Stane: Za celo leto.....K 15'— za pol leta......< 750 za četrt leta.....« 3'80 za 1 mesec......« T30 Posamezna številka 60 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev, 31 Ptuj, 21. decembra 1919 I. letnik Y Piiim i dne 18. decembra 1919. V posvetovalnici mestnega urada so se zbrali 18 t. m. ob 'Ali uri skoro polno-Stevilno ptujski državni nameščenci vseh slojev in strok, da protestirajo na javnem shodu proti nečuvenerau postopanju vlade glede rešitve prašanja uradniških zahtev. Padla je marsikaka pikra beseda; le žal, da je bila potrebna in da je v resnici'skrajni 5as, da »o odločujoči krogi zdramijo iz neverjetnega mrtvila. Na dnevnem redu so bile tele točke : 1. položaj državnih nameščencev; 2. volitev permanentnega akcijskega odbora; 3. resolucije; 4. slučajnosti. Shod je otvoril kot sklicatelj g. ravnatelj F. Vajda, ki je bil po pozdravu in sploš nem poročilu izvoljen za predsednika. Zapisnikar je bil g. prof, Alič. Vladni koncipist g. Tone Kosi je imel prav resen, stvaren in premišljen programatičen govor, ki je naslikal v njem ne le obupno-bedno stanje drž. nameščencev, ampak tudi eminentno nevarnost, v katero se pogreza država vse bolj od dne do dne vsled neumevanja dejanskih razmer, kakršno kažejo vladni krogi v Belgra-du. Odklonil je odločno mnenje, ki je preskočilo plot ministerskih zob, da si državai uradnik poleg svojega dela poišče lahko še postranski zaslužek. (Medklic: S prodajo izvoznic! Fej ! — V Sloveniji vsaj je „postranski zaslužek" drž. uradništva več ali manj nemogoč, ker je naše uradništvo, hvala Bogu, — pošteno in zna čuvati svojo stanovsko čast. Opomba ured.) G. ravnatelj Vajda je opozarjal na vzgojni upliv, ki ga ima na mladino dejstvo, da mora učiteljstvo z drugimi nameščenci vred poseči po skrajnem sredstvu — stavki; opozarjal je na nevarnost, v katero bo za-gazila država, če bo prišlo do splošnega uradniškega štrajka. Razsulo je na videzu, splošna anarhija, obubožanje, rop, poboj, skratka propast človeške družbe. G. dr. Zelenik je povdarjal idealno stališče izobraženstva. Kdor se je posvetil študijam in je stopil v državno službo, ni imel namena, da obogati. Odkod neki ? Idealizem ga je gnal v to ; namenil se je pomagati po svojih močeh človeštvu, da to doseže svojo vzvišeno nalogo — biti človek,'ne žival. Udinjal je svoje moči državi," da pomaga graditi. In zato prejema mesečno par umazanih papirnatih cunj, da se mu jih gabi v roke prijeti in za katere si niti kosila ne more kupiti. Država stoji in pade z uradništvom. Ce se država danes zruši, ne bo nikdar vsč imela prilike, da vstane. Ne bo več „bratoljubne" antante, jki se je tako „nesebično" borila za nas male in ponižane, da nam danes od njenega bra-toljubja slabo postaja. Zato pa: pazite, gospodje, ki sedite na vladnih stolcih! Vi boste dajali zgodovini odgovor ! Zdravstveni koncip. dr. Vrečko je povdarjal circulus vitiosus, v katerem se vrti povišanje plač z rastočo draginjo. Čim se izleže časnikarska raca, da se bodo regulirale plače, že delajo cene vseh produktov akro-patičme skoke. N» potrebujemo višjih plač; | stvarne pomoči potrebujemo, destrukcija cen j je potrebna, ureditev valute in ustvaritev i normalnih razmer. Sprejeta je bila soglasno ta-le resolucija: Vršeč svoje dolžnosti napram državi, si ne damo kratiti pravice do sigurnega obstanka; zavračamo z ogorčenjem dosedanje dosledno vsestransko slepljenje in omalovaže-nje javnih nameščencev in zahtevamo odločno takojšnjo ureditev vseh naših prašanj. S studom odklanjamo žaljivo podtikanje odgovornih faktorjev, „da si^uradnik lahko še kod dragod kaj zasluži." m?W^W& Odločno bomo branili svojo nedotakljivo čast in borili se bomo z vsemi sredstvi za pravico do poštene eksistence, kakršno zahteva ugled in dobrobit države. Jamčino, da bodo naše sklenjene vrste privedlo državne činitelje do prepričanja, da se mora krivično postoparije napram javnim nameščencem kruto maščevati na državni sami. Na shodu je bil izvoljen permanentni akcijski odbor, ki imej nalogo začasno zastopati ptujske drž. nameščence vseh strok in slojev, vzdrževati stike s centralnim odborom uradniške organizacije v Ljubljani in Mari- "' boru, informirati uradništvo o vseh tekočih akcijah in pripraviti tla za močno uradniško krajevno organizacijo. V ta odbor so bili izvoljeni gospodje: okrajni komisar Forčesin za okrajno glavarstvo in drž. policijo ; dr. A. Stuhec, sodni predstojnik, za sodnijo ; nadgeometer Omerzu za zemljemerski in davčni urad, davčno oblast in finančno stražo ; poštni vodja Žemljic za poštarje ; prof. dr. Komljanec in nadučitelj Gorup za srednje—, meščansko— in ljudsko-šolsko učiteljstvo. G. vodja okrajnega glav. dr. Pirkmaier je k delokraju tega odbora omenil, da bodi samo predhodnik novemu odboru, ki ga bo izbrala organizacija in da naj skuša to organizacijo čim prej udejstviti; tudi pri centralni organizaciji v Ljubljani je treba marsikaj preosnovati; tudi tam je še dokaj nejasnosti in dobiček od organizacije imajo zvečine le oni, ki so centralnemu odboru krajevno najbližji, v tem ko krajevnih organizacij ni. Slo bo za določevanje aktivitetnih doklad, razredovanje teh po krajih in tu daje točne informacije lahko le kraj evma organizacij a, G. žel. rev. Cijan je v temperamentnem govoru izrazil solidarnost organizacije žel. uradnikov z drž. nameščenci in je udeležence shoda pozival na slogo in brezobziren boj za pravico. Ob 12 uri je shod končal. S. :.......................................................""¦ j Vojaštvo in šolstvo« j ; F. Vajda. ¦ j..........................................................i Pokojna Avstro-Ogrska je vzdrževala celo vrsto raznih vojaških šol: vojaške realke, kadetnice, akademije, ki so imele v glavnem dva namena: 1) brezplačno vzgojo oficirskih in uradniških, večinoma nemških ali madjarskih dečkov, 2) raznarodovanje tistih slovanskih dečkov, ki so bili sprejeti v te šole. Te šole so bile večinoma nameščene na Dunaju, v Budimpešti in po nemških ali madjarskih krajih : MOdling, Hainburg, Trais-kirchen, "Wiener-Neustadt, St. Polten, Enns, Liebenau pri Ux*nAcn, ^tAi**^ im., imoit »^ krasne stavbe ter so bile radodarno opremljene z vsem potrebnim in včasih tudi z nepotrebnim. Po razpadu monarhije je ostala ogromna večina zavodov avstrijski in madjarski republiki, ki sta podedovala tudi razne visoke šole, umetniške zbirke in luksurijozne zgradbe za ministrstva in druge osrednje urade. Pri likvidaciji se je ta velikanski dobiček obeh republik očividno pozabil, kakor lahko sklepamo iz raznih vesti o delitvi državnih dolgov in vojnega posojila. Kako mačehinsko so ravnali z našimi pokrajinami, vidimo zdaj, ko si gradimo svoje urade in svoje šole, a nimamo prostorov zanje. Od vojaških šol nam je ostala v Sloveniji edina vojaška realka v Mariboru, na Hrvatskem šola v Karlovcu, vojnomornariško akademijo na Reki pa nam hoče ugrabiti zemlje-lačni Lah. Toliko in takšnih vojaških šol, kakor jih je imela Avstro-Ogrska, ne rabi naša narodna in demokratska država, ki naj nudi izobrazbo enakomerno vsem stanovom. Tudi Nemška Avstrija je opustila prejšnje vojaške šole, poslopja pa porablja za splošno izobraževalne zavode in za internate, kjer gojenci sami opravljajo vsa dela na vrtu, v drvarnici, klavnici, pri pečeh, motorjih itd. Na slovenskem ozemlju je torej edina vojaška realka v Mariboru, ki je popolnoma opremljena kot šola z raznimi zbirkami in delavnicami ter kot internat s posteljami in drugimi potrebščinami. Ker se voja8ka realka opusti, naj se to poslopje z vsem interven-tarjem zopet porabi za šolo in sicer za kako strokovno šolo, katerih nam najbolj primanjkuje. Toda imamo še druge stavbe, ki so prej služile vojaštvu, to so vojašnice, katerih je Avstro-Ogrska s 3 letno vojaško službo rabila mnogo več nego jih bo rabila naša dižava, v kateri bo gotovo veljala srbska skrajšana vojaška 3lužba. Vojašnice se bodo morale preurediti za šolo — v Ljubljani se to menda že dela — ter bodo tako več prispevale za obrambo domovine. Izobražen naraščaj bo potreboval le malo strokovnega vojaškega vežbanja, da postane prvovrsten brambovec. Tudi na Ptuju nas muči vprašanje prostorov za šole, ki so vse prenapolnjene, odkar je padel kitajski zid, ki je ločil slovensko okrožje od posilinemškega mesta. V I. razred gimnazije se je letos vpisalo 96 učencev in učenk. Komaj smo dobili prostora zanje. Prihodnje leto je pričakovati vzporednice tudi v drugem razredu, gimnazijsko poslopje pa nima nobene učne sobe več. Še kritičnejši je položaj novo ustanovljene deške meščanske šole. Za izobrazbo širokih plasti kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev je meščanska šola važnejša ko gimnazija. Letos smo I. razred deške meščanske šole za silo pospravili v ljudski šoli pri okr. glavarstvu. Prihodnje leto pride še II. razred in po zgledu gimnazije je pričakovati, da bo I. razred deške meščanske šole imel vzporednico, zlasti ker v Ormožu ni meščanske šole, dasiravno tam že imajo šolsko poslopje. Ako mesto Ptuj ne dobi prostorov za deško meščansko šolo, obstoja resna nevarnost, da zgubi to pridobitev, katero nam je naklonila narodna vlada. Vprašanje prostorov bi bilo za gimnazijo in za deško meščansko šolo ugodno rešeno, ako vojaška uprava mestni občini*vrne novo vojašnico za gradom, ki je itak last mestne občine. V tisto vojašnico, kjer je zdaj vojaška bolnišnica, bi se priselila gimnazija, v gimnazijsko poslopje pa bi prišla deška meščanska šola, ki bi vzela pod svoje okrilje tudi obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo. Trdno pričakujemo, da bo vojaška uprava v tem pogledu ustregla šolski potrebi prebivalstva tem bolj, ker je v Ptuju za tukajšnjo majhno garnizijo dovolj vojašnic. Pred 30 leti, ko sem tukaj študiral, še ni bilo nove vojašnice, bil je tukaj cel bataljon pijonirjev, a vsi so imeli prostora ; v veliki vojašnici v Panonski ulici je stanoval oženjen komandant, oženjen vojaški zdravnik, oženjen stotnik in še nekaj neoženjenih častnikov. Prepričani smo, da nam bodo danes v dobi stanovanjske mizere vojaški krogi radi šli na roko. Čim tesneje se bomo stisnili, tem ožje nas bo oklepala vez medsebojne ljubezni! Gospodarstvo. Revne in manj premožne sloje bo podpirala vlada za časa splošne draginje na ta način, da bodo dobivali belo moko po 5 K 50 v kilogram. V Sloveniji bo deležno te vladne pomoči okrog 300.000 oseb, med temi samo v Ljubljani kakih 50.000. Primanjkljaj bo znašal samo za Slovenijo približno 7 milijonov kron na mesec, ki ga pokrije mesec. Kurz krene napram dinarju. S. N. Zagreb, 13. decembra. Kurz krone napram dinarju je na beograjski borzi vedno čez 400. Vr beograjskih trgovskih krogih se pripoveduje, da vrže Srbska narodna banka vsak dan po svojih prijateljskih zastopnikih velike množine kron na borzo. Radi tega je onomogočeno, da bi padel kurz kroni napram dinarju pod 400, ker Srbska narodna banka ponuja vsakomur več nego 400 kron za 100 dinarjev. Valutno vprašanje. (Slov. N.) Beograd, 14. decembra. Komisija za valutno reformo, v kateri se nahaja grof Kulmer iz Zagreba, dela še nadalje na projektu za valutno reformo. Kakor javljajo beograjske novine, predlaga finančno ministrstvo, da se določi relacija 1 proti 4. To bi bilo definitivno razmerje. Komisija se ˇ tem vprašanju ni zjedi-nila. Po predlogu finančnega ministrstva naj bi se rešilo valutno vprašanje na ta način, da se pritisne, kakor poroča „ Politika" na desetdinarski bankovec žig 40 kron, tako da bi se glasil novi bankovec na eni strani v dinarjih na drugi strani pa v kronah. Po tem razmerju bi se plačevale vse vloge, dolgovi in terjatve, vsi vrednostni papirji itd. Važno za izvoznike lesa. Kadi silnega pomanjkanja vagonov more železnica le v majhni meri ustrezati velikemu povpraševanju po vagonih za eksport lesa. Zato treba, da se razpoložni vagoni razdele med posamezne izvozne tvrdke po gotovem ključu. Razni interesentje so se obrnili s posredovanjem trgovske in obrtniške zbornice do obratnega ravnateljstva Južne železnice, da naj bi se ključ določil na podlagi množin, ki jih imajo tvrdke pripravljene za odpoši-Ijatev ; da se nepristransko doženejo te množine, naj bi jih ugotovil poseben odbor iz zastopnikov vseh interesentov, eventualno na licu mesta. Da bo mogoče upoštevati vse interesente, poživlja obratno raznateljstvo Južne železnice v Ljubljani vse eksportuo tvrdke, da mu v teku osmih dni naznanijo količine lesa, ki jih imajo pripravljene za odpo-šiljatev v inozemstvo. Dopisi. Vojaški koncerti v Ptuju. Dne 11. decembra t. i. je priredil najemnik slovenske kavarne „Balkan" g. Janko Vučak II. vojaški koncert kralj, mariborske divizijske godbe. G. J. Vučak je, kakor nam je žo znano, zelo podjeten mož in se je tudi v tem oziru potrudil, da da ptujskemu občinstvu priliki sli- _ 2 — Sati našo kr.' jugoslovansko godbo. Vojaška godba je igrala res izvrstno in občinstvo se. je dobro zabavalo. Dopolnitev. V zadnji Številki listu smo prinesli med drugim poročilo Dijaške kuhinje v Ptuju. V tem poročilu stoji, da je bilo na poroki Sagadin Josip-TonČka Kupčič darovanih 55 K. K temu je dostaviti toliko, da je bilo v resnici darovanih 110 K in da se je ta znesek razdelil na dvojo in sicer polovica Dijaški kuhinji in polovica Dijaškemu podpornemu društvu. Uredništvo. Okrajni preračun za leto 1920 je bil od dne 3. decembra skozi 14 dni vsakemu na vpogled javno razpoložen. Primanjkljaja izkazuje K 653,20374, ki se mora kriti z do-kladami. Nov most se je zgradil čez Rogoznico na cesti proti Kicarju. Most je iz betona z vdelanimi težkimi traverzami ter za promet pripravljen. S tem se je izpolnila želja vseh tamkajšnjih posestnikov, ki so tudi k mostu največ prispevali. Urbanski most so je začel graditi. Prejšnjega lesenega je letos odnesla voda, tako da jo bil sedaj promet zelo otežkočen. Delo je vzel v roke okrajni zastop. Objava. Že dolgo let ni bil takozvani Ulmov brod na Dravi pri Muretincih v prometu. Kakor je javil g. graščak Ulm, je sedaj ta brod spet popravljen in se je izročil prometu. Le dovozne cesto so v sl»bem stanju ; te pa bodo prizadete občine kmalu popravile. Tako bo vsem potnikom, ki si hočejo prikrajšati pot po Zavrče, mogoče se izogniti ovinki na borlski most. Ogenj. V nedeljo dne 14. t. m. proti večeru je zgorelo viničarsko poslopje g. učitelja Vobiča v Paradižu. Sumi se, da je ogenj zanetila hudobna roka. Nesreča. V mlinu Jurija Saj ko na Sla-peh ob Dravinji blizu Ptujske gore se jo pred 14 dnevi pnnosrečil IG letni sin mli-marja. Nadobudni doček je prišel priblizu k vrtečemu so kolesu, ki ga ,je zagrabilo za obleko in ga vrtelo okoli, dokler mu ni obleko raztrgalo in razdrobilo ude. Po kratkih težkih mukah je umrl. Dravski mlin v Zabovcih. Letos v poletju je odnesla visoka voda leseni mlin na Dravi. Lastnik si je že postavil drugega močnejšega, ki bo bolje kljuboval valovom. Vinska cena za letošnje vino se giblje po kakovosti od 10 kron višje. Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, 14. decembra t. 1. se je vršil tukaj ob precej klaverni udeležbi shod Kmečke zveze, na katerem je govoril kaplan Krahjc. Ta je oblatil vse, kar ne trobi t Korošcev rog. Govoril pa je med drugim tudi tako neslanosti, da ni našel odobravanja niti pri svojih somišljenikih. Na posebno ostuden način pa jo oblatil šolo in iičiteljstvo, (zborovanje se je vršilo v šoli), češ, vero hočejo iz šole. Iz visokih šol so baje profesorji žo verouk odpravili, sedaj ga hočejo še iz srednjih in Jjudskih. Učitelji vlečejo mastne plače, delajo pa nič itd. itd., kar je še drugih takih laži. Zelo čudno pa je to, da se jo za shod zvedelo še le v zadnjem trenutku, čeravno je o tem vedel že prej, nekdaj „foitschrittlich" se delajočiiuož, in da jo ta gospod, ki se sicer kaže v čisto drugačni luči, bil navzoč pri zborovanju, kjer je molče v žep vtaknil vse komplimente, ki jih je dal č. g. kaplan šolo in učitelj-stvu. Lepa stanovska zavednost, kakor da živimo še v dobi konkordata. Sicer pa so morali č. č. g. sami opaziti, da njihove besede niso našle pri poslušalcih odmeva. Z izvolitvijo zaupnikov pa tudi niso imeli posebne sreče, kar jim bo bližnja bodočnost pokazala. Tudi s podpisnimi polarni si ne bodo lovili kalinov. Tompora mutantur et nos mu-tamur in illis ! V Slovenjgradcu sta ustanovila gg. Andrej. Oset in Fran j o Cajnko trgovino z vinom. Ker jo to prva slovenska vinska trgovina v Slovenjgradcu in ker bosta imela na zalogi res pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, priporočamo to narodno vinsko trgovino vsem gg. gostiluicarjem in drugim uajtopleje. Opozarjamo na današnji inserat! ¦*•*»••••*«••••••• •••«••¦! Politične vesti. KereŠči se zopet pripravljajo na napad? „Neues Grazer Tagblatt" priobčuje o plebiscitu na Koroškem iz Št. Vida na Glini datirano notico, v kateri naglasa, da Jugoslovani niti v slučaju, ako bi bil izid ljudskega glasovanja neugoden za kraljevino SHS, ne nameravajo zapustiti Koroške. Nasprotno, ako bi prebivalstvo odločilo proti Jugoslaviji, bi Koroško za«edlo več srbskih divizij, ki bi branile koroško ozemlje proti vsakomur. Na drugi strani pa zatrjujejo jugoslovanski organi, da jo beograjska vlada pričela pogajanja z Dunajem glede odstopa južne Koroške brez plebiscita kraljevine SHS Z ozirom na te vesti ugotovlja „Neuos Grazer Tagblatt", da vlada na Koroškem takšno razpoloženje, da bodo Korošci zopet posegli po samopomoči, ako bi bil položaj tak, da bi se bilo bati, da ostane Koroška pod jugoslovanskim gospodstvom. Menimo, da se bodo koroški Nemci temeljito premislili, predno bodo izvršili svojo grožnjo. Nikar si naj ne domišljajo, da bi se jim z nova posrečil takšen napad, kakršnega so izvršili letošnjo spomlad. Jugoslovanske čete so pripravljene na vse. Korošci le naj poskusijo z novimi pustolovščinami, jamčimo jim, da bodo plačali svoj poskus s krvavimi glavami. Zadoščenje Madžarske radi napada v Prek-murje LDU. Beograd, 13. decembra. „Poli-tika" poroča : Včeraj je konferiral vojni minister Hadžič z angleškim višjim častnikom, ki je na prošnjo budimpeštanske vlade prišel kot posredovalec v Beograd zaradi ureditve vprašanja, kako bi Ogrska dala zadoščenjo zaradi napada v Prekmurju. Ogrska vlada I je v prvi vrsti predlagala, da pride njen I vojni minister v Beograd opravičevat se, in I poleg tega je pripravljena dati odškodnino. I Končnoveljaven dogovor še ni gotov, sklenilo I se jo pa, da plača Ogrska denarno odškod-1 nino našim ranjencem in da madžarski od-1 dolki, ki so izvršili napad, z vihrajočimi za-1 stavami defilirajo pred skupinami naših vojakov in jim izkažejo čast. Oglasi. Pečenši z dnem 15. decembra 1.1. se otvori pri vseh poštnih uradih v Prekmurju, kateri so imenovani v okrožnici od 7. novembra št. 47259 popolen denarni promet, to je vplačevanje ter izplačevanje poštnih nakaznic, vplačevanje potoni položnic, izplačevanje plačilnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih pisem, sprejemanje paketov, ki so obremenjeni s povzetjem, sprejemanje ra izdajanje pisemskih povzetnih pošiljk ter poštnih nalogov. Paketno tvarino naj sprejemajo uradi do preklica le na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poštne uprave. Razno. Premet z Italijo otvorjen. Dne IG. decembra se je otvoril direktni osebni promet med Trstom in Ljubljano, in sicer vozi iz Ljubljane vlak št. 87, ki odhaja ob 10.45 in prihaja v Logatec ob 14.36. Ta vlak ima na Verdu potno in carinsko revizijo. Iz Logatca odhaja ob 19.10 in prihaja v Trst ob 21. V nasprotni smeri iz Trsta do Logatca vozi vlak štev. 1884, ki odhaja iz Trsta ob 8.30 in prihaja v Logatec ob 12.25 ; iz Logatca ta vlak vozi kot vlak vozi kot vlak št. 84; odhaja iz Logatca ob 14, in prihaja v Ljubljano ob 17.18. Tudi ta vlak ima potno in carinsko revizijo na Verdu in stoji tam 118 minut. Otvoritev pisemskega prometa z Madžarsko, Avstrijo ter Čehoalovaško. 15. decerabr. 191!) se otvori pisemski promet z Madžarsko. V tem prometu se plačujejo pristojbine za tu-zemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 gramov oz. del. teže 3 pare -- 3 — 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od 50 do 50 gramov in zaokrožanje parskih desetink v cele pare. Vsa pisemska posta za Madžarsko in iz Madžarske je podvržena cenzuri za inozemstvo. Obenem priobčujemo, da se od 1. januarja 1920 tudi v prometu z republiko Avstrijo in čehoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, kakor zgoraj navedene v prometu z Madžarsko. Potne liste za inezemstvo vidira odslej policijska Oblast. Glasom brzojavke, došle Drav-ki divizijski oblasti, je vrhovna komanda z O. br. 46.232 od 14. t. m. odredila v sporazumu z ministrom vojne in ministrom notranjih zadev, da se od 15. decembra t. 1. dalje vidiranje potnih listov za inozemstvo ne vrši več po vojaških oblastih. Vsa ta služba preide od tega dneva na policijsko oblast. Ministrstvo za notranje zadeve je to službo reguliralo tako, da bodo dovoljno varovani državni interesi. Po tej naredbi preneha vidiranje potnih listov za inozemstvo pri vojaškik oblastih na ozemlju vse Dravske divizije. Oddelek za vidiranje potnih li-»tov pri Dravski divizijski oblasti se razpusti s 17. t. m. Veliki Shod vojnih invalidov, vdov in sirot ptujskega okraja se vrši v nedeljo, dne 21. decembra t- 1. v Narodnem domu v Ptuju. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Štev. 1168. Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki pozor! Trgovina i vinom Oset & Cajnko Slovenj gradeč« Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega, kakor: Mus-katelec, Rizling, Šipon, Burgundec, Portugiser, Šilhar, pristnega Ljuto-maržana, Pekarčana, Haložana, Bi-zeljčana, ter črna dalmatinska in bauatska stara in nova vina .'. Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah. Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko. Razpošiljanje vina v sodih od 50 I naprej. Vino v steklenicah (buteljke.) Kavarna „Balkan", Ptuj. Dne 25. decembra se vrši iia leliin veselic pri kateri igra ptujska mestna godba. Ob 23. uri se vrSi prosto obiranje bogato okrašenega božičnega drevesca. Začetek ob 20. uri. ¦ Vstopnina 3 K. Za obilen obisk se priporoča JANKO VUČAK, kavaruar. I na prodaj v bližini mesta, blizu S orale veliko, razne kulture, 10 glav živin«, za 200 hI vinske posode. -- Naslov ae iz?e v upravniitvu lista. lariniiaieritmtiklrl! Iz javnih trtnih nasadov na Štajerskem bo oddati prihodnjo spomlad približno 100 000 cepljenk, navadnih vrst, cepljenih na različne amerikanske podlage, 40.000 vkoreniče-nih anierika.uk navadnih vrst in tudi nekaj križank (hibridov) in večje število amerikan-kih ključev. Cena trtam so in sicer za tisoč komadodov: 1200 K za cepljenke prve izbire; 600 K za cepljenke druge izbire; 200 K za korenjake prve izbire; 100 K za korenjake druge izbire; 50 K za ključe prve izbire. Te cene veljajo samo za manjše kmečke posestnike, ki doprinesejo tozadevno potrdilo od pristojne občine. Vsem imovitejšim posestnikom in vsem, ki ne zadostijo predpisanim pogojem se bodo zaračunile trte za 100 (sto) •/• dražje. Na te trte imajo pravico le spodnješta-jerski posestniki, ki so zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji. Naročila se sprejemajo pri vseh državnih trtnih nasadih, kakor tudi pri podpisanem nadzorništvu do najkasneje 25. decembra t. 1. Po tem roku se bodo trte razdelile sorazmerno med vse naročnike in izdale tozadevne nakaznice. Tudi je več tisoč dveletnih orehovih in kostanjevih drevesc, žlahtnih vrst, na prodaj, po dve kroni komad. Maribor, dne 15. oktobra 1919. Državno vinarsko nadzorstvo v Mariboru. za krave, pridna poštena dekla za svinje, dekla za kuhinjo in kuha-¦¦¦"¦ rica.za gostilno se takoj sprejmejo pri g. Stanitz, gostilna na Bregu pri Ptuju. V pondeljek, dne 22. decembra t. I. ob 9. uri dopoldne se proda pod roko prostovoljno na male parcele na licu mesta posestvo Gorca breg, poprej last Pobežin-a in Schaffer-ja, obstoječe iz vinograda, sadonosnika in gozda. Več pove g. Alojz Mir v Ptuju, Muršičeva ulica 18. Čakališče pri g. Šeštcrič-u, trgovcu v Podleh-niku na veliki cesti. Otvoritev gostilne! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel in otvoril Gostilno „pri Jagnjetu" v Ptuju (poprej Vereinshaus.) Jamčim cen. gostom, da bodo vedno solidno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja in izvrstna vina. "VI Sobe za tujce po solidni ceni! Za obilen obisk se priporoča Anton Emeršič, gostilničar. « 3 razredne meščanske in 1. razred obrtne šole, vešča slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, ilflo primerne službe. Gre tudi v trgovin). Naslov pove upravniStvo „Ptujskega lista." Dva mlada, inteligentna in samostojna mladeniča ^§Kf rez. častnika, želita radi pomanjkanja znanja z dietna mladim v lepima goapicapsa iz ptujskega okrožja vesi-1 pisemski boj. Nacijo-nalketa postranska stvar. Tajnost jo jam-cena. Cenjeni dopisi naj se adresirajo na upravo toga lista pod ,.Rudi." Fotograf v Pl Ljutomerska ulica štev. 16 sprejme gospodično, ki bi stanovala v Ptuju, ter bi imela veselje do naučenja fotografiranja. Naznanilo. j Naznanjam cenj. prebivalstvu v Ptuju j in okolici, da sem otvoril v svoji hiši, ; Cankarjeva ulica 16 lončarsko obrt. Priporočam se za cenjena naročila, za ' napravo vseh vrat v to stroko spadajočih ' del; mogoče mi bo radi mnogoletne skušnje cenjene odjemalce strokovno in h solidno postrežbo v vsakem oziru najboljše zadovoljiti. Z vclespoštovanjem lončarski mojster v Ptuju, Cankarjeva ulica 16. | ----------------------------------------------------------------------------- Proda trmi posestv v bližini Ptuja, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pašnikov in gozda v skupni izmeri 38 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popolnoma arondirano, na njem se redi lahko 20i glav goveje živine. Povpraša se pri Posojilnici v Celju (Narodni ------ - dom.) Kupim v ormoškem, ljutomerskem okraju ali Halozah večji ali manjši vinograd. Ponudbe se naj blagovolijo do 30. decembra na upravo , tega lista doposlati. Naznanilo 2 NasenatiiKo l j Franc M13, ra v Pii, lira al.\ SuftOsIllIll Milji, delani, čevljarske potrebščine, raznovrstno drobno ali galanterijsko blago, različni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoči predmeti, dobe se .-. vedni po primerni ceni v trgovini .". J. N. Peteršič v Ptuju. pošten in zdrav »e takoj sprejme pri gosp. RUDOLF HAVELKA, trgovina z manufakturnim blagom v Ptuju- in I Centrala v Ljufolf bih* Rezervni fondi sad I.BJB.1'— Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3VI0 čistih. v m\\m MM\m poslopje v Ptuju se priporoča cenj. občinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni « denar po najvšji ceni. » IOOOO OOOOO OOOO O o o o o o o o o Brata Vošnjak, ftuj trgovina z usnjen}, čevlji in surovimi Jožami. goveji in ielečji boks, chevreaux, .: podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, minimumu««!« €legantni boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne iq rujave teletine. — Jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpeini cveki, dreta, platno. O o o o o o o o o 0000000000000 Fč loooaoaoaooa srbečico, kraste, lišaj =30 U u ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g a Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o a osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. | Prodaja in razpošilja s pošto IeKarna TrnKficzv v Uubliani. Kranjsko. aaaoaaaoaaoooaaoooaaaaaa Miši - podgane - stenice -ščurki n vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6"—, za podgane in miši K 6"—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Za> od za eksport M. Jfinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Oznanila „UNION-PR0PAGANDE", Maribor. Oospodska ulica št. 25. Barva vsakovrstno blago Kemično čisti obleke 13» ere in sire ovratnike, zapestnice in srajce. : JOS. EEICH : MARIBOR, Gospodska ulica štev. 38. Poštna naročila se izvršujejo točno. i vrelec: ajboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnav-Ijanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in črtves, najboljši pripomoček proti sblabemu prebavljanju in teku. Boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro stedstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoridom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalič-no-sallničnih rudnlnsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. ____ Ta slatina je najokusnejša krep-čilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikda slabega = okusa ali duha. ===== 91 m Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 20 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozcl v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Urarski učenec zdrav in pošten se takoj sprejme pri g. Franc-u Reisman u, urarju v Ptuju, Krekova ul. 6. za gostilno z ploščami vred, v dobrem stanu se takoj proda. Naslov pove uprava tega lista \\\\\W.\%W.\\UBBSI!IBlBISf!IIIIMI«Hi ¦ I Naznanilo obrti. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem prevzel dne 1. oktobra 1919 od tvrdke M. GSPALTL prodajalnico ur in dragotin v Krekovi ul. št. 6. Radi moje dolgoletne skušnje mi bo mogoče spožtov. odjemalce strokovno in s solidno postrežbo v vsakem oziru kar najbolj zadovoljiti. Prosim cenjeno prebivalstvo v PTUJU in okolici zaupanja tudi za mnogoštevilna naročila. -*mpm*<» Z velespoštovanjem Franc Reisman 1 M 4—5 met. dolge, -1 kom. zvr- Studenčoe cevi tani in 3 kom. celi iz macesnovega lesa proda g. Milan Blass, Sv. Barbara, Haloze. POZOR! Klobuki POZOR! dame (stari) se popravijo spretno, moderno in ceno. MARIJA KUNZ, Ptuj, Za postajo 24. ¦¦¦¦¦»¦¦»»¦¦¦¦»¦¦¦»¦»¦»¦ ¦¦»¦+»»+»+¦»¦ »¦¦»»¦+^t>+ ¦¦¦¦+¦¦¦ »»4»+»»+» m i Bonboni m kašelj F"- so zopet tu. "^ Edini zoper kašelj so (t W Imajo dober okus, ter so narejeni iz gozdnih rastlinskih izvlečkov. Izdeluje jih za Jugoslavijo le Mr. Rudolf Molitor lekarna (apotheka) Pri zamorcu ¦B 0 OB V PtujU. t ,¦ | [O! }>i co! m Odgovorni urednik: A. Sovre. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: VV. Blanke v Ptuju.