Kari Ferdinand, fml. grof Stadion, fml. baron Zobel, fml. vitez Benedek, general konjikov grof S a f-goče, fml. baron Wernhardt, fml. žl. Weigel, fml. knez Friderik Lihtenštein, fml. baron Reišah, fml. grof Horvath-Tholdv, fml. grof Thun-Hohenstein, general konjikov princ VViirtenberg, fml. knez Franc Lichtenštein in pa fml. nadvojvoda Ernest. Cesar sami so z oklicom iz Verone 18. dan t. m. višje poveljstvo prevzeli in na čelo cele armade stopili. — Ravno zdaj je prišlo iz Dunaja telegrafno naznanilo, da zavolj važnih vladarstvenih opravkov se bojo cesar kmali na Dunaj nazaj podali in da so za ta čas višje poveljstvo fzm. baronu Hess-u izročili, kteri je že pred 10 leti na ravno tem bojišču na strani nepozabljivega Radecki-ga se tako slavno obnašal. Iz Dunaja. Unidan smo povedali, da kuponi narodnega posojila od leta 1854, ki zapadejo 1. dan prihodnjega mesca julija, se ne bojo več v srebru plačali, ampak v bankovcih z nadavkom 25 od sto. Velik razloček pa je med temi ravno imenovanimi kuponi in pa tistimi, kteri so že zapadli poprej, postavimo, 1. aprila 1859 ali pa 1. oktobra 1858. Ti poprej zapadli kuponi imajo danes nadavk 35, uni pa le 26 pri 100. Zakaj pa to? — zato, ker poprej zapadli imajo pri čolnih plačilih veljavo s reber nega dnarja. — Kuponi, kteri imajo od 1. julija določeni nadavek od 25 pri 100, se pa prerajtujejo tako-le: 1 kupon za 30 kraje. star. dri. plača 62 kraje. nov. dn. 1 „ „ 1 gld. 15 kr. „ „ „ 1 gld. 56 kr. „ „ r> » * j? 30 55 55 55 „ 3 „ 12 „ „ „ 5? » ** )1 30 n „ v 55 15 „ 62 „ „ „ * » » *^ 5? n r> 5? » 31 „ 25 „ w „ „ „i6D „ „ „ „ „ 156 ;, 25 „ v ;? 1 „ „ *50 ;, „ „ „ „312 ?? 50 „ „ r Iz Tersta se piše časniku „Presse": V An ti vari so si francozke vojne ladije stanišče zbrale; vsaki dan jih dohaja več; francozki mornarji se šeptajo na uho. da bi to parobrodje utegnilo dalmatinskemu primorju veljati. Po tem takem bi bilo tedaj vse to zlagano, kar je Francoz govoril o tem, da vojska ne bo čez Laško segla. — Zagrebške novine za gotovo pripovedujejo, da je te dni več francozkih ladij v luko Antivarsko prijadralo in mnogo orožja in streljiva za Cerno goro oddalo. Dozdaj je v ti luki 25 francozkih, 4 angležkih in 5 turških ladij. Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka piše Oe. C. 21. dan t. m.: ?,Danes je le lepo napravljena in oborožena studen-tovska kompanija, okoli 200 glav močna, proti meji marširala; velika množica ljudi jo je spremila. Do konca tega mesca bo samo iz iuspruskega okraja 19 kom-panij strelcov, vsaka od 150 do 200 mož močna, na meji naše dežele stalo in čakalo tu sovražnika, ako bi utegnil žugati tudi nam; dozdaj pa še ni ne duha ne sluha od njega. Vsa tirolska dežela je z napravo strelcov na nogah. Iz Milana. Zbor mestnih svetovavcov je sklenil, da se ima Napoleonov razglas do Italijanov v beli marmor vrezati in ta spominek za večne čase v veliki cerkvi shraniti. — Osupnil je pa nektere mestnjane oklic, da vsi davki poprejšne vlade ostanejo tudi zdaj in tudi posojilo od 45 milijonov se ima odrajtati novi vladi tako kakor ga je razpisala avstrijanska vlada. Veliko ljudstva vre k Gari-baldovim četam. Od poljske meje se piše v „Allg. d. Ztg." sledeče: ;,Zvedilo se je, da dvoje kerdel rusovske armade maršira proti zahodu, dvoje pa proti Galicii; garde pa potujejo v Litavsko, da se ondi postavijo kot reserve; pravijo, da je Kališ za glavno stanišče izvoljen. Vidi se iz vsega, da rusovska vlada nabira čedalje več armade na svoji nemški meji in da — glede na vse te priprave — Nemci ne smemo dalje več rok križem deržati". Iz Nemškega. Iz Berolina. Ko je „Preuss. Ztg." unidan povedala, da se pruska vlada za vojsko pripravlja, je sprožila nektere besede tudi o tem, kar misli pruska vlada od francozke terjati, namreč: da nobena laška dežela ne sme pod francozko oblast priti, — da noben Napoleonovec ne bo laški vladar, — da sardinska dežela ne sme večja postati itd. Angležki časnik D. N. pa piše, da dosihmal pruska vlada še ni nič takega francozki pisala. Pripoveduje se tudi, da Napoleon, ko je unidan v Milanu bil in mu je nekdo besedo o mirni spravi sprožil, ni druzega na to rekel, kakor da še ni čas za take pomenke; „še le ko bote Mantova in Verona padle in bo v Benetkah sardinsko-francozka posadka, bomo od mini govorili". — Ali je to Napoleon res govoril ali ne, ne vemo; nemogoče pa ni. — Bolehni kralj se bo popolnoma odpovedal vladarstvu in vso kraljevo oblast izročil svojemu bratu, sedanjemu namestniku svojemu. — Iz Frankobroda 21. jun. V včerajšnem pervem zboru ni še nihče čerhnil besedice o tem, kar dan današnji svet pretresa; v saboto bo drugi zbor. — Iz Monakovega 20. jun. Zdaj je gotovo, da bo 7. kerdelo parske armade deželo zapustilo; govori se, da se bo postavilo poleg reke Majn. Iz Italije. Iz Rimskega. Napoleon in kralj sardinski sta na Laškem toliko prekucijskega semena sejala, da ju zdaj že preobilna žetev nadležuje. Kakor v drugih mestih papeževih, tako so začeli tudi v Rimu se siliti Franko-Sardincom; to pa dela Napoleonu in Viktoru Emanuelu velike sitnosti, ktera se rada hlinita, da sta iskrena varha papeževih dežel in papeževe moči. Ko je iz Bologne prišla deputacija do kralja sardinskega s ponudbo, naj to mesto vzame v svojo oblast (diktaturo), je poslance okregal rekši: „8v. oče papež je ostal med svojim ljudstvom; on ni bežal in se vladarstvu odpovedal kakor vladarji v Parmi, Modeni in Toskani; Bog ne daj, da bi kdo hotel spodkopati papeževo svetno moč, ktero moramo še le uterditi. Pa tudi lega ne pozabimo, da je papež lašk vladar." Prihodnost 1)0 učila, kako dolgo bojo te lepe besede veljale. — Iz Napolltauskega 21. junija. Med možaki, ki so terjali od mladega kralja novo ministerstvo, je bilo tudi več oficirjev iz verste topničarjev, konjikov in pomorskih. Kakor v Toskani začenja tudi na Napolitanskem armada glavo povzdigovati; sliši se, da bo kralja prosila, naj se s Sardinci združi zoper Avstrijo. (Ako je to res — pravijo 206 časnikarji — se utegne v Napolji vse to ponoviti kar s& je zgodilo v Fiorenci)- Iz Francozkega. Iz Pariza. Govorica, da cesar Napoleon pride kmali v Pariz nazaj, je prazna; pred tednom je pisal sam cesarici, da ne upa pred 15. avgustom se v Pariz verniti. — Spet se govori, da bo vlada za vojskine potrebe 500 milijonov frankov na posodo vzela; der-žavnemu zboru, ki se bo v ta namen snidel prihodnji mesecT bo nek tudi na serce položeno, naj sklene, da se tudi za S a r d i n c e pod p o r o ž t v o m francozke vlade uajame 200 milijonov frankov. — Vjetih avstrijanskih vojakov bojo nekoliko poslali v Algerijo, kjer francozka vlada dela nove železnice, da si bojo z delom bolji kos kruha služili; siljeni sicer ne boja k delu, pa bojo raji delali in si še kaj zaslužili kakor postopali in pomanjkanja terpeli. Tudi na otok Aix so peljali več vjetih; prostakom je dopušeno kakor koli hočejo v službo kam stopiti; oficirji ostanejo prosti v mestih; toda obljubiti so mogli, da ne bojo nikamor pobegnili. Oficirji in prostaki dobivajo določeni dnar za živež. — V Fontaineblau-u, velikem cesarskem gradu z 900 sobami, popravljajo izbe, v kterih je pod Napoleonom I. stanoval papež Pij i VII. od leta 1809 do 1814. Pravijo,, da pričakujejo nekega visokega gosta, — berž ko ne papeža Pij a IX., kterega Francozi s toliko ljubeznijo objemajo, da ga ne za trenutek ne spuste izpred svojih oči. — Od poslednje vojske ob reki Minčio 24. dan t. m. je telegrafiral cesar Napoleon cesarici še tisti večer tole: „ Veliki boj, velika zmaga; vsa avstrijanska armada je bila danes v vojski; mi smo zmagali; veliko kanon in bander jim vzeli in veliko jih vjeli; vojska je od 4. zjutraj do 8. zvečer terpela". — „Patrie" od 24. t. m. piše, da 40,000 vojakov, večidel iz afrikanskih regimentov nabranih, gre na jadransko morje. Iz Angležkega. Iz Londona. Lord Palmerston je neutralnost in svobodne prenaredbe obljubil. Govori ser da je kraljica angležka kaj gorko lord Palmerstonu na serce položila, naj, kolikor je le mogoče, angležka vlada v sedanjih homatijah edina bode s prusko. — Košut se je 16. dan t. m. iz Londona podal v Genovo; potni list mu je dala sardinska vlada, podpisala ga mu je francozka. Kaj hoče v Genovi, se bo kmali slišalo. — Angležke ladije, ki so prijadrale v Karf, so na poti v severni del jadranskega morja. — Po ukazu angležke vlade so v Portsmuth-u vse priprave za pomorsko vojsko ustavljene. Čudna novica! Iz Turškega. „Moniteur de la Flotte" piše, da bojo terdnjave v Dardanelih za brambo napravili in z obil-nišem številom kanon in možnarjev preskerbeli. — Iz Carigrada 10. jun. Pretekli pondeljek opoldne je veliki knez Konstantin s svojo ženo v Carigrad prišel; strel topov je naznanjal prihod njegov. Krasna ladija ga je peljala v Tophano, kjer ga je sultan, čakavsi ga tu dve uri, sam sprejel. Kaj takega, da bi se bil sultan sam ponižal kakemu ptujcu naproti priti, se še nikdar ni doživelo na Turškem.