POSEBNA IZDAJA kuHurno -poliiično glasilo \/sL o SLOVENCI - SLOVENKE! •Gas zori in mi zorimo s časom! Razburkan čas gre in veje preko naših dolin in ta cas usmerja in sili vsakega jjosameznika izmed nas k razmišljanju tako o naši narodni samobitnosti kakor tudi o jtroblemih, ki se tičejo svetovnega razvoja zadnjega desetletja. Krik j>o skupnosti slovenskega narodnega življa je mogočno napolnil vse naše doline in temu kriku po slovenski skujmosti smo na široko odjrrli vrata tudi mi na zavestno katoliški strani. Daii smo takozvani jmsredovalni skujnni okoli g. Uranka vse možnosti jsovezovanja, zahtevali j>a smo e 10, da bo igra odkrita, da bo igra slovenska in da [>ri tem naša slovenska j>reteklost in nreteklost vsega slovenskega naroda ne bodeta oskrunjeni. To smo bili pri današnjem položaju dolžni tako svojim volivcem , iz leta 1949 kakor tudi vsemu slovenskemu narodu, ki je in ostane krščanski, pa naj tti ali oni vladajoči še tolikokrat zbrišejo B ižič iz koledarja. Rojaki, danes smo se zbrali ob kijm navega Andreja Einspielerja, ki nam je koroškim Slovencem in vsemu slovenskemu na odu dal ob sodelovanju s Slomškom in Antonom Janežičem Mohorjevo družbo, k itero smo ravno v zadnjih letih ob sodelovanju vseh, ki hočejo v resnici služiti potrebam koroških in po svetu raztresenih Slovencev, zopet jtoživeli in ji dali jjrepotrebno tiskarno. SLOVENSKA ZASTAVA - NAŠ SIMBOL Rojaki, zbrali smo se ob slovenski za;tavi. Troje polj vidimo v naši zastavi. Belo polje nam je simbol in znak čiste vesti j>red Bogom, jdavo jtolje nam je izraz zvestobe do svojega naroda in rdeče polje je znak naše neomajne ljubezni do naše domovine in do naših domov. Za te simbole smo šli v letib nasilja v pregnanstvo in s temi simboli smo se leta 1945 vrnili domov, da zoj)et začnemo graditi svojo novo bodočnost. Nov val je zavel preko dolin, val, ki je hotel izbrisati našo tisočletno {»reteklost in nam vsiliti nekaj novega, kar je po svojem izvoru nemško, to je najskrajnejši materializem Marksa. Dolgo smo potrebovali, da smo j>rcbili porodne bolečine novega časa, dolgo smo potrebovali do spoznanja, da se ne smemo pustiti odrezati od svojega debla, ki je skozi tisočletja živelo iz kršča iškega duha in to deblo je ostalo živo ob vseh napakah nosilcev te krščanske misel msti in sc mogoče danes močneje kakor kdaj koli j>reje izraža v j>olnih cerkvah Slovenije. Dolga leta smo svetovali, dolga leta odsvetovali, danes na moramo jasno povetlati, da slovenski narod ni komunističen v v,em svojem mišljenju, da je ta narod v svojem bistvu ostal krščanski in da ne bo nikdar zamenjal Božiča z dedkom mrazom. IZDAJSTVO NAD NARODOM Ko smo to dejstvo jasno izpovedali, tedaj se je oglasil drugi tabor Demokratične fronte delovnega ljudstva in je prvič j>red vso javnostjo jiriznal, da mu je nemška materialistična stranka bližja, kakor slove iška, ki živi iz preteklosti slovenskega naroda. Prvič v zgodovini se je slovenska str mka odločila, da bo glasovala za nemško stranko. Prepričani smo, da ta odlok ni padel iz vere pristašev, marveč iz navodil, ki so jih d o b i 1 i j) o govoru ministra Krajger-j a minulo jesen, ko je dejal, da i m a j o s 1 o v e n s k e m a n j š i n e v Italiji in Avstriji nalogo krepiti socializem in napredna gibanja. Koroška Demokratična fronta se je odločila za krejntev socializma, čeprav na škodo slovenske skupnosti in na škodo slovenskih jmtreb. Da j>a to dejstvo še bolj podkrepijo, so organizirali slovenski jdes, za katerega je prevzel deželni glavar jto-kroviteljstvo, vendar je smatral za jmlitično bolj juimerno, da se tega plesa ne udeleži in tudi socialistični j>rvaki na Koroškem so se ustrašili svojega slovenskega komunističnega zaveznika. Saj jih na jdesu ni bilo. Mi koroški Slovenci gremo strnjeno vsi na volišče in bomo tako potrdili svojo tisočletno |>rctekiost in polno zaupanje v bodočnost. „S 1 o -venci in kristjani smo in tega nas ni treba biti sram,” tako je ugotovil ugledni kmet iz Podjune in radi tega b o m o v s i v o 1 i 1 i <1 n e 22. februarja 1953 KRŠGANSKO DEMOKRATSKO STRAN -O Dne 22. januarja 1953 je g. Janko Urnik sklical tiskovno konferenco, da tam iznese svoje očitke proti ..reakcionarni lini i naše stranke,” to je proti liniji, za katero je delal na volitvah leta 1949 z vsem prepričanjem jirojiagando. Resnica j>a je, da je g. Urank že dne 2. 3. 1952 odstojiil kot tajnik Narodnega sveta in kot odgovorni urednik lista ,,Naš tednik” in se je te svoje demonstracije spomnil šele |>o desetih mesecih, ko smo mu prej nudili vso mož tost političnega udejstvovanja in smo mu začetkom decembra 1952 jionudili prvo m ;sto na kandidatni listi. V svojem pismu i dne 2. 3. 1952 navaja kot vzrok odstojia v ,e druge stvari kot svetovnonazorna vj>raša-nja in tudi v osebnem razgovoru je jiotrdil in poudaril vse, kar ga je najrotilo k odstopu; nikjer pa ni bilo o ..socializmu” ali celo „o močnejši levici” govora. Dr. VALENTIN INZKO - TAJNIK NskS Ožji odbor Narodnega sveta je takoj zavzel stališče do odstopa in je tudi imenoval zastopnika v osebi g. dr. Valentina Inzka. Ker še ni bilo občnega zbora Narodnega sveta, prosim, da današnji svečani zbor potrdi to spremembo in jiostavi na to mesto enega izmed potomcev Andreja Einspielerja, saj smo se ob njegovem kijm zbrali danes k temu svečanemu posvetovanju. Dr. Inzko je v vsem našem delu sodeloval. on je vodja pevskega okteta ..Slavček”, ki je opravil v minulem jmletju veliko pevsko turnejo jro zajiadni Evrojii in tako nesel glas o nas koroških Slovencih tako med rojake, kakor tudi med druge zaj>adne narode. Njemu izročamo danes oporoko velikega Andreja Einsjuclerja, njegovega strica, s prošnjo, da bi z isto skrbjo nosil to breme in delo, kakor ga je nosil Andrej Einspieler sam. UPANJE V ZMAGO Še dobrih štirinajst dni smo pred volitvami in na vsakem izmed nas so ure preizkušnje merjene. Po dosedanjih vtisih smemo ugotoviti, da so naši zaupniški odbori po vaseh in občinah na svojem mestu. Navalili so sicer j>o nekaterih krajih na naša zborovanja in to ne volkspartajevci in ne socialisti in vavdeujevci, marveč jm taši Demokratične fronte, ki so bili za ta dejanja jrripravljeni in naučeni. Ni mo os.ali dolžni nobenega odgovora, in če se navali podvojijo, bomo tudi to zmogli. Demokratična fronta pa je dokazala, da so ji vse nemške stranke bližje kakor edina slovenska s t r a n k a , ki je šla na volilno bojišče tako v deželni kakor tudi v državni zbor samostojno za pravice koroških Slov n cev. NAŠE ZAHTEVE Krščanska demokratska stranka n : more dajati nobenih obljub, pač pa zaprisega, da se bo za vse slovenske potrebe borila naj) rej. Krščanska demokratična stranka se bo tudi /anajtrej postavila odločno za dvojezično šolstvo, ki temelji na veljavnih avstrijskih zakonih. Krščanska demokratska stranka se bo jmstavila za gospodarsko enakopravnost južnega dela dežele. Naše delo je rodilo že tudi gotove sadove, ki so naše gosjsodinjske šole utrdili in orno jočili vrsto kuharskih tečajev. Lani smo imeli tri tečaje, letos jsa jih bo vso zimo dvanajst ali j>a celo štirinajst. Boj za pravico javnosti gospodinjskih šol gre naj>rej. Boj za kmetijsko šolo gre na J»rej. Boj za slovensko gimnazijo in za ureditev učiteljišča se nadaljuje. Zastavili smo se za rente tucate jmsameznikov in smo vedno zopet ugotovili, da rente ne daje stranka, tudi ne socialistična, marveč da rente j) 1 a č u j e m o s a m i, da sloni j)o avstrij kih zakonih vsaka renta na izpolnjenih predpogojih starosti in invalidnosti. Sicer j)a bodo o naših gospodarskih in kulturnih zadevah govorili še bolj jtokli-cani. Meni kot jtredsedniku juipada dan ‘s na slavnostnem zborovanju le dolžnost, da vam vsem, koroškim Slovencem in tudi ti tim, ki ne bodo volili Krščanske demokratske stranke, dam zagotovilo, da bom storil vse, kar bo v mojih močeh, kakor sem to storil tudi do sedaj in sicer ne za šilinge in ne za denar, marveč iz svoje notranje jtotrebe in iz za jotovila, ki sem ga dal leta 1922 na mrtvaški postelji svojemu očetu, da se svojemu narodu i n s v o j i veri ne bom nikdar izneveril, j)a naj bodo jmlike še tako težavne. To oporoko bom držal in sem jo tudi držal desetletja j)a naj so bili najradi z ene ali druge strani. Še bodo v zadnjih tednih j>red volitvami j>rišli razni naj)adi in razna beganja jsredvsem iz komunistične in tudi iz volksjiartajevske strani. Ne j> u s t i t e se v a -rati.mi gremo na volitve tako v dežlni kakor tudi v državni zbor samostojno. Ge j)a je kdo mnenja, da so predvsem glasovi za državni zbor izgubljeni, tedaj mu moramo jmvedati, da so zgubljeni tudi tedaj, če jih damo eni ali drugi stranki na nemški strani, ne da bi dobili preje za to j>ri-merno odškodnino za naše posebne slovenike potrebe. Ob zaključku j)a vas vse pozivam, da vsak izmed vas in nas stori v j)olni meri svojo dolžnost, da pouči na vasi ljudi, kako stvari v resnici stojijo in jjotem bomo 23. februarja lahko dejali: „Siorili smo svojo državljansko in tudi svojo narodno doižnost.” PROF. DR. VALENTIN INZKO Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Valentin InAo, je bil rojen dne 22. januarja 1923 na znanem Einsp.elerje-vem domu pri Pregliju v Svečah. Tam je obiskoval ljudsko šolo in že tu pokazal posebno veselje do glasbe in petja. Zato m čudno, da se je odločil za učiteljski poklic, saj se na učiteljišču polaga velika pozornost na ta dva učna predmeta. — Komaj je postal učitelj, že je moral k vojakom, od koder se je vrnil iz francoskega ujetništva marca leta 1946 in je nastopil siužoo učitelja v Skočidolu. Kmalu pa se je vpisal na graško univerzo in je po izredni pridnosti in vztrajnosti že leta 1949 napravil profesorski izpit iz slovenščine in svetovne zgodovine ter je postal doktor filozofije. — Dve leti je nato poučeval na klasični in realni gimnaziji v Celovcu, od leta 1951 pa poučuje in vzgaja na celovškem učiteljišču učiteljski naraščaj za dvojezične šole. Ne samo v šoli, tudi izven šole je torišče njegovega neumornega dela. Bil je prvi urednik „Nasega tednika”, piše članke v „Vero in dom”, v Mohorjeve koledarje in druge, tudi inožemske liste. Organiziral je kulturni odsek pri Narodnem svetu, ustanovil je oktet „Slavček”, ki je gostoval širom ožje in širše domovine in med slovenskimi izseljenci po Zapadni Evropi. Dr. Val. Inzko je poročen in je oče treh otrok. — Naj Vsemogočni blagodavl|a njegovo nadaljnje delo za družino, narod in Roga. MIHA ŠVEGL Pri Ižepu v Lobniku pri Železni Kapli je bil rojen dne 8. avgusta 1913 naš kandidat Miha Švegl. Po končani ljudski in nadaljevalni šoli v Železni Kapli je delal doma na kmetiji, udejstvoval pa se je marljivo tudi kot tajnik izobraževalnega društva in je nastopal kot izvrsten igralec na naših odrih. Med vojno je moral na fronto, bil je ujet in je v Sovjetski zvezi mogel spoznati pravi obraz marksizma in leninizma v praksi, f/raženega v komunistični diktaturi. — V veliko veselje družine in sosedov ter vse fare se je vrnil zdrav domov, medtem ko je njegov starejši brat Pavel postal žrtev vojne. Po smrti izvrstnega gospodarja, očeta Janeza Švegla, je prevzel Ižepovo kmetijo in tim zdaj z materjo in z bratoma ter sestrama gospodari kot skrben in napreden gospodar. Vedno pa še najde časa za prosvetno in za gospodarsko delo našega občestva. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v občinski odbor, pozneje v kmečki občinski odbor. Vodi tudi krajevno organizacijo Kmečke gospodarske zveze. NAŠI KANDIDATI I. ZA KOROŠKI DEŽELNI ZBOR Dr. Joško Tlschler, profesor v Celovcu Janko Janežič, kmet v Lesah pri Št. Jakobu v Rožu Miha Švegl, kmet v Lobniku pri železni Kapli Niko Kriegl, kmet v Zahomcu v Zilji, Milka Hartman, gospodinjska učiteljica, Libuče Karel Miki, kmet v Maloščah Boštjan Male, kmet v Št. Janških Rutah pri Svetni vasi Peter Mohar, delavec v Dobrli vasi Janko Tolmaier, kmet na Radišah Štefan Marktl, kmet v Šmiklavžu pri Rudi. II. ZA DRŽAVNI ZBOR Dr. Joško T i s c h 1 e r, profesor v Celovcu Janko Janežič, kmet v Lesah pri Št. Jakobu v Rožu. Predstavnik naše kandidatne liste, od velike večine splošno priznani zastopnik koroških Slovencev in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, prof. dr. Joško Tischler, je bil rojen v kamenski fari dne 8. maja 1902. Pozneje je kupil njegov oče kmečko posestvo v Tinjah, kjer je obiskoval Joško ljudsko šolo. Po končani srednji šoli v Celovcu se je vpisal Joško na dunajsko univerzo in je leta 1928 postal profesor na celovški realki. Zaradi svojega trdnega slovenskega prepričanja je bil pa kmalu prestavljen v Furstenfeld na štajerskem, pozneje v Beljak in pod nacistično dobo v Bregenz na Predarlskem, od koder se je z izseljenci vrnil nazaj v domovino. Danes je splošno priljubljeni in priznani vzgojitelj, profesor slovenščine, matematike in fizike na celovški realni gimnaziji. Leta 1936 je prevzel dr. Tischler iz rok narodnega borca in mučenika župnika Vinka Poljanca vodstvo naše kulturne organizacije. Od takrat je vso svojo skrb in vse svoje delo posvetil samo kulturnemu, gospodarskemu, socialnemu in političnemu podvigu koroških Slovencev. Ko se je z izseljenci vrnil leta 1945 v domovino, je postal v mesecu juliju predstavnik Slovencev v koroški deželni vladi, kjer je bila njegova glavna skrb povrnitev škode izseljencem in pa rešitev šolskega pouka na koroških ljudskih in srednjih šolah. Njegova zasluga je, da se je mogla Mohorjeva družba vseliti v svojo matično hišo v Celovcu, njegova zasluga je lep razvoj gospodinjskih šol v Št. Rupertu in v št. Jakobu, po njegovem delu so nastajali in rastli kuharski tečaji po vsem slovenskem delu dežele. V juniju leta 1949 je bil dr. Tischler izvoljen za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in pri volitvah v oktobru istega leta mu je ogromna večina Slovencev izrazila svoje zaupanje, na katerem je gradil vse svoje delo. Na tem zaupanju, ki mu ga bo narod gotovo spet dal pri volitvah dne 22. februarja, bo gradil dr. Joško Tischler tudi v naprej v delu za kulturne, politične in gospodarske pravice koroških Slovencev. SLOVENCI - IZSELJENCI! Doživetja zadnjega desetletja so ostala v nas vseh neizbrisna. Težki časi preizkušnje so Vas in nas vse še bolj povezali med seboj. Če gledamo danes nazaj in se vprašam, kaj nam je tedaj dajalo vso notranjo moč, moramo ugotoviti troje, kar nas je držalo pokonci: Vera v Boga Je bila neomajna Zaupali smo v svojo lastno moč Verovali smo v zmago pravice. Danes stojimo pred podobnimi odločitvami. Okoli Vas bodo eni širili polno obljub, drugi bodo zlivali ves gnjev in vso jezo na vse, kar je slovenskega. Samo eno bi Vam vsem kot vaš tedanji sopotnik stavil pred oči. Bodimo edini, kakor smo bili tedaj 17. julija 1945 na beljaškem kolodvoru. Bodimo edini, kakor smo bili v celovški kasarni. Bodimo edini in enotni, kakor smo bili kljub vsem neprilikam dne 14. aprila 1946 v celovški stolnici. Vera v Boga, vera v zmago pravice in zaupanje v svojo lastno razsodnost nas bo na dan volitev vse vodilo do pravilne odločitve za Krščansko demokratsko stranko v koroški deželni in dunajski državni zbor. Dr. Joško Tischler, I. r. Celovec, dne 5. februarja 1953. predsednik Narodnega sveta kor. Slovencev JANKO JANEŽIČ Drugi kandidat naše liste je posestnik Janko Janežič iz Leš pri št. Jakobu v Rožu. Njegovo ime je znano vsakemu koroškemu Slovencu, saj je naš kandidat potomec slavnih Janežičev: Antona, našega velikega slovničarja in soustanovitelja družbe sv. Mohorja, in šimna, nadporočnika v pokoju in tajnika Mohorjeve družbe. Pa naš Janko se ne sklicuje samo na velike prednike, marveč je tudi sam dokazal, da je vreden njihovega imena. Rojen 1914 je po ljudski šoli dovršil v Ljubljani meščansko šolo in nato kmetijsko šolo v Hoprijanu (Goldbrunnhof) pri Velikovcu. Med drugo svetovno vojno je prišel v angleško ujetništvo v Italiji, a se je kot koroški Slovenec kmalu vrnil v domovino. Danes upravlja Janežičev dom, ki slovi naokoli predvsem po svojem velikem in pestrem sadnem vrtu in po svoji vzorni živinoreji. Janko je poročen izza leta 1948 z Ju tijo roj. Schuttelkopfovo iz Velike vasi. Izza mladih let je nadvse agilen prosveta!. Prosvetno društvo „Kot" mu dolguje svoj najlepši uspeh. Trenutno je Janko načelnik šentjakobske posojilnice, a se vsled svoje vsestranske solidne izobrazbe uspešno udejstvuje tudi kot odbornik šentjakobske občine in kot napreden gospodar. Tako je Janko Janežič kot malokateri drugih poklican, da bo predstavnik in zagovornik naših gospodarskih in kulturnih interesov Roža v našem političnem predstavništvu. MILKA HARTMANOVA Kdo na Koroškem ne pozna naše Milke. Znana je celo daleč preko meja naše dežele. Rodila se je v Libučah dne 11. februarja 1902. Iz korenite slovenske kmečke hiše izvira in vse svoje delo je posvetila gospodinjski izobrazbi slovenske ženske mladine. Že šestindvajset let rajža od gospodinjskega in kuharskega tečaja do tečaja i/. kraja v kraj in tako izobražuje slovensko žensko mladino. Na stotine deklet je bilo v Milkinih tečajih. Danes pa že prihajajo v Milkine tečaje hčerke prvih tečajnic. Kjerkoli se pripravlja kuharski tečaj, povsod je prvo vprašanje, ali bo tečaj vodila gospodična Milka. Milka Hartmanova je mogoče danes najboljši poznavalec našega slovenskega ženskega sveta in priznanje njenemu delu je Milkino ime na kandidatni listi Krščanske demokratske stranke. Milka Hartmanova je naša gospodinjska učiteljica in njej velja naše zaupanje! laiied aq)spii|oui3p-i|)!i)S|ji|) eipiejis ei|S)BJ)|0(U9p Bi|sue)sj)| £S6L «njqaj ZZ leiieuoiieN CO< O« O) Stinunzettel r , ■' 1 • « : ' » ! I t 1 ♦ ) • ) l ') ■ .* Milka Hartman: Koroške Slovenke in volifve Me žene in dekleta čujemo iz odmevov predvolilnega dela vedno glasneje načela „Bog — narod — dom”. Beremo jih na letakih, v člankih našega lista, slišimo na volilnih zborovanjih. Slišimo in vidimo pa tudi vedno bolj očitno protiglasove, pripovedovali so nam o nemirih, ki jih uprizarjajo neki nam nenaklonjeni krogi na shodih naše Krščanske demokratske stranke. Vedno bolj jasno postaja, da pri teh volitvah ne gre več samo za politično predstavništvo naše narodne skupine, marveč za naše na-rodno-kulturne svetinje, ki so nas vodile desetletja in stoletja in nam kot zvezde svetile na nilši dosedanji narodni poti. Jasno je zato, da smo ravno na teh volitvah zainteresirane me, žene in dekleta, še v posebni meri. Pri teh volitvah ne gre več za poslanca, marveč se odločuje naš bodoči narodni razvoj vobče. Odločuje se koncem koncev usoda naših družin in domov, naših dolin, naše domovine. Spričo tako velike odločitve bi bilo neodpustno in povsem nepravilno, če bi se me žene ne zanimale za volitve in njihov volilni izid. Srce družine in doma je mati. Mati je tisto bitje, ki živi in trpi molče za svoje v družini, ki izgoreva za svojo družino kakor svečka. Mati je kakor tiha duhovnica, ki neprestano daruje in moli za svoje drage ob družinskem oltarju. Glasno in enoumno poudarjam v imenu vseh slovenskih deklet, žena in mater: Ni zdravega družinskega življenja brez živega krščanstva! Kako naj obstoja družina, v kateri ni prostora za spoštovanje staršev, v kateri ni zaščiteno nerojeno življenje, v kateri ni poštenja, odkritosti in medsebojnega zaupanja? Odkod naj predvsem mati in žena sicer črpa svoj idealizem, kje naj najde tiste duhovne sile, ki jo vedno spet usposabljajo in obnavljajo za vedno nove žrtve in novo trpljenje? Me slovenske žene dobro vemo za osnutek novega, po socialistih pripravljenega družinskega zakona. Po tem zakonu bi bila poroka navadna civilna pogodba in posebna sodišča bi po mili volji zakoncev zakone razvezovala in ločila. Ta osnutek odpravlja očetovsko oblast in postavlja na njeno mesto takoime-novano oblast staršev. Me slovenske žene dobro vemo, da preneha z ukinitvijo očetovske oblasti in očetovskega ugleda v družini sleherna avtoriteta in da bi ubogi otroci rasli kot divje rože brez očetove opore in brez mamine roke. Zato poudarjam in naglaŠam: Nobena koroška Slovenka, ki resnično ljubi svojo družino, ne bo dala zaupnice socialistični stranki! S socialistično glasovnico bi se odločila proti svojim dragim in bi se odpovedala svoji najlepši, materinski službi v družini! Narod dopolnjuje domovina. Kaj je naša domovina? To so doline in gore, reke in jezera, travniki in gozdovi. Pred vsem pa je domovina ljudstvo samo, ljudstvo v svojem občutju, ljudstvo v svojem srčnem in umskem življenju. Domovina so naše lepe narodne posmi in povesti, noše in običaji, domovina so naše stare, častitljive molitve. Obraz domovine je njena kultura. Me koroške Slovenke javno izpovedujemo: Nikjer drugod se naše ljudstvo doslej ni šolalo tako uspešno kakor v svojih cerkvah in cerkvicah, v svojih kapelicah in domačih božjih kotičkih, šola mu ni hotela dajati spoštovanja do domačije, do domačega dela in življenja, do materine besede in resnične izobrazbe. V cerkvah in v njihovih klopeh se je šolalo naše ljud tvo skozi dolgo tisočletje, vera je ohranila narodu njegovo visoko kulturnost in značajnost, po kateri presega marsikatero drugo ljudstvo. Zato bi bila od nas žen in deklet skrajna nehvaležnost, če bi se v velikih dneh ne hotele zavedati svoje velike dolžnosti. Tudi ob volitvah hočemo čuvati krščanska načela in dajati glasove samo oni s ranki, ki ta načela jasno in odkrito izpoveduje. Sovražnik naroda in domovine je, kdor hoče ljudstvu namesto njegove vernosti usiliti laživero. Brez vere in Cerkve izgine poštenje in značajnost, brez vere in Cerkve bi izginila iz naših lepih vasic in dolin ona prisrčna lepota, ki je dika naše lepe domovine in ki sije iz oči vsakogar, ki resnično ljubi ta naš lepi svet, njegovo vernost in njegov zlati, sveti idealizem. To naj nam bo vodilo v teh odločilnih dneh: Storile bomo k volitvam svojo krščansko in slovensko dolžnost. Kot levinje bomo branile naše domove in našo lepo domovino. Branile z žrtvijo, pojasnili in podrobnim delom, branile z glasovnico v roki, branile pa še najbolj z našo molitvijo k Očetu naše domovine in naših družin. Naša načela so: Mati, domovina, Bog — naša stranka je KRŠČANSKA DEMOKRATSKA STRANKA Miha Švegl: Naš gospodarski program Naša stranka, s katero nastopimo pri volitvah, se imenuje Krščanska-demokratska stranka. Ta naslov nas načelno obvezuje tudi v našem gospodarskem delu in načrtu. Krščanstvo ni samo zadeva za ebnega življenja. Krščanstvo daje smernice tudi za vse javno življenje: za socialno, gospodarsko, kulturno in politično delovanje, številna navodila Cerkve, papeške okrožnice, pastirska pisma posegajo neposredno v vse javno življenje ter postavljajo načela, da veljajo božje zapovedi za vsa javna področja. Torej veljajo krščanska načela tudi za gospodarsko življenje poedincev, družin in vsega naroda. Tudi gospodarstvo mora biti zgrajeno na božje zapovedi. Kaj pomagajo najboljši zakoni, najlepše odredbe, najjasnejši programi, če ne stojijo za njimi ljudje značaja in poštenja. Javno življenje in postavodaja bi bila neprimerno bolj preprosta, če bi ljudi za njimi vodila krščanska vest, zavest odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Za gospodarsko življenje neposredno pa velja socialni nauk Cerkve, ki gradi na treh pravicah: 1. Vsakdo ima pravico in dolžnost do dela. 2. Vsakdo ima pravico do dostojnega življenja iz svojega dela. 3. Vsakdo ima pravico do zasebne imo-vine. Iz taistega nauka Cerkve pa sledi drugo načelo: Vsakdo pa ima tudi dolžnost, da teh svojih pravic ne zlorablja na račun svojega bližnjega in skupnosti. Iz tega načelnega, krščanskega pogleda sledi druga nujnost: nad vsakim poedin-cem stoji skupr.ost stanov in občestvo naroda. Zato zavračamo z vso odločnostjo kakr-šno-koli razredno razkrajanje stanov in vsega naroda. V okviru splošne narodne blaginje imajo vsi stanovi pravico do stanu primernega življenja, nimajo pa pravice, da živijo in gospodarijo na račun drugih stanov. Okoli velike mize narodnega gospodarstva stojijo posamezni stanovi, pričakujoč vsak svoj delež gospodarskega dohodka. Kdor si prilasti več, kot mu pristoja, krade, jemlje na račun drugih. V tej zvezi sledi spričo položaja prva naša velika zahteva do države in dežele: Dokler bo kmečki stan v najtrši, najneiz-prosnejši borbi za svoje najpreprostejše živ-Ijenjc, medtem ko se bodo drugi ob njem bogatili in krepili, tako dolgo se bo nad kmetom in kmečkim gospodarstvom grešilo! I ako dolgo mora naša gospodarska politika stremeti za tem, da z vsemi dovoljenimi sredstvi izsili pravico kmečkega gospodarja. Država in dežela sta dolžni, da uravnavata svojo socialno in davčno politiko tako, da ne bo kmet po njuni politiki še bolj ogrožen, marveč da se popravi več-desetletna krivica gospodarskega zapostavljanja kmečkega stanu v korist drugim stanovom. Druga zahteva naše Krščanske-demo-kratske stranke izhaja iz skrbi za našo po- SPOMNITE SE! SLOVENSKI MOŽJE IN OČETJE, spomnite se, kaj vam je in mora biti najdragocenejša dediščina, ki ste jo prejeli in prevzeli od svojih vernih pradedov z obveznostjo, da jo daste naprej svojim otrokom in vnukom! SLOVENSKE ŽENE IN MATERE, spomnite se, kje ste iskale in našle v najtežjih urah in dnevih svojega ženskega, materinskega in gospodinjskega poklica zaželjeno in potrebno moč in luč! SLOVENSKI FANTJE, posebno oni, ki ste prestali in preživeli leta strahote po krvavih bojiščih, po brlogih in zasneženih gozdovih, po skrivališčih in jetniških taboriščih. Spomnite se, kje vam je bila dana zadnja sila za odpor in vztrajanje, zadnja iskrica upanja na rešitev in odrešitev! SLOVENSKA DEKLETA, spomnite se, kdo vam je dal in še daje ob vseh razočaranjih in oh vsem neuteše-nem hrepenenju dekliške duše, vedno spet nove pobude in pomoči, nove vere v zmago poštenosti, lepote in ljubezni nad temnimi silami v vas in okoli vas! SLOVENSKI INTELIGENTI, zdravniki, pravniki, profesorji, učitelji, uradniki, kolikor vas še šteje domača koroška zemlja, spomnite se, kdo vam je odprl in utiral pot do študija, kje so vam bile spričo pomanjkanja gmotnih sredstev domače hiše pripravljene in dane možnosti za dovršitev študija in pripravo na poklic, ki ga vršite! SLOVENSKI KMETJE, spomnite se, kdo daje plodovitost in rast vašim njivam in travnikom, kdo varuje vaše domove in vaša gospodarstva nesreče in nezgode in vam daje, če pridejo, moč in pomoč, da jih prebolite! SLOVENSKI DELAVCI, 9 spomnite se, da je vaš pravi delodajalec On, ki ga kličete kot Očeta v nebesih ter ga prosite, da vam da vsakdanji kruh in pride s svojim kraljestvom socialne ljubezni in pravice! SLOVENSKI ZADRUGARJI, spomnite se, kdo vas je vodil in uvajal pri ustanavljanju in vodstvu posojilnic in zadrug! SLOVENSKI PROSVET ASI, spomnite se, kdo vas je spričo ponemčevalne ljudske šole po domačih izobraževalnih društvih uvajal v čislanje in znanje lepe materine govorice, v zakladnice domače in vsečloveške prosvete! SLOVENSKI IZSELJENCI, ki vas je kruta, brezbožna oborožena sila iztrgala iz „hišice očetove” in domače grude, spomnite se, kje ste našli v dnevih begunstva in brezdomstva še največ razumevanja in najučinkovitejše zdravilo za svojo srčno bol in svoje domotožje in od kod ste pričakovali močno roko, ki bi vas branila, vodila in končno spet srečno pripeljala nazaj v ljubljeno domačijo! Ob vzbujanju teh spominov ne pozabite, da hvaležnost vsakega poštenjaka obvezuje. Grda nehvaležnost bi bila, če bi kdo izmed vas v teh dnevih volitve in odločitve MED BOGOM IN BREZBOŽNOSTJO, MED KRŠČANSTVOM IN PROTIKRŠČANSTVOM izdal svojo krščansko prošlost in pljuval v skledo, iz katere je jedel in se redil v dnevih mladosti in rasti, v dnevih bede in stiske. Vsak glas na dan volitev v nedeljo, dne 22. februarja, za edino slovensko listo, za edino domačo krščansko stranko, bodi tudi izraz te hvaležnosti in povezanosti, kakor bi bil vsak glas proti njej dokument zatajitve in preziranja te srčne plemenitosti in značajnosti. In še to: BOG TE VIDI in vsi tvoji dragi, ki jim že sije Njegova luč, ko boš oddajal v samotni volilni celici svoj, narodno usotlo odločujoči glas. deželsko mladino. V državni in deželni socialni in gospodarski politiki pogrešamo načrtnega dela, ki bi zagotovilo gospodarski obstoj naše mladine. Vedno bolj jasno je, da bo bodočnost terjala tudi v gospodarstvu sposobnost, strokovno kvalifikacijo.Za-to ponovno postavljamo svojo zahtevo po slovenski kmetijski šoli. Naše politično predstavništvo je dolžno naši gospodarski bodočnosti, da nadaljuje z vso neizprosnostjo boj za to našo šolo. Roko v roki s to zahtevo pa bo morala slediti druga naša zahteva: po slovenski obrtno-nadaljevalni in (Dalje na 4. strani) Janko Janežič: NAŠI CILJI Veliki možje si postavljajo za svoje živ-Ijensko delo kako geslo. Vse njihovo delovanje sc vrši v tem smislu, teži za gotovim ciljem. Pot do cilja je navadno dolga, polna ovir, spotik, a mož, ki po poti gre, je poln zagona m poguma. Cilj je tako visok, da rajši premaga vse težave, kot pa bi krenil na pot ugodnosti in popuščanja. In prav je tako. S tem nam ti veliki cilji porajajo velike može, ki jih svet danes tako potrebuje. Tudi mi imamo cilje pred seboj. Prav je, da jih imamo, naša dolžnost je, da za njimi stremimo in jih po možnosti dosežemo. Jasno je, da je ta cilj pred nami ve- dno isti, vedno enako visoko na lestvici vrednot. Pod najvišjim ciljem, ki je kristjanom Bog, pa so še podcilji: dom in narod. Te tri svetinje, Bog — narod — dom, so vredne vseh naših naporov. Te tri svetinje druga drugo spopolnjujejo. človek, ki ima vedno isti cilj pred seboj, je značajen — mož poštenjak. Tisti pa, ki cilje menja, ki ima recimo za cilj svojo ugodnost, zabavo, denar, materijo ali kaj sličnega, pa je nezna-čajnež, vetrnjak. Kako slavimo in občudujemo danes može, ki so bili neustrašeni narodnjaki, delavci na kritičnem področju, neupogljivi katoličani, pridni, vztrajni kot mravlje, ki so vse težave prešli, da so dosegli svoj veliki cilj. Nam so postavljeni na svetilnik: v oporo in pogum. Imamo, hvala Bogu, take može. Naši rojaki so. Kdo izmed Slovencev ne pozna škofa Slomška, neupogljivih Einspielerjev, profesorja Janežiča, župnika Ražu-na, Treiberja in Poljanca? Koliko pa je še neimenovanih, skritih velikanov, ki jih vsak dan opazujemo in o katerih pravimo: možje poštenjaki so, trdni in neomajni kot skala. Mnogi se trudijo, nam omenjene svetinje iztrgati iz src. Kaj drugega nam postavljajo za cilj, kaj manjvrednega, postranskega, v jedru komunističnega. To pa zato, da bi postali slabiči, ljudje brez volje, masa, s katero bi voditelji delali, kar bi hoteli in bi bili mi samo orodje za dosego njih ciljev. Našega krščansko-narodnega prepričanja se boje, ker se z njim ne strinjajo. Naša dolžnost je, da skrbimo za mladino. Da bo tudi ta hodila po naših stopinjah: da ji bo materina govorica sveta in krščanska vera s svojim naukom zakon življenja. Prav je, da gre mladina s časom naprej, ne sme pa postati mehkužna in neodporna. Mimogrede bi ji tako ukradli najlepše: domovino in jezik. S tem pa bi kmalu pozabila tudi na Boga. Še enkrat vas opozarjam: Ne bojte se težke poti; poti odpovedi in napora, ker v njej je naša rešitev — je naše navadno življenje. Mož odkritih je vsak vesel, jih vsakdo spoštuje, mož neznačajnežev se vsakdo boji. Naš gospodarski program (Nadaljevanje s .4. strani) trgovski Soli. Nikdar ne smemo in ne bomo prezrli, da bo v bodoče solidna strokovna izobrazba predpogoj solidne eksistence v katerem koli stanu in poklicu. Ta pregled bi bil pomanjkljiv, če se ne bi dotaknil tudi nujnosti naše gospodarske samopomoči. V polni meri se zavedamo važnosti našega kreditnega in blagovnega zadružništva. Pravo in solidno zadružništvo je zgrajeno na krščanskih načelih. Bolj kot katera koli gospodarska panoga terja zadružništvo po krščanskem idealizmu zajetega članstva. Njegovi ustanovitelji — Raiffeisen — Janez Krek — Matej Ražun so dosledno in brezpogojno za topali to stališče. Izkušnja dolgih desetletij uči, da uspeva zadružništvo dobro le tedaj, če je ozko naslonjeno na dobro organizirano in jasno usmerjeno krščansko prosveto. V kreditnih in blagovnih zadrugah upravlja zadružništvo narodno premoženje in zato so njegovi voditelji in delavci dolžni, da upoštevajo pri svojem upravljanju narodno-gospodar-ske in narodno-kulturne cilje. Ti cilji ne smejo biti cilji samo ene, morda celo male skupine, marveč morajo biti resnično cilji v e narodne družine. Trenutni položaj okoli našega zadružništva nam nalaga v naši Krščanski-demokratski stranki veliko, zelo veliko odgovorno t. Še nekaj se čutim dolžnega, da omenim: nujnost skrbi za našo ženo in gospodinjo. Naša gospodinja — bodisi v kmečki, rokodelski, obrtniški ali delavski družini — je stala doslej v senci naših javnih prizadevanj. Ravnali smo z njo kakor mačeha s pastorko. Tudi tod bo treba jasnega, načrtnega dela, da ji olajšamo njen, danes nikakor zavidljivi socialni položaj. Roko v roki z našim izobraženstvom — duhovniki in lajiki — hočemo v novi, naši Krščanski demokratski stranki, razviti vsestransko, na zdravih temeljih postavljeno gospodarsko in socialno delo -v blagor nam poedincem, našim stanovom in vse naše narodne družine. tam. Hodil po ‘zetnip. s&n nzši... Zamrzla Drava sredi Roža Čače pod Dobračcm koroških mo Lisi Uhaja vsak čeinek. - Naroča se poil naslovom: „Naš lednik” Celovec. Viktringer King kli - Naio.i.ma mesečno 3 šil. /a ino/emsivo I dolarje lemo - Lasiiiik in udaj.oclj Narodni svcl vencev. - Odgovorni urednik Albcn Sadjak. - Tiska tiskarna Diuibe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Vikiringer Ring 20. - lel. šiev. uiednišlva in upiave 43-58. - Tošmi čekovni urad šicv. 69.7»»