o črtežih

an 1

S podobami (28) razlaga

Jos. Bezlaj,

s^ki učitelj v Krškem.

Cena 20 kr.

Natisnil J. R. H:

;aložil pisat 1

JOT C </.

/M


iimiimiiiiniiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiimiii

iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuniiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiM


, o drte

(plani h).


S podobami (28) razlaga

Jos. Bezlaj,

Cena 20 kr.

? Ljubljani,

Založil pisatelj. — natisnil J. E. Milic.

1885.

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiviiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,


iiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiniHiiiiimiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiii

Ol 00 Z&Z  3 ^

TJ"  vo d.

f rditev, da učenci vsak pouk najbolje in najlažje razumevajo v
svojem materinem jeziku, ježe davno in v obče priznano peda-
gogično načelo. Dobro je torej, ako se učencem na šolah s
tujim učnim jezikom, posebno v nižjih razredih, razloži vsaka težja
tvarina še v materinem jeziku. Učenci pa naj doma poleg šolskih,
pridno prebirajo še učne knjige v domačem jeziku.

Sledeča razprava naj bode tedaj v prvi vrsti učni pripomoček,
posebno ker za ta predmet še nimamo nikake slovenske knjige. Drugi
namen je pa s predmetom praktične veljave seznaniti nestrokovnjake,
ki enakega pouka potrebujejo ali se zanj sploh zanimajo. Posebno
župani in občinski svetovalci so večkrat udje takih komisij, ki stav¬
barska dela izvršujejo ali pa jih nadzorujejo po določenih črtežih, in
gotovo je jako neprijetno za nje, ako niso nič zvedeni v tem. Ko¬
ristno je pa tudi navadnemu zidarju in tesarju, če se na plane kaj
spozna. Upamo torej, da bomo s tem navodom marsikomu vstregli.
Razumel bode razpravo gotovo vsak, ki le nekoliko merstva zna.
Izrazi vzeti so večinoma iz Lavtarjeve geometrije za učiteljišča.

1. O situacijskih črtežih (mapah).

Situacijski (okolični) črtež je natančni naris kakega kraja ali
posestva, kakor se nam iz višave kaže. Taki narisi izdelani so na¬
tančno po omaljenem (vzmanjševalnein) merilu, ter nam predstavljajo
vse reči iz narave, kakor njive, vrte, senožeti, vinograde, gozde, po¬
slopja, pota, vode, mostove i. t. d. s posebnimi znamenji v določenih
barvah. Ta znamenja so kolikor je mogoče podobna predstavljenim
predmetom, tako n. pr. ako se hoče narisati gozd, načrtamo več ma¬
lih drevesec. Nekatera znamenja so tudi popolnoma enaka znamenjem
na zemljevidih, kakor so tudi v resnici zemljevidi le črteži dežela,
držav, delov sveta, izdelani še po manjših merilih, tako, kakor se
našim očem kažejo iz ptičjega obzorja (višave, Vogelperspective).
Tukaj tudi zginejo posamezni gozdi, vrti, njive i. t. d., ločijo se le
še ravnine in doline od gora, mesta niso več zaznamovana kakor prej

1 *

4

s posameznimi hišami, ampak vidi se le prostor (krog ali štirikotnik),
kjer mesto stoji. Pri vsakem takem črtežu je pa tudi mera natanko
določena, po kateri se je črtež izdelaval in sicer n. pr. v podobi
1:5000 ali pa V 5000  to  j e  na- črtežu pomeni v naravi 50 metrov.
Pri navadnih zemljevidih je ta razmera še veliko manja. Barve se
pa pri črtežih tako-le rabijo: Les prevleče se z rumeno (gumigutij
ali prežgano sijeno), zid s kaminom ali indijsko-rudečo, včasih na¬
pravi se tudi zmes iz obeh in indijske - rumene, kamenje z bledim
kaminom ali z berlinsko-višnjevo in nevtralnim črnilom, zemlja in
pota se sepijo, železo z berlinsko-višnjevo (modro), vrtovi in travniki
z mitis-zeleno, zelenim volkom ali s travniško - zeleno, gozd z zeleno
in bledim (sivim) tušem, voda z berlinsko višnjevo.

Do zdaj smo le razlagali že izdelane črteže, zdaj hočemo tudi
razložiti, kako se taki črteži delajo. Zemljišče ali posestvo, o kate¬
rem se hoče plan napraviti, treba je najprvo okliniti (obkolčiti —- s
kolči obtakniti), potem se prosto narisa na oči podoba tega posestva
in na vseh straneh zmeri, ter iz te podobe še le naredi natančni
črtež po določeni meri. Vender niso ti črteži vselej popolna podoba zem¬
ljišč, ker na črtežu narisa se poševna ravnina kakega zemljišča ravno
tako, kot bi bila horicontalna in sicer zarad tega, ker je dokazano,
da se na poševnem prostoru ne more več rastlin nasaditi kakor na
vodoravnem. Površina narisa je v tem slučaju sicer nekoliko manjša,
kakor pa zemljišče, vender razloček, kakor smo slišali, je v praksi brez
pomena. To nam tudi pojasnuje natančneje v prilogi pod. 1., A IS in
A C. Na črtežu se potem narisajo še znamenja za različne nasade in
reči, ki so na zemljišču, ali pa se postavijo na tisto mesto imena.
Pod. 16. predstavlja nam tako izdelani črtež celega posestva.

2 .  Stavbarski črteži.

Ako se napravi naris kake ploskve P (pod. 2.) na ta način, da
potegnemo iz vseh oglov navpičnice (perpendiklje) na spodaj podlo¬
ženo (podstavljeno) horicontalno ravnino R in spodnje točke zopet
zvežemo, imenujemo ta naris P ‘  projekcijo ali vzmet.

Iz projekcije na eni ravnini pa ne spoznamo ne lege in ne ve¬
likosti projiciranega (vzmečenega) predmeta. Ako hočemo vedeti
natanko iz črteža razmernost kakega telesa, kakor je to pri stav¬
barstvu potrebno, moramo imeti najmanj dva narisa (projekciji), nam¬
reč vzmet, kakor se nam telo vidi zgoraj (horicontalna ali vodoravna

projekcija) in kakoršno se nam kaže spredaj (vertikalna ali navpična
projekcija).

Začnimo najprvo s horicontalnimi projekcijami. — Iz geometrije
nam je že znano, da so telesa, figure (ploskve, liki) črte in točke
(pike) mej seboj v ozki zvezi in da je točka vsem podlaga. Pričnimo
torej s točkami. Če potegnemo pravokotnico (pod. 3.) od kake točke
t na nasprotno ravnino It, imenujemo točko t\  kjer navpičnica rav¬
nino zadene, projekcijo ali vzmet točke t. Navpičnica t t' imenuje
se projicirnica (projikovalnica, vzmetnica, vzmetalnica), ravnina K
pa projekcijska ravnina (vzmetna ravnina, vzmetnina). — Na enak
način določi se projekcija ji' kake preme p, glej pod. 4. Treba je
le določiti projekciji dveh toček (ker je prema vselej s tem določena)
in jih zvezati. — Važno za začetnika je določiti še projekcije prem
s sledečo lego: a)  preme, ki je paralelna s projekcijsko ravnino b)
preme, ki stoji pravokotno (navpik) na projekcijski ravnini, c) preme,
ki je pošev proti projekcijski ravnini d ) preme, ki leži v projekcijski
ravnini. Iz teh narisov slede pravila: a)  projekcija ima naravno ve¬
likost preme, h)  projekcija je točka, c)  projekcija je krajša ko prema,
d ) prema je ob enem tudi projekcija. Iz vsega pa sledi glavno pra¬
vilo: „Projekcija preme je vedno prema, izvzemši le, ako stoji na
projekcijski ravnini pravokotno — točka 11 .

Nadalje naj se ravno tako določijo projekcije paralelnih (vzpo-.
rednih, vštricnih) in sečnih (rezkih, rezavnih) prem. Za temi naj
sledi projekcija kake figure (lika). Projekcija figure f se določi, ako
se zarisa projekcija vsake strani ali kar je vse eno slehernega ogla,
kakor nam podob. 5. kaže. Koristno je tudi določiti projekcije
kvadratov in krogov v sledečih legah: a)  paralelno, b)  pravokotno,
c)  pošev proti projekcijski ravnini. V teh slučajih je projekcija:
a ) kongruentni kvadrat ali krog, h)  prema, c) paralelogram sploh,
oziroma elipsa.

Na ravno tak način določi se projekcija slehernega telesa. Treba
je samo zaznamovati projekcije vseh posameznih oglov in vse ena¬
komerno s črtami zvezati, glej v pod. 6. projicirano tristransko pi¬
ramido P "V.

Za temi vajami prične se lahko s projiciranjem na dveh rav¬
ninah in sicer se navadno jemlje jedna horicontalna, druga pa verti¬
kalna. Projekcija se potem določi na vsaki ravnini posebej, tako ko
prej. Projekcijo na horicontalni ravnini imenujemo horieontalno pro-

6

jekcijo ali očrt auno  na vertikalni ravnini pa vertikalno projekcijo
ali načrt a". Pod. 7. nam vse to natanko predstavlja in sicer pomeni
a točko v prostoru (zraku), V R vertikalno in II R horicontalno
projekcijsko ravnino. OS imenuje se projekcijska os, in a" horicotalna
in m a' pa vertikalna distanca (oddaljenost). Pod. 8. predstavlja nam
prejšnjo nalogo z navzdol potisneno horicontalno projekcijsko ravnino.
Posebno razumljivo se to lahko pokaže, ako se projekcijski ravnini,
kakor jih pod. 7. kaže v perspektivnem narisu,*) naredite iz trdega
popanega papirja, črte in točke pa z ogljem ali kredo narišejo. S
takim modelom določijo se tudi prav lahko druge naloge. Tako n. pr.
naj se izvrši projekcija točke, ki je v ravnini ali osi. Narisi pa se
vedno izdeljujejo v obliki podob. 8. in navadno brez okvira, glej
pod. 10. do 16. Iz prejšnje naloge pa zopet slede pravila: 1) Vsaka
točka določena je z obema projekcijama, torej vselej, kadar se reče
„dana je točka“, narišete se njeni projekciji; 2) obe projekciji stojite
pravokotno na osi, kakor pod. 8. kaže. Isto tako se določi projekcija
črte. Razločka ni druzega, kakor, da je zdaj treba določiti projek¬
ciji dveh toček (pod. 9. in 10.). Sledeče naloge se še začetniku pri¬
poročajo: Določitev projekcij preme, ki je a)  paralelna s horicontalno
projekcijsko ravnino in pošev k vertikalni, b ) paralelna z vertikalno
projekcijsko ravnino, drugače pa pošev, c) pravokotna na horicontalni
projekcijski ravnini, d ) pravokotna na vertikalni, e)  paralelna k obema
projekcijskima ravninama in f)  preme, ki os pravokotno križa. Ti narisi
izdelajo naj se le z razgrnenimi projekcijskimi ravninami, kakor v pod. 10.
Pri posameznih premah lahko je tudi dištanca (horicontalna ali ver¬
tikalna ali pa obe) od projekcijskih ravnin napovedana ali zaznamovana.
Iz teh vaj pa zopet slede nekatera pravila in sicer: 1.) Projekcija
točke je vedno točka, projekcija preme je pa prema ali točka, kakoršna
je namreč bila njena lega v prostoru. 2.) Preme, ki so paralelne s
projekcijsko ravnino, imajo projekcije v naravni velikosti. Pri drugih
premah pa je treba še le iskati naravno velikost s trapečem, kakor
to pod. 10. in 11. kažete. Ta trapeč se napravi s pomočjo dištanc, ako

*) Perspektiva nas uči stvari tako risati na ravnini (papirji), kakor se ka¬
žejo našim očem od ednega stališča ali kakor se je ranjki zasluženi Potočnik
izrazil: »Perspektiva (obvidnost) je umetnost, risati ali malati tako, da se vidi
daleč, kar je daleč, blizo, kar jc blizo. 11  Na peršpektivnili narisih imajo ploskve
navadno drugo obliko, kakor na telesih. To nam že kaže dolgi drevored. Tu
se nam zde drevesa vedno manjša in bližja drug drugemu. Tako se nam zdi
tudi ravni železnični tir vedno ožji, kar pa v resnici ni. Peršpektivni narisi so
pod. 2, 5, 6, 7, 9, 20. Tukaj so ravnine X II in H R v resnici pravokotniki, na
narisih pa romboidi. Več o perspektivi se lahko bere v „Učit. Tov. <:  1. 1882. št. 11.

7

se na katerikoli projekciji potegnejo pravokotnice in na teh nasprotne
dištance zarisajo, tako n. pr. v pod. 10. a" a° = ma', b" b° n it b';
nasprotne v pod. 11. Potem se končišča a°, b° zvežejo s premo a" b°,
ki je naravna velikost preme a b, v projekcijah a “  b u  in a ' b
Vse to se še natančneje razjasni z omenjenim modelom. 3.) Iz pro¬
jekcij sklepa se lahko z gotovostjo na lego prem v prostoru in narobe,
tako n. pr. ima vertikalna prema točko za horicontalno projekcijo,
vertikalna projekcija pa je vertikalna prema v naravni ali pravi velikosti.
4.) Pri paralelnih premah spozna se pravilo: „Paralelne preme imajo
paralelne projekcije.“ Pri sečnih (rezkih) premah pa se iz projekcij
razvidi, da ste projekciji presečišč v pravokotni«, tako, kakor pri
vsaki drugi projicirani točki.

Projekciji figur (likov) določite se kakor pri črtah, najprvo na eni
(horicontalni), potem pa enako na drugi (vertikalni) projekcijski ravnini.
Važne so posebno projekcije kvadratov in krogov, zlasti v sledečih
nastavah: a)  pošev proti obema, b)  paralelno k eni projekcijski rav¬
nini, c) pravokotno na eni, pošev na drugi, d)  v eni projekcijski rav¬
nini ležeč, e)  pravokotno na obeh. To vse naj se izdela po merilu,
tako, da je vselej dolgost stranice ali premera natanko določena. Re¬
zultat (nasledek) teh projekcij je: d)  v tem slučaju ste projekciji
paralelograma, oziroma pri krogu elipsi, b)  paralelna projekcija je
kvadrat ali krog, druga pa prema, c)  pravokotna projekcija je prema,
druga pa paralelogram ali elipsa, d)  ena projekcija se strinja s figuro,
druga je prema v osi, e) obe projekciji ste premi pravokotno na osi
stoječi.

Za temi vajami se lahko prične s projiciranjem teles, navadno
najprej s kocko. Projekciji se določite po znanem pravilu s projici¬
ranjem vseh oglov (toček), ki se potem po vrsti zvežejo s premami,
ki robove predstavljajo. Projekciji kocke v navadni legi so kvadrati.
Pod. 12. nam predstavlja projekciji kocke, ki je diagonalno (poprečno)
postavljena, poleg pa še njeno mrežo, to je razgrnena površina, se¬
stavljena iz šestih kvadratov. Dobro je še projekciji drugače postav¬
ljenih kocek narisati. Nadalje naj začetnik narisa tudi druga geome¬
trijska telesa v projekcijah, ter napravi povsod še mrežo dotičnega
telesa, ki mu površino prav dobro predstavlja. Že omenjeni model,
ki ima projekcijski ravnini iz popanega papirja, bo pri tem poslu
prav dobro rabil. Vse te projekcije najde tudi že izdelane v dr. Moč¬
nikovi geometriji ali pa v Lavtarjevi za učiteljišča na str. 129.— 145.

t

Važna je tudi določitev vidnih in nevidnih robov pri posameznih
telesih. V horicontalni projekciji se to spozna, ako telo ogledujemo
od zgoraj, ker vsi zgornji robovi so vidni, spodnji pa nevidni; prvi
se s polnimi, drugi pa s črtičastimi premami narisajo. V vertikalni
projekciji se pa telo ogleduje od spredaj; — spredni robovi so potem
vidni, zadnji pa nevidni. Konturni (obkrajni) so vedno in povsod
vidni. To razvidi se tudi iz vseh načrtov.

Po teh vajah prične se lahko s praktičnimi narisi, s črteži raznih
stavbarskih izdelkov. Tako nam pod. 13. predstavlja očrt in načrt
sestavljene strehe po omaljenem merilu 1:100, katera ima kap na
pet strani napeljan. Pod. 14. kaže spominek (monument) s potisnenim
lokom v obeh projekcijah (v horicontalni samo stebre). Pod. 15. pa
načrt ali prizor (Vordere Ansicht, Farade) in očrt navadne hiše.
Očrt nam kaže to, kar se z vrha vidi, če se streha in strop odkrije
(proč vzame). Načrt pa je sprednja zunanja podoba hiše. Začetnik,
ki je prejšne naloge razumel, bode tudi te brez težave. Črtež te
hiše pa najde še natančneje opisan v knjižici „Vzorni načrt kmetij¬
skih staveb na Kranjskem, izdala c. k. kmetijska družba 1. 1883“.
Pri zidanji se je treba vedno popolnoma ravnati po postavnih določbah,
kakor jih zahteva stavbni red (postava o stavbah) za Kranjsko, izdan
1. dec. 1. 1875. — Pod. 16. je že omenjeni situacijski črtež tega
posestva.

3. Nekoliko naukov o senci.

Vsako neprozorno telo, katero svetloba obsije, je na eni strani
razsvetljeno, na drugi ostane pa temno. To temno stran imenujemo
senco, ki se pa loči v več vrst. Zatemneni del telesa imenujemo
lastno ali nasebno senco. Senco pa, ki se nahaja za telesom v praz¬
nem prostoru, imenujemo odsebno senco ali vsenčje.

Ako pa zadnjo vlovimo na kako ravnino, zapazimo, da je nekaj
prav temne, nekaj pa bolj svitle; prvo imenujemo polno senco, drugo
pa polusenco. Pod. 17. nam to natančneje razlaga. Tu je S solnce,
T neprozorno telo, R refleks ali odboj (odsev); to je tista svetloba,
ki prihaja od nasprotnih razsvetljenih teles, ter temno stran nasprot¬
nega telesa nekoliko razsvetli. Pri narisih ima tudi senca veliko važ¬
nost, kajti s tem, da se senca zaznamova s svinčnikom ali tušem, dobe
telesa nekaj naravnega in plastičnega. Ta senca se pri raznih telesih,
posebno pri geometrijskih, lahko prav natanko določi s posebno kon-

9

strukcijo. Znano je, tla pri nas solncna svetloba nikdar navpično ne
pada na zemljo, ampak vedno nekoliko pošev. Pri risanji se navadno
jemlje naklonjski kot svetlobe 45°. Opazovanje nas pa tudi uči, da
naj bolj kviško moleči robovi mejijo pri telesih razsvetljeno od temne
strani; potem so torej vsi k svetlobi obrneni robovi in deli telesa raz¬
svetljeni, vsi drugi pa zatemnjeni. Treba je tedaj pred vsem mejo
med razsvetljeno in temno stranjo določiti, ali, kar je vse eno, senco
vseh najvišjih robov. Ti robovi imajo pa tudi ogle in ogli se pa v
narisih predstavljajo kot točke. Pred vsem je torej potrebno, naučiti
se, iskati senco točke. Prepričamo se pa lahko precej, da je senca
točke zopet točka, ako vzamemo majhno krogljico v roke, ter jo dr¬
žimo pred svetlobo, za njo pa na kaki papir vlovimo senco. Tu za¬
pazimo senco tam, kjer bi drugače svetlobni žarek, ko bi predrl
krogljico, zadel na papir, glej pod. 18. E je svetlobni žarek (trak),
t  točka (krogljica), Efi ravnina (papir), s senca. Ako to še v obeh
projekcijah pokažemo pod. 19., vidimo, da je v tem slučaji senca na
horicontalni projekcijski ravnini, ker žarek prej zadene horicontalno
kakor vertikalno ravnino. Včasih pa je tudi narobe. Sploh naj za¬
četnik vselej nalogo najprvo izdela v po koncu stoječih ravninah, potem
še le z navzdol potisneno horicontalno projekcijsko ravnino, to je v
navadnem narisu. Veliko mu tudi pri tem pomaga že opisani papirni
model! Dobro je pa in posebno priporočilno začetniku, se pridno
pečati z določitvijo presečišč na sledeči način.

Vsaka prema razen paralelne doseže v neki točki projekcijsko
ravnino, ako se dovolj podaljša. Točka, kjer prema ravnino zadene,
imenuje se presečišče (prerezišče). Nekatere poševne preme pa celo
obe projekcijski ravnini zadenejo, ako se na obe strani podaljšajo.
Svetlobni žarek pa navadno zadene le horicontalno projekcijsko rav¬
nino. Kakor je treba premo v prostoru podaljšati, ako se hoče pre¬
sečišče z ravnino dobiti, tako se tudi zvrši v projekcijah. Pod. 20.
nam to natanko predstavlja v prostoru, pod. 21. pa enako nalogo v
navadnem narisu z navzdol potisneno horicontalno ravnino. Iz pro¬
jekcijskega narisa spoznamo tudi sledeče pravilo: 1) Horicontalno
presečišče Ii 4  se dobi, ako se vertikalna projekcija preme, p " podaljša
do osi Ii" in od tod na os potegne pravokotnico (perpendikelj), ka¬
tera podaljšano horicontalno projekcijo preme p 4  zadene v točki Ii 4 .
2) Vertikalno presečišče v 44  se pa dobi, ako se horicontalna projek¬
cija p' podaljša do osi v' in od tukaj potegne na os pravokotnica,

10

ki zadene podaljšano vertikalno projekcijo v točki v  Pri določitvi
senc pa so te preme svetlobni žarki in presečišča — sence toček.
Brez truda se tudi lahko vsak prepriča, da je senca preme navadno
tudi prema in le takrat nalomljena črta, ako pade senca na obe pro¬
jekcijski ravnini. Treba je le vzeti svinčnik v roke, ter ga tako dr¬
žati, da pade njegova senca na model. Naris se zopet tako napravi
ko prej, ker je vsaka prema določena z dvema točkama. Določi se
torej senca vsake točke posebej (s tem, da se presečišča žarkov po¬
iščejo) in prema, ki se potegne od ene do druge je iskana senca,
glej pod. 22.

Po nekaterih vajah dobi se že toliko pregleda, da se že naprej
ve, kam pridete presečišči toček, ako je lega preme v prostoru po¬
polnoma znana. Te vaje so pri določitvi senc jako potrebne, kajti iz
črt sestavljena je kontura sence vsakega telesa, ki se naredi iz tistega
okvira, ki loči na telesu razsvetljeno stran od temne.

Figurine sence zdaj ne bo več težko narisati, treba je le dolo¬
čiti sence posameznih stranic ali kar je vse eno, sence vseh oglov —
to je toček. Ravno tako je pri telesih. Pod. 23., 24., 25., 26. nam to
natančneje pojasnujejo. Pod. 23. predstavlja nam štirikotnih v pro¬
jekcijah z določeno senco. Pod. 24. pa tristransko pravokotno prizmo.
Ta naloga se zvrši, ako potegnemo na obeh skrajnih straneh pod-
slomhe spodaj paralelno žarke, ter določimo senco krajnih robov in
gornje podslombe (osnovne ploskve); — to je potem odsebna senca
ali vsenčje. Nasebno senco na telesu (obdana od odsebne) pa določita
robova, ki izhajata iz oglov, katera sta prej omenjena žarka tangirala.
Isto tako določi se senca cilindra. Pod. 25. nam kaže projekciji po¬
končnega keglja z določeno in s tušem zaznamovano senco. Tu je
glavna naloga, določiti senco vrha V, ker od te točke se vlečejo k
podslombi tangente (žarki), ki senco omeje. Tako imamo potem
X n  b" d" c 44  odsebno (vsenčje), X 44  h 44  d" c 44  pa nasebno (lastno)
senco. \ r 44  a 44  nam predstavlja največjo svetlobo in X 44  d 44  pa naj¬
gostejšo senco na keglju. Enako določi se senca piramide. Da so
to prave senčne podobe, prepričamo se tudi lahko, ako postavimo
modele posameznih teles na solnce, ter na tleh njih senco opazujemo.
Pri kroglji pa se mora najprej določiti tisti krog, ki loči razsvetljeno
od temne strani; senca tega kroga je elipsa in ob enem kontura
vsenčja, ako pade na kako ravnino. Začetnik naj vse te naloge na¬
tanko izpelje. Potem mu tudi ne bo težko določiti sence pri stav-

11

barskih izdelkih. Treba je pred vsim spoznati mejo med senco in
svetlobo, potem pa določiti senco posameznih na meji ležečih robov
in oglov, tako, kakor je bilo prej razloženo in kakor nam pod. 26. kaže:
štiristranski steber pokrit s ploščo v načrtu in očrtu z določeno senco.
Natančni opis konstrukcije tukaj ni več potreben, ker to začetnik po
prej razloženem vodilu in lastnem premišljevanji lahko sam zgotovi.
Take naloge so tudi v spodbujo k samostojnemu delu.

Ako pa razna telesa, posebno oglata še pazljiveje ogledujemo,
zapazimo hitro, da niso vse ploskve enako razsvetljene, kajti vse je
odvisno od tega, s kakim kotom svetlobni žarki prihajajo na ploskev.
To jasno tudi razlaga pod. 28. Ena in ista ploskev nagnjena je raz¬
lično in sicer stoji najprvo po koncu, potem pa se vedno bolj nagiba
k horicontalni legi. Že iz podobe same se vidi, ki nam s koncema
predstavlja kvadrate enake temu v pod. 27., da v začetku največ
svetlobnih žarkov prileti na ploskev, potem pa vedno manj in sicer v
vrsti številk 1, 2, 3, 4, 5, i. t. d. do 10. Ploskev s št. 10. ostane po¬
polnoma nerazsvetljena, ker vsi žarki čez njo lete. Na ta način lo¬
čimo 10 svetlobnih stopinj, po katerih se tudi različne ploskve pri
raznih telesih uvrste in različno izrisajo. Prva ploskev pusti se po¬
polnoma bela, druga se že nekoliko enakomerno načrta s svinčnikom
ali pa enkrat prevleče s sivim tušem, ploskve tretje vrste načrtajo se
še bolj s svinčnikom ali pa dvakrat prevlečejo s tušem, ploskve s
št. 4 še bolj (trikrat s tušem) i. t. d. vedno bolj do št. 10, ki so že
popolnoma črne. Izrisovanje s svinčnikom se navadno tako dela, da
se ploskev enakomerno namaže, ali pa se vlečejo črtice sim-pa-tje
lepo navskriž (mrežkanje). Tako izrisana ali tuširana telesa dobe v
resnici nekaj telesnega in plastičnega. Mnogokrat to nadomestujejo
tudi barve.

4. Še nekaj o barvah.

Barve so različne in veliko jih je, toda tri so glavne, namreč:
rudeča, modra (višnjeva) in rumena. Vse druge pa so mešane barve,
ker se dajo narediti iz prejšnjih treh. Tako se naredi iz rudeče in
modre karmezin, bager (purpur) in vijolična (violett). Iz rudeče in
rumene se napravite škrlatna (scharlach) in pomarančna (orange).
Iz modre in rumene naredi se razna zelena. Iz zelene in vijolične
naredi se temno višnjevo-rujava (olive), iz zelene in pomarančne ci-
metno-rujava (citrin), iz vijolične in pomarančne (žolte) pa kostanjasto-ru-

12

java (russet). Iz rudeče, rumene in višnjeve naredi se siva, kakor
tudi iz zelene, vijolične in žoltc. Vse te barve lepo v krogi zbrane,
predstavljajo šarovni venec (Farbenkreis). Za tako mešanje rabijo se
navadno sledeče: karmin (češnjevo rudeča), pariška višnjava (Pariser-
blau) in gumijgutij, katere Anreiter na Dunaji in Giinther & Wagner
v Hanovri po 3 kr. prodajajo. Večkrat se tudi imenujejo sledeče barve:
cinober je rumenkasto-rudeča, roza je svetlo-rudeče-vijolična, lila je
svetlo-vijolična, ultramarin je svetlo-višnjeva.

Vsak naris dobi obarvan več življenja in naravnega (naravnosti). *)
Ni pa vse eno, kako se barve ena zraven druge postavljajo. Za od-
zadje (Hintergrund) rabi se navadno bledi tuš, črnilo pomešano z vodo,
kavina voda ali tobakov sok, včasih tudi črni tuš. Primerne zveze
različnih barv so: „(Rudeča in modra), (žolta in ultramarin) sti naj¬
boljši zvezi dveh barv, jako lepi dvojici ste tudi (zlata in ultramarin)
ter (rumena in vijolična), (zlata in vijolična) pa (zlata in purpurna)
ste krasni, živo in krasno vplivate (rumena in karmin) ter (rumena
in purpurna), dobro vjema in večkrat rabi se tudi črna (tuš) in in-
dijsko-rudeča ali rumena, (rujava in ultramarin) pa je najbolj elegična
zveza, ki vzbuja bolečo žalost. Trojica (rudeča, modra in rumena)
je najlepša in najvažnejša zveza, ki se nahaja v vseh slogih. Posebno
se skladajo (cinober, ultramarin, zlata) ali pa (cinober, cijanmodra,
rumena), jako krasna zveza je tudi (rudeča, zelena, rumena zlasti
zlata). Vjemajo se pa tudi (rudeča, bela, zlata), (rudeča, bela, zelena),
(rudeča, bela, modra), (zlata, bela, zelena), lepe so in mnogokrat rabijo
se (rumena, črna, zelena) ali (cinober, črna, rumena) ali pa (cinober,
črna, zelena), tako tudi (rudeča, siva, zelena). Četvorka (modra, rudeča,
zlata in bela) je prav lepa zveza, ki se nahaja posebno v alhambrinih
ornamentih, sklada se tudi (rudeča, zelena, modra, rumena)". Več o
tem se lahko bere v knjigi „Farbenlehre von Jos. Eichler, Wien.
GO kr."

Pri slikanji treba pa je paziti, da se ne jemljo višnjeve in zelene
barve v usta, kajti hud strup so! Treba je torej imeti pred seboj
kozarec vode za snaženje čopičev; dobro je tudi papir z gumijem
prilepniti, da pri slikanji ne dela robov. — To velja za slikanje z

*) V človeškem življenji imajo barve celo različen pomen, namreč črna
pomeni žalost, bela nedolžnost, rumena ljubosumnost, rudeča srčnost in ljubezen,
škrlatna srd, vijolična otožnost, višnjeva (modra) zvestobo, zelena upanje.

13

vodenimi barvami; kako pa naj se ravna z oljnatimi, vedeti morajo
umetniki, slikarji natanko. *)

S tem je končana naša naloga. Akoravno je znabiti tvarina
sim-ter-tje malo preveč skrčena, upamo vender, da bodo razpravo v
obče umeli čitatelji, katerim je namenjena. Predmet obširneje in te¬
meljiteje razlagati mogoče je le v posebni knjigi, kar pa ni naš na¬
men. Tako delo zahteva tudi spretnejšega pisatelja in mnogo skuše-
nega strokovnjaka. Tu smo hoteli le podati kratek in namenu pri¬
merno ceni navod o izdelovanji črtežev. Kdor se pa za to vednost
bolj zanima, nasvetujemo mu sledeče knjige: „Dietzel, Leitfaden fiir
den Unterricht im technischen Zeichnen“, IV zvezke, ali pa „Anlei-
tung zum Zeichnen einfacher Objekte des Bau- und Maschinenfaches
v. C. Heskv, Wien.“ Tudi hrvatski „Gradjevni pristojbenik“ (spisala
Altman i Bukl) je priporočila vreden.

Konečno podajamo še „ terminologij o za tehnično risanje" s po¬
sebnim ozirom na srednje šole, nabrano večinoma iz slovenskih (po¬
sebno Matičnih) in hrvatskih znanstvenih knjig (Rječnik tehnologič-
koga nazivlja). Po našem menenji bilo bi celo dobro za napredek
in razvitek našega znanstva, ko bi se v terminologiji popolnoma pri¬
bližali Hrvatom. Večji del povsod pristavili smo tudi domačo besedo
k tuji in sicer iz prepričanja, da nestrokovnjakom to bolj ugaja, ker
razumljivost predmeta olajšuje. Vsled tega imamo navadno več iz¬
razov za eden pojem. Sim-ter-tje pa je bilo tudi treba kak nov
izraz skovati; zarad tega delo tudi ni popolno, ter čaka sposobnejšega
naslednika, ki bo gradivo še opilil.

Začetek je storjen. Upamo, da delo pri Slovencih v tej stroki
nadalje ne bo tako počivalo, kot doslej.

*) Toda barve se ne rabijo samo pri slikanji različnih podob in tehničnih
črtežev, marveč barve izbrali so si tudi narodi, države, dežele in mesta za ločitev.
Celo pri obleki je barva važna. Črna je najbolja za zimo, ker solnčne žarke
zelo obdrži, torej greje; bela za poletje, ker žarke najbolj odbiva. Barvo pa
najbolj obdrži siva obleka. Ženskam belolaskam jako pristoja zelena in višnjeva
obleka, črnolaskam pa se bolj poda rudeča in rumena. Rumena je sploh barva
največje svetlosti in bliščobe (solnce). Rudeča očem naj bolj škoduje. Pred
solnčnimi žarki pa oči zelo varujejo višnjeve (zelene) ali rujave očali.

14

Terminologij a.

Opazka: C = Cigale, L = Lavtar, T = Tušek, č — črta, (h) - hrvatski,
(n) = narodni izraz.

Abdachnng, položitost (h).

Abmessnng. izmera C.

Abplatten, sploščiti C.

Abscisse, abscisa (č, nareznica, T, do-
ločnica).

Absehen, ziralo (h), očnik (h).

Abstand, oddaljenost, daljina (h).

Absteeken (Traijiren), zakliniti C, ob-
takniti C, izkolčiti C.

Accidentalansicht, akcidentalni (navskriž-
ni) ogled.

Accidentalpnnkt, naletišče, akcidentalna
točka.

Achtnhr, osmerokotna zvezda (h), tloris
(h).

Ahnlichkeit, podobnost C, sličnost (h).

Albidade, alhidada.

Anfangspnnkt, izliodišče (h), početek C,
začetnišče.

Anlcgen, prevleči (z barvami), obarvati.

Anschlagnadeln, zapičnice.

Aijuarcll, slikanje z vodenimi barvami C.

Arabeske, arabeska, kraža C, (arabsko
listno okrasje).

Asymptoten, asimptote č, približeval-
nice C, nestičnice (h).

Atelier, slikarnica C.

Anfnahme, načrtanje (h).

Aufnehmen, načrtati C, izmeriti C, ma-
povati L.

Anfriss, načrt (h), vertikalna projekcija.

Anfspannen, prilepniti, napeti C.

Anftragen, narisati, unašati L.

Anfvvickelbare Flacbe, navijalna ploskev.

Augdistanz, očesna daljava.

Angenniass, mera na oko C, (ogled).

Angpnnkt, gledišče (h), (uazorišče, na-
sprotišče).

Ausdelmung, obmer L, razširjenost.

Ansziehen, izčrtati, potezati, povleči.

Balin, pot C.

Begegmmgspnnkt, preprežišče, križališče.

Begrenzen, omejiti C.

Beleuchtmigsintensitat, razsvetljivost.

Bergmesser, klitometer, višavomer.

Beruhrnngsebene, stična (dotikalna) rav¬
nina C.

Beriihrnngseleinent, dotikalni delek, ele¬
ment.

Berulirnngslinie, č. dotikalnica C.

Beriihrnngspnnkt, dotikališče C, stik (k).

Bildebene, podobogledna ravnina.

Bogen, lok C.

„ flacker, plošnati C, ploskati C.

„  gedruckter, potlačeni, znižani.

„ gothischer, gotski.

„ steigender, vzdigajoči, nastopni.

„ iiberhoheter, vzvišani (h).

„ voller, polni L.

Bogenmass, mera za loke C, lokomer.

Biischnng, strmina (h).

Brcite, širina C, širjava C.

Brennpnnkt, žarišče L, gorišče.

Calqnirpapier, prečrtalui papir.

Cardioide, kardioida, srčasta krivulja C.

Carton, karton, pročrt (h).

Centrale, centrala, č. središnica C.

Central-Projection, centralna (osrednja)
projekcija.

Centrallinie, č. središnica C.

Centrum, središče C.

Colorieren, kolorirati, obarvati.

Combination, kombinacija, sestava C.

Concentrisch, koncentričen, sosreden C.

Congrucnz, kongruenca, skladnost C,
enačnost.

Conjugiertc Axe, druga os C, (osica).

Conoid, konoid, pastožec C.

15

Constrnction, konstrukcija, ustroja, so-
stava T.

Contour, začrt, obris C, očrtek C.
Convergenz, konvergenca, stičnost C.
Coordinaten, koordinate, č. soreduice C.
€oordinatenaxe. koordinatna os.
Copieren, prerisati (h).

Cotieren, kotirati, opisati, očrkati, za¬
znamovati.

Crayonzeichnung, s kredo črtano C
Croqnis, začrt na oko, načrtek C.
Cubikinhalt, telesnina L.

Cnrve, kurva, krivulja 'C.

Curvcnfliiche, krivuljasta ploskev.
Curvenlincal, krivuljar C.

Darstellende Geometrie, načrtno (opisno
C, deskriptivno) merstvo.

Darstellnng, osnova, osnutek, razlož-
ba C.

Deckfarbc, pokrivalna (krovna) barva.
Decoration, dekoracija, olepšanje C.
Dendrometer, deblomer C.
Dcpressionsvvinkel, kot znižanosti C.
Detailaufnahme, meritev na drobno.
Detailplan, podrobni (natančni) črtež C.
Diagonalansicht, diagonalni (poprečni,
prekotni) ogled, pogled (h).
Diktatzcichnen, risanje po narekovanji.
Dimension, dimenzija, obmer C.
Diopterlineal, diopter, prozir (h), pado-
kaz, mersko ravnilo.

Directrix glej Leitlinie.

Distanzkrcis, dištancni krog.

Distanzlinie, č. dištancnica (daljnica),
č. odaljenosti (h).

Distanzmethode, navod (vodilo) z distanco.
Distanzpunkt, dištancna točka, točka da¬
ljine (h), razdaljišče, razstojišče.
Divergenz, divergenca, odmičnost C, raz¬
vod (b).

Drehung, vrtenje C.

Drehnngsaxe, vrtilna os.
Drehnngsmittelpnnkt, vrtišče C.
Drehungsradins, vrtilni polomer (radij).

Dnrcbdringnng, predor, predirnost.
Dnrchschnitt, presek C, prerez C.
Diirchsclinittslinic, č. presečnica C.

„ methode, navod s presekom.

„ pnnkt, presečišče C, pre-

rezišče.

Ebener Sclinitt, ravni presek (prerez).
Eckpunkt, oglišče, (h), C.
Eingescliriebene Eignren, vrisane (vkro-
žene (h) figure (liki).

Einlotbgabel, vilice za navpično vravnanje.
Einschlupfen, upiti se (h).

Einvisicrcn, ugledavati C.

Einzeichnen, učrtati (h).

Ellypse, elipsa, pakrog C.

Ellypsoid, elipsoid, pakroglja.

Ellyptisch, eliptičen, pakrožen C.
Endansiclit, ogled s koncema, (prednji
pogled h).

Endpnnkt, krajišče C, končišče.

En face, na lice, popolni ogled.

Entvvnrf, obrisje, občrt.

Epycikloide, epi- (zunajna) cikloida.
Erdpnnkt, znižališče, temeljišče, prstišče.
Errichten, narisati, postaviti C, potegniti.
Erzengende, č. tvornica C, sestavljevalnica.
Evolnte, evoluta, č. odvitnica (h).
Evolventc. evolventa, č. navojuica (h).
Excentricitiit, ekscentričnost, izsrednostT,
zasrednost (b).

Farbenharmonic, harmonija, soglasje (se¬
stava) barv.

Farbenkreis, barve v krogu, šarovni
venec C.

Farbcnlehre, nauk o barvab C.
Farbenmiscliung, mešanje barv.
Farbenverbinduug, sestava barv, barve
ubrati.

Farade, fasada, ospredje C, lice C, pro¬
čelje (h).

Fallen, spustiti (b).

Federzeichnnng, črtanje (izčrt) s peres. C.
Fixicren, fiksovati, ustaliti C.

Fixpnnkt, nepremikališče, stališče.

16

Flachengleich, ploskvenojednak L.

„ inhalt, ploščina L.

„ sčhnitt, ploskveni (plošnati) presek.

Flnchtpunkt, stečišče (k), bežišče.
Forme], formulica, pravilo, oblika T.
Formenlelire, oblikoslovje C.
Freihandzeiclmen, prostoročno risanje C.
Frescomalerei, slikanje (na zidu) na
mokrem C.

Front glej Farade.

Frontfliiche, sprednja (glavna) pročelna
ploskev.

Fusspnnkt, petišče (h), podnožišče C.
Galerie, galerija, razstava slik.

Gebilde, tvor C.

Gebogcn, skrivljen, zločen.
Gedachtniszeichnen, risanje na pamet (iz
spomina).

Gckriimmt, zavit.

Gcmeinschaftliches Mass, skupna (občna)
mera L.

Gemisehtlinig, raznočrten C.
Genremalerci, slikarstvo iz življenja C.
Geom. Ort, geometrijsko (merstveno T)
mesto L.

Geom. Zeichncn, geometrijsko risanje C.
Gerade, prema C.

Geradlinig, premočrten C.

Gewinde, zavoj (h).

Gleicbartig, istovrsten C, enakovrsten.
Gleicligerichtet, istomeren, iste meri T.
Gleichliegend, istoležen L, istoležeč.
Gleichmassig, enakomeren T.

Gleichheit, enakost C.

Goldener Schnitt, zlati presek, zlatosek.
Goniometer, kotomer C.

Gotli. Bogen, gotski lok, zašiljen lok (h).
Graphik, grafika, pisarstvo.

Grapliiscbes Triangnlieren, grafično tri-
angulovanje, (načrtno merstvo s tri¬
kotniki).

Grenzflache, mejnina L.

Grenzpnnkt, mejišče C.

Grosse, veličina (h), C.

Groteske, groteska, čudnolik C.

Grand, podstava, temelj (h).

Grnndanstricb, glej Grundierung.

Grnndebcne, podstavna ravnina, podstav-
nina, temeljnina.

Grundflaclie, podnica (h), stalo, osnovina,
podslomba.

Grnndlinie, č. osnovnica (h) C, temeljnica.

Grnndriss, očrt L, temeljni načrt, hori-
contalna projekcija.

Grundsclinitt, trasa, raza, sled, temeljni
presek.

Grandirnng, podmaz (h).

Gnilimi arabicum, arabski gumij.

„ elastični«, gumijelastika.

Haarstricli, tanka (lasna) poteza.

Halbbegriinzt, poluomejen C.

Halbieren, razpoloviti C.

Halbierangspnnkt, razpolovišče C.

Halbscbatten, polusenca, prisenčje C,
sosenčica C.

Handzeicliming, ročni naris (goloročni C).

Harmonische Theilnng, harmonična, so¬
glasna (skladna) delitev C.

Hanptaxe, glavna os C.

Hanptpunkt, glej Augpunkt.

Heftniigel, risarski žebljički.

Hilfsebene, pomočna ravnina C.

Hintergrand, ozadje C.

Horizontallinie, č. horicontalnica, vodo-
ravnica.

Horizontebene, obzorna ravnina.

„ kreis, obzornik C.

„ linie, č. obzornica.

Hiihe, višina C.

Hiihenmessnng, meritev višav, visoto-
merje C, višavomerje?

Hyperbel, hiperbola, kosatica T, pre-
petnica.

Hyperboloid, hiperboloid.

Hypocykloide, hipocikloida, notranja ci-
kloida, kolotečnica (h).

Ikonograpbiscli, ikonografičen, slikopi-
sen C.

17

Impastieren, debelo mazati (h).
Inschrift, nadpis C.

Isometrisclie Projection, isometrijskapro¬
jekcija (enakomerstveno vzmetovanje).
Kanalvvage, nivel, merska cev, vodorav-
nilnica.

Kantenschnitt, robovni presek.
Kegelscbnittslinie, kegeljesečnica, stož-
kosečnica C.

Kcrnscliatten, polna (črna) senca C.
Kettennagel, utikljaj L.

Kettenstab, merska palica (h).
Klinographiscli, klinografično, likopisno.
Klinometrisch, kosoos (b), klinometrijsko.
Kopfzeichnung, naris glave.

Korbbogen, zbočeni lok, locanj C.
Kbrpernetz, telesna mreža L, razgrnena
površina.

Kreidepastc, testo od krede (k).
Kreuzrissebene, navskrižna (poprečna)
ravnina, poprečnina.

Krnnmifliicliig, krivoplosk C, (krivoplo-
ščat).

Krnmmlineal, glej Curvenlineal.
Krnmmlinig, krivočrten L.

Krummzirkel, cirkelj za deblino.
Krnmnmngsmittelpnnkt, krivuljno sredi¬
šče (zavoja) C.

Kriimmnngswinkel, krivuljui kot.

Lackiren, lakovati (h).
Landschaftszeicbuen, risanje krajev (oko¬
lic).

Liinge, dolžina C, dolgost C.
Langenmass, dolgostna mera T.
Lasnrfarbe, prozirna (lazurna) barva.
Leimfarben, limnate barve.

Leit-linie, č. vodilka, vodnica, ravnalica (h).
Leitstrahl, č. prevodnica T, (radius vector).
Lichtebene, svetlobna ravnina.
Liclitintensitiit, razsvetljivost.

Lichtstelle, razsvetljeni kraj.
Lichtstrahl, svetlobni trak (žarek) C.
Linie gebrochene, nalomljena črta.

Linie gemischte, namešana črta.

„ gestrichelte, črtičasta črta.

„ punktierte, pikčasta (točkasta).

„ volle, polna črta L.

Linearperspective, linearna perspektiva,
črtalna (naglednost) obvidnost C.

Lincarzeichnung, naris z ravnilom.

Longimetrie, dolžinomerje C.

Lotli, plajba (n), odves, navpičje.

Lothrechte, glej Vertikale.

Lnftpunkt, zračišče, vzdigališče.

Maander, meander, spleteno okrasje.

Malerei, slikarstvo C.

Mantelflache, plašč C, stransko površje T.

Mappe, tlavid L, mapa.

Masszahl, mersko število L.

Messband, merski trak (vrvica L).

„ bar, izmeren C.

„ fahne, mersko bandero (praporec L).
„ kette, merski lanec C, veriga.

„ platte, merska letva L.

„ stange, merski drog L.

„ tisch, merska miza C.

Meterstab, meter.

Mittellinie, č. srednica C.

Mittlere geom. Proportionale, srednja
geometrijska proporcionala T.

Modeli, model, kalup C, vzor C.

Modellieren, modelovati (b), obrazovati.

Moreske, moreska, krasnolik.

Mosaikmuster, mozajiski obrazec.

Mundleim, klija (h).

Oberbogen, nadločje C.

Object aus dem B&ufache, izdelek iz
stavbarstva.

Object aus dem Maschinenfache, izdelek
iz mašinstva.

Olfarben, oljnate barve.

Ordinate, č. porednica C, ordinata.

Ornament, okrasje, lepotičje.

Ortogonale Projection, ortogonalna
(pravokotna) projekcija.

Ovallinie, č. ovala, jajnica (h).

2

18

Palette, paleta, poduoska (ploščica) C.

Palmette, palmeta, okrasje iz palmo¬
vega listja.

Parabel, parabola, metnica T.

Paraboloid.

Parallelismus , paralelizem, vzpored¬
nost C.

Parallelperspective , paralelna (vzpo¬
redna) perspektiva (h).

Parameter, obmernik C, poprečnik.

Parzelle, parcela, zemljiški kosec.

Pastellmalerei, pasteljna slikarija (na
suho (h).

Pauszeichnung, pročrt (h).

Perpendikel, perpendikelj, č. osovnica
(h), odvisnica.

Perspectivischer Apparat, perspektivni
aparat (pristroj), podobogled, podo-
bokaz.

Pikiernadeln, glej Anschlagnadeln.

Pinsel, čopič.

Pittoresque, slikovit C, živopisen C.

Plan, črtež C.

Planieren, planirovati, ravniti C.

Plastik, plastika, tvorstvo C.

Point de vue, dogledišče C.

Polaraxe, polarna os C.

Polare Projection, polarna projekcija
(vzmetanje iz tečaja).

Pole, poli, tečaji C.

Portraitzeichnen, portretovanje, obra-
zovanje C, izrisovanje obrazov.

Profil, profil, stranski ogled, pročrt (h).

Projection, projekcija, vzmet.

Projectionsaxe, os projekcije (vzmeta).

Projectionsebene, projekcijska (vzmet¬
na) ravnina, vzmetnina L.

Projectionslehre, nauk o projekcijah
(vzmetanji) C.

Projicieren, projicirati L, projikovati T,
vzmetniti T, vzmetati C.

Projicierende Ebene, projikovalua (v-
zmetalna), vzmetajoča ravnina T.

Projicierende Gerade, č. projikovalnica
(projicirnica), vzmetalnica (vzmetnica).
Proportionallinie, proporcionala, č. raz-
mernica (h).

Querschnitt, (poprečni) presek.
Radiergummi, radirka.

Radlinie, glej Cykloide.

Rand, rob C, obrobek, okrajek.
Randverzierung, robno okrasje (olep¬
šava).

Raum (I. II. III. IV.) prostor C.
Raumgrosse, prostorna veličina (koli¬
čina) L.

Rauminhalt, prostornina C, telesnina.
Rectificieren, izpremiti C, izpraviti (h).
Reductions- (Proportional-)Winkel, re¬
dukcijski (razmerni, prevodni) kot.
Reflex, refleks, odsev C, odraz (h).
Regelrechte Flachen, pravilne ploskve.
Reissbrett, črtalna deska (tabla).
Reissfeder, črtalno pero, črtalnik.
Reissschiene, črtalno ravnilo (sina).
Reisszeug, črtalno orodje, črtalo.
Relief, pridvig C, propuh (h).
Richtebene, ravnalna ravnina.
Richtung, namera, mer L.
Richtungslinie, č. nameraica.

Ring, kolobar C, (h).

Rosette, rozeta, rožica C.
Rotationsaxe, rotacijska (vrtilna, sti¬
kalna) os.

Rotationsflachen, rotacijske ravnine.
Riickkehrlinie, č. povratnica (h).
Rundbogen, krožni oblok C.
Schattenstrich, debela (senčna) poteza.
Schattieren, osenčiti, otemnjevati C.
Scheitel, teme C, vrh C.

Scheitrecht, pokončen, osovit (h).
Schichte, plast L.

Schlagschatten, odsebna senca C, vsen-
čje, zaton?

Schneckenlinie, č. zavojica C, polžasta
črta.

19

Schneidende, rezka C, (č. sečnica).
Schnittflache, presečnina C.
Sehraffierung, črtkanje C, mrežkanje (h),
šrafiranje (h).

Schraubenflache, zavojna ploskev.
Scliranbenlinie, č. zavojnica (h), vijačnica.
Schrottvvage, greblica, razulja (h).
Sculptur, skulptura.

Segmentformig, odsekan, kraječni.
Scliaxe, optična (vidna) os (h).
Schstrahl, optični (vidni, gledni) žarek
(trak).

Sehweite, dogled (b).

Sehwinkel, vidni kot C.

Seitenriss glej Profil.

Selbstscbatten, nasebna (lastna) senca C,
(osonj ?).

Senkblei, grezilo C, svinčnica C, navpi-
čilo.

Senkelstock, pogreznjula C.

Scnkrechte, č. pravokotnica L.
Situation, situacija, okolični načrt, mapa
L, tlavid L.

Sitiiationszeichnen, situacijsko, položajno
(b) risanje.

Skizze, skica, načrtek C, zrisek.
Spirallinie, spirala, krožasta črta.
Spitzbogen, glej gothischer Bogen.
Spitze, vrh C, obrobek.

Špur, glej Trat;e.

Stalilstich, jeklorez C, jeklopis.
Standlinie, č. stalnica L.

Standriss, glej Aufriss.

Stereographisch, stereografsko, telesno
črtati, telopisno (h).

Strahlenbiischel, kita C (žarkov).
StraUlenkegel, optični (žarkovni) kegelj.
Strecke, daljica C.

Streifen, proga C.

Strichmanier, risanje s črtami, črtkanje.
Symmetrie, simetrija, somernost C.
Tafelzeichnen, risanje na tablo.

Terrain, svet, tla C, zemljišče C.

Tlieillinie, č. delilnica.

Tlieilungssatz, delilno pravilo.

Trage, glej Grundschnitt.

Tragieren, glej Abstecken.

Transporteur, transporter, prenašalec,
kotnik (h).

Transversale, transversala, č. prečnica
L, preka.

Transversalmassstab, poprečno merilo C.
Triangnlirungspnnkt, C trikotišče.
Tuscbscliale, skledica za tuš.
Tuschieren, tuševati.

Uberschlag, proračun C.

Ubertragon, prenesti C.

Uberziehen, prevleči.

Umdrelrangsaxe, glej Rotationsaxe.
Umdrehungsflache, glej Rotationsflache.
Umgeschriebenc Figuren, obrisane (ob¬
krožene) figure.

Umbiillungscurve, č. obvitnica (h).
Umhiillungsflache, obvijalne ploskve, po-
vojke (h).

Umlegung, preložitev.

Cmriss, občrt (h), obrisek.
Verbindnngslinie, č. veznica C.
Vcrgrbssernng, povečava L.
Verbiiltnissmasstab, razmerno merilo C.
Verjiingter Masstab, omaljeno C, (h),
(vzmanjevalno) merilo.

Verkleinerung, zmanjšava, omaljevanje
(h).

Verlangcrung, podaljšek L.
Verscliwindnngspnnkt, stečišče (h), zmi-
kališče.

Vertikalebene, vertikalna (navpična) rav¬
nina L, navpičnina.

Vertikallinie, č. vertikalnica, navpičnica.
Visieren, vizirovati, meriti C.

Visierlinie, č. vizirnica, glednica L.
Visierstab, sodomerka C.

Vordergrund, ospredje C.

Vorlage (polychrome), predris, predloga
(mnogobarvana).

20

Wahre Lange, prava (naravna) dolžina,
dolgost.

Wasseriarben, vodene barve.

Wasserwage, glej Kanalwage.

Windschiefe Dachflache, vegasta stre-
šina ploskev.

Winkeldistanz, kotna distanca (dalji¬
na (k).

Winkelkreuz, oglomerni križ C.

Wisoher, brisalec.

Wischmanier, risanje z izbrisovanjem.

Zeichen, znamenje C.

Zeichenkreide, črtalna kreda.

Zeichenkunst, risarstvo C, črtarstvo C.

Zeichenschrift, risarska ali načrtna pi¬
sava.

Zeichenstab, zaznamenjevalka L.

Zeichnen, črtati, risati C.

Zeichnung, naris, načrt.

Zeichnungssaal, risarska soba, risar-
nica, črtalnica.

Zirkel, cirkelj, šestilo (h).

Zirkelzeichnen, risanje s cirkeljnom
(z risarsko pripravo).

Zickzacklinie, č. rezkavica (h), strelasta
črta (strelnica).

Dodatek

iz stavbarstva.

Anldufe,  natok, početek, petnica (b).
Anschlag , žleb, pripira (n).

Architectur , arhitektura, graditeljstvo
(b), zidarska umetnost C.

Armirmg der Ecken,  obramba (oja-
čenje) (h) oglov.

Aschenfall,  pepelišče (h).

Aufklauung,  naklada, sastaviti na la-
loke (h).

Auftritt,  nastop (h).

Austritt,  izstop (h).

Ballcen  verdtibelte, iztempljani (zakli-
njeni) bruni (n).

Ballcen  verschraubte, zavijačni.

Ballcen  verzahnte, zazobljeni.

Bau,  stavba 0 (gradba).

Bauart,  zidava C.

Baukunst,  stavbarstvo, zidarstvo C.
Baumaterialien,  zidivo, stavivo C.
Baumeister,  stavbar C, zidarski moj¬
ster (n), graditelj (h).

Bauplan,  stavbni (stavbarski) črtež.
Bauplatz,  stavišče C, tesarnica (h),
Bauproject,  stavbna nakana (nasnutek).

Baustgl,  zidavni slog C.

Bauzeichnen,  stavbarsko risanje.
Belcronung,  krona, površek.

Binder,  veznik (n).

Binderschaar , vrsta (plena) iz vezni¬
kov (po čez).

Blockverband,  angležka vez (h).
Blochvand,  stena iz hlodov.
Bolilendecken,  pege (n).

Bohlenrost,  brana (iz plohov) (n).
Brunnengrand,  korito (n).

Bundsdule,  vezalni steber, križ (n), ve-
zilnik.

Bundtram,  sporočeni tram (n), pore¬
zanem

Bundesgespdrre,  vezane špire (n), po¬
vezani rogovi (h).

Capital,  kapitel, glavica (h).
Dacliausmittelung , načrt (osnutek)
strehe.

Dacliboden,  podstrešje.

Dacligeruste,  strešni oder (n).
Daclistulil,  vstrešje, cimper (n).
Daclmandriegel,  veternica (n).

21

Dečke,  strop (n).

Dippelbaum,  stropnik (n).

Dippelboden , strop iz stropnikov, na¬
vadni strop.

Dreiband,  trivez.

Durchzug,  prenos, spodnik.
Eindeckung , krov (strešni) (n).
Einlassung,  vezanje s stopinjo (n).
Einsumpfen,  namočiti.

Erdgesclioss,  pritličje.

Erker,  pomoli.

Estrade,  podstenje C.

Estriche,  ješterleh (n ?), naboj (h), tlak
iz ilovice.

Facluvand,  čatma (h), zid iz predala,
zapažna stena (pregrada), medstenje.
Falze,  sklad, porobek, zareza C.
Faserholz,  stremen, les po plosk (n).
Felilbogen,  glej Romenad.

Fehltrdme,  slepi tramovi (n).
Fensterband,  nasadilo C.

Fensterstock,  bangerec (n ?), podboj,
stebrič.

Feuerkanal,  ognjavod.

Feuerraum,  gorišfie.

First,  sleme (n).

Flachziegel,  strešnik (n).

Friese,  pas, pojas (h).

Fundament,  grunt (n ?), podstava, pod-
zidje, temelj (h).

Fussband,  nožna veza (h), štrebenec (n).
Fussboden,  pod (n).

Fussbodenbretter,  podnice (n).
Fusstritt,  prag (n).

Futter,  oboj C, paž (n).

Futterbrett,  pažnica (n).

Futterthiir,  španske (obite, oblečene)
duri (n).

Gebdude,  zidanje, poslopje (n).

Geortelt,  pričeliti (n).

Geruste,  oder (n).

Gesimse,  sims (n ?), nastavek, venec (h).
— Band,  vezalni —.

Gesimse - Fuss,  nosilni —.

— Haupt,  glavni —.

Geivande,  obložnik (n), obsteDje, do-
vratnik (h).

Geviolbe,  obok C, svod (h).

— Kappen-,  na kapo, kapast (h).

— Kreuz-,  na križ.

— Kuppel-,  s kuplo.

— ldatzl-,  češki, razprostrem, šije (n?).

— Spiegel-,  gladki.

— Tonnen-,  žlebasti, valjast (h).
Geicolbsbogen,  obokov lok, oblok C.
Geivolbsdicke,  obokova debelina.
Grathe,  robnik (n), greben (h).

Gurgel,  ušesa (n), grlo, robec (n).
Gurten,  oproge (h), vpravilnice.
Hdngioerk,  višalo, visišče, viesilje (h).
Hirnholz,  jedro (srce) lesa C, strž (h),

les s koncema (n).

Hočhbau,  sgradarstvo (h), višestavstvo.
Uochofen,  plavž (n), visoka peč (h).
Hohlziegel,  žlebak (n), korec (n).
Holzconstruction,  sestava (zveza) lesa.
Holzverbindung , vezanje lesa (lesene
vezi).

Ichse,  zlota (n).

Karren,  gare.

Kehlbalken,  veza (h).

Kernholz,  stržen (n, h).

Kreuzlager,  križavec, križna lega.
Kreuzschaaren,  križavna plena (vrsta) (n).
Kreuzverband,  križna vez.

Lagerfuge,  ležeči sklad, leža (h).
Langschtoellen,  glej Longrinen.

Latte,  letva, šibka (h), gredica?
Ldufer,  podolžnjak, uzdužnjak (h).
Lduferscliaar,  plena (vrsta) iz podolž-
njakov.

Leergespdrre,  prazne špire (n), špirovje
(n?), nepovezano rogovlje (h).
Lehnmauer,  glej Parapet.

Leisten,  lašta (n ?), remelj (n).
Lichthof,  svetlobovod, svetlišče.

22

Lisene,  lizena, steber v steno vzidan.
Longrine,  longrina, podolžni prag.
Mauerbank,  strešina (n), podzidnica.
Mauer  — Einschliessungs-,  oklenilni zid.
Mauer  — Feuer-,  zidani opaž, ognjabran.
Mauer  — freistehende,  osamljeni zid (h).
Mauer — Front-,  sprednji zid C.
Mauer  — Fundament-,  podstavni (te¬
meljni) zid.

Mauer  — Futter-,  oblačilni zid, pod-
zid (h).

Mauer, geboschte,  ostrmljeni zid.
Mauer  — Giebel-,  načelni —, zabat (h).
Mauer  — Haupt-,  glavni zid.

Mauer  — Mittel-,  srednji zid.

Mauer  — Scheide-,  ločilni zid, medzid.
Mauer  — Štirn-,  čelni zid C.

Mauci — Widerlags-,  uporni zid (h).
Mauenverk  — Bruchstein-,  zidovje iz
lomljenega kamenja.

Mauenverk, gemischtes,  mešano zidovje.
Mauerwerk, liegendes,  ležeče zidovje.
Mauenverk  — Quader-,  iz kvadrovca.
Mauenverk, schioebendes,  viseče zidovje.
Mauenverk, stehendes,  stoječe zidovje.
Mauenverk, trockenes,  suho zidovje.
Mauenverk  — Trummer-,  razvalinsko
zidovje.

Mauenverk  — Ziegel-,  iz opeke.

Mdrtel,  mort (n?), mavta (n?).
Nisehen,  neške (n).

Nuth,  špranja (n), šip (h), utor (h).
Oberbiigen,  gornji lok, nadločje C.
Oberboden,  gornji pod (n, h), nadstrop.
Oberlichten,  gornja svctlišča, nadsvet-
loba.

Faralleldach,  sokrov (h).

Parapet,  naslonilo.

Pfeilbogen,  oblok.

Pfeilhbhe,  obokova višina.

Pfeifer,  steber (n), podpiravec.
Pfeilerstiege,  stopnice na stebrih.
Pfette,  glajt (n), podružnica (h).

Pfettenbug,  glajtna rama (n).

Pflock,  kolec.

Pfosten,  ploh (n).

Pilaster,  steber k steni prizidan.
Pilotenrost,  brana na koleh.
Plattensteine,  kamenite plošče.

Poln. goth. Verband.  poljska gotska vez.
Postament,  podnožje C.
PirWdac/r,pristrešek,jednokapnikrov (h).
Quader-stiicke , kvadrovci (n), sekani
(rezani) kamni.

Quaderverputz,  omet na kvadre.
Querschwellen,  glej Traversinen.
Baufen,  jasle (n).

Reibbrett,  gladilnica (h), plazna C.
Boheisen,  grodelj (n).

Bomenad,  šiponk (n?), izzidan lok.
Bost,  sragovje, mreža.

Bostladen,  deska za na vošč (n), pod¬
ložna deska (h).

Bostschliesse,  blazina za na vošč (n).
Bundhole,  hlodje, deblovina.

Satteldach , dvokapni krov (h), streha
na sedlo.

Saule,  stolp C.

Scheideuiand,  opaž, pregrada (h), pre-
zid (h).

Schiftsparren,  prirožak (h).
Schldgelschotter,  šuta (n ?), prod (n),
grušče, stolčeno kamenje.

Schliessen, zveze,  vezi, klini (h).
Schluss,  ključ (n), naprozornik (h), na-
vratnik (h).

Schopfen,  šop (n?), skošina (h).
Schweller,  prag (n, h).

Socket,  zokelj (n?), podnožak (h), vz¬
nožje.

Sockelplattenverkleidung , poklada zo-
keljnih plošč.

Sohlbank,  klopica (h), polica (n).
Spalettbogen,  špaletnik, oboki nad ok¬
nom.

Spalettthur,  špaletne ali slepe duri.

23

SpaletUoand,  špaleta, stranica (n).
Spalettiemng,  špalet (n ?), ograja.
Spcmnweite,  stežaj (n).

Sparren,  špire (n ?), špirovci (n ?),
rog (h).

Spiegelstufen,  gladke stopnjice.
Spitzbalken,  strela (n).

Sprengung,  upoga.

Sprengioerk,  uporje (h), upora, nastava.
Spritzivurf,  škrop (k).

Statue,  kip (h).

Steinpflaster,  kamniti tlak.
Steinverband,  skladnica kamnov.
Sticliballcen,  krače (n).

Stiegenarm,  oddelek stopnic.
Stiegenhaus,  stopnišče (prostor za stop¬
nice).

Stiegenspindel,  stopnično vreteno.
Stiegenspindelraum,  prostor za stop¬
nično vreteno.

Stossfuge,  skončni (stranski) sklad (n).
Streitbaum,  razdelilnik, pregrad (h).
Streubaum,  steljnik.

Stuccatorung,  stropnina, štukatura.
Stuhlsaule,  škarje (n).

Sturz , gornji prag (h), poprečnik, na-
vratnik (h).

Sturzboden,  strop s poprečniki, poprečni
strop.

Thiirbogen,  durnik (obok nad vratmi).
Thiirstock,  podboj C, banger (n?).

Tramboden,  strop iz tramov.

Traversinen,  traverzine, poprečnice (h),
prečniki.

Trennung,  ločba, ločitev.

Tunnel,  prerov (h).

Turbine,  motva (h), vrtačka.

Unterbogen,  spodnji lok, podločje.

Uberlegholz,  preklade (n). 1

Uberplattung , vezanje s ploščico,
sklop (h).

Verputz,  omet, zamaza C, snaženje,
belež (n).

Verscitzimg , vezanje s čepom in sto¬
pinjo, sklop? zasek (h), škatle (n?).

Verschalung,  oboj, paž (n).

Verschmatzen,  zamušiti (n), zmršiti (n).

Verstarkte Trdger,  pomnoženi, ojačeni
nosilci.

Verzapfung,  vezanje s čepi (n).

Verzmicken,  založiti, zašibrati (h).

Voli auf Fuge,  polno na sklad.

Vorkopfe,  brade (n).

Vorsprung,  napustek, napuš.

Wechsel,  menjavec.

Werkscitz,  gruntnik (n), strešna pod¬
laga, osnov (h), vezanje C.

I Vetterdach,  nadstrešek.

JVidcrlager,  upornik (h).

Zahnschmatzen,  muše (n), Stufen-
schmatzen,  zmrše (n).

Zapfen,  čep (n).


®13axsr®

Narodna in uniuerzitetna
knjižnica


i'

V

muxa

Ajod.^

f ^5  q  *

r 54 * M ^.

_H_

T


p >

^ 40 /tf

*/

/

/11

0

i/tH'

i **

*

a

6

/

i /

»/

rr


aaIw\£o  \ -.% jO

oh)C.

Avče.

ji


EfO=l 23


ikauA ca H/V^t

CtHiiuA^O .

E 7

“t ** tj K  V V */■ vV *" ,kv W l' J  * /r  t

4 3 ^kmo,  4^, Snujoče, b4wuaift,

^ AW|HUC^, 5  |VtA^ >


/1 (uJkX{u<hio xidu>M&)

% MUtiiflMM!).

% d,VOtiAM.

H  AOUMd^^uojua

5  / 0 fcfc>Ot X^CVU 0 UM»,


* 4

t r "fe * y *>*«•..

tcifca

m

d.ib

Sfeit