Št. 38 (2248) • Leto XLIII • Novo mesto • četrtek, 17. septembra 1992 • Cena: 60 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Do konca ledna se bo nadaljevalo suho in loplo vreme. Zjutraj se bo pojavljala megla. TEDEN BOJA PROTI KAJENJU 14.-21. septembra NOVOTEMA iMMi POPUSTI IN UGODNI NAKUPI V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH OD 25.8. DO 25.9. 1992 NOVO MCSTO, TRCBNJl, KRŠKO, KOSTANJEVICA, METLIKA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul >o Kmetje niso zadovoljni z ukrepi ^Tiskovna konferenca SKZ o posledicah suše in (nezadostnem) ukrepanju vlade za ublažitev škode — Kritike, ker za škodo ni dodatnega denarja NOVO MESTO — V soboto popoldne je Slovenska kmečka zveza v Novem mestu pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki njenih podružnic iz dolenjskih in belokranjskih občin govorili predvsem o posledicah suše in o ukrepih slovenske vlade za ublažitev škode. Predsednik slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen jih je ocenil kot nezadostne. Vlada se je po mnenju dr. Zagožna bi ublažili posledice suše v govedoreji. doslej odzvala predvsem z ukrepi, ki naj jjjj222S23EHl SQ ZA PET METLIŠKIH VIN METLIKA — Tukajšnja vinska klet je na sejem Slovenski proizvod- slovenska kakovost, ki je bil pretekli teden v Kranju in katerega namen je izboljšati kakovost naših izdelkov, poslala pet svojih vin. Za vsa, torej za metliško črnino letnik 90 in 91, laški rizling, rose in laški rizling-pozna trgatev letnik 90, je Prejela znak slovenske kakovosti. Hkrati seje vinska klet včlanila tudi v združenje Slovenska kakovost. PRI NAS PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO NOVO MESTO — S strokovnim predavanjem o ekologiji in kmetijski mehanizaciji, ki bo ob 12. uri v Kmetijski šoli Grm, se bodo danes začeli dnevi kmetijske tehnike in prvo državno prvenstvo oračev. Jutri bo od 12. ure najprej predstavitev strojev, ob 13. uri Praktični prikaz njihovega delovanja ter Poskusno oranje, zvečer pa družabno srečanje. Državno prvenstvo v oranju bo v soboto ob 8. uri na njivah ob oskrbovalnem centru Graben KZ Krke Novo mesto. PREDSEDNIŠKIKANDIDA TSLS V NOVEM MESTU — Po tiskovni konferenci je bila na vrtu hotela Kandija v soboto zvečer Se predstavitev Slovenske ljudske stranke in njenega predsedniškega kandidata dr. Stanka Buserja, ki je med drugim Dolenjcem obljubil dolgo pričakovano avtocesto. Med čakanjem, da bi na predstavitev prišlo omembe vredno število poslušalstva, je dr. Buser nazdravil s kmeti, ki so na prizorišče s konji pripeljali sod domačega. (Foto: Z.L.-D.) • Opozorjeno je bilo tudi na socialne probleme, ki nastajajo. Plačilo tretje akontacije davka in prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki je največje, saj znaša dobri dve tretjini celoletne obremenitve, je kmete zadelo prav v času, ko bi morali vložiti vsa sredstva v odpravo škode. Mnogi so ostali brez akumulacije, vlaganja v kmetijstvu so se ustavila, kmetje se menda celo izpisujejo iz zavarovanja, o čemer pa ni zbranih podatkov. Tudi vladno priporočilo bankam, naj za eno leto odložijo plačilo obveznosti zadolženim kmetijam, je dobilo negativno oceno. Pravi ukrep bi bil, da bi vlada našla denar za enoletno plačilo obresti, da po enem letu kmetije zaradi zadolženosti ne bodo zrele za bankrot. yV//////////////////////W Danes v Dolenjskem listu I na 2. strani: • Združeni v skrbi za begunce na 3. strani: • Odločijo kvasovke na 4. strani: • Trd, vendar neizbežno na 5. strani: . • Tudi spletke potapljajo na 7. strani: • Oba predsednika na 9. strani: • Tobak v šolskih klopeh na 10. strani: • Kdo bo poskrbel za na 14. strani: • Le točka namesto visoke na 16. strani: • Nikoli več podložniki in V, r'/////////y///////////////^^^ Zagotavljanje čim hitrejše preskrbe s koruzo in in drugo krmo je ustrezen ukrep, vendar to ne bo dovolj. Skoda zaradi suše, ki že presega celoletni katastrski dohodek celotnega slovenskega kmetijstva, namreč še nastaja. Na jutrišnjem sestanku občinskih podružnic SKZ na Ptuju nameravajo oblikovati predlog spremembe zakona o solidarnostnem odpravljanju posledic nesreč, po katerem naj bi povračilo škode v kmetijstvu ne bilo odvisno od skupnega družbenega proizvoda občine. Kmetje in SKZ z dr. Zagožnom na čelu vladi očitajo, da ni zagotovila nobenih posebnih sredstev za odpravo posledic suše, ampak je le prerazporedila kmetijski proračun, Vladi očitajo, da dopušča zelo nizke odkupne cene mleka, mesa in drugih kmetijskih pridelkov, ki so daleč pod izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije, ter uvoz živine in mesa iz tujine. Zaradi tega kmetje — dolenjski in belokranjski se počutijo kot nepotreben tržni presežek — vsak mesec izgubljajo veliko več kot kaže, da bodo dobili za odpravljanje posledic suše. Pričakovati je veliko povečanje črnih zakolov, prihodnje leto pa močno zmanjšano domačo čredo in pomanjkanje živine. Z. LINDIČ-DRAGAŠ DANZASA VSKIHINPOSA VSKIHPLANINCEV — Preteklo soboto seje v čudovitem sončnem vremenu ob dnevu planincev na Lisci zbrala le slaba desetina števila ljubiteljev gora, ki so natanko pred 10 leti prišli na dan slovenskih planincev na to priljubljeno izletniško točko; tedaj jih je bilo kar okrog 8000. Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar (posnetek je nastal med njegovim govorom) je na Lisci spomnil, da so bili izvorno dnevi planincev organizirani kot odgovor na okupacijo Češkoslovaške leta 1968. Z zasedbo čimveč vrhov naj bi namreč dokazali našo pripravljenost pokrivati in obvladovati hribovit svet nad 1000 m nadmorske višine. Sčasoma seje ta ideja izrodila v prirejanje le ene medijsko odmevnejše prireditve. Zato so se PD lotila prireditev v okviru meddruštvenih odborov. Organizator tokratne prireditve, na kateri sta sodelovala tudi sevniška pihalna godba in MePZ Jutranjke, PD Lisca Sevnica—Krško pa je na ta način obeležila tudi 90-letnico Jurkove koče in 60-letnico Tončkovega doma na Lisci. (Foto: P. Perc) Adrio na vsak način obdržati nad vodo Dobili le 6 milijonov DEM kredita NOVO MESTO — Ko je že kazalo, da bo kljub starim grehom in 25 milijonov DEM akumulirane izgube Adria začela z normalno proizvodnjo, je prišel stečaj Adrie France, ki je sprožil plaz, ki ga sedanje vodstvo skuša na vsak način zaustaviti. O tem je tekla beseda na torkovi tiskovni konferenci, ki jo je sklical predsednik upravnega odbora Adrie dr. Dušan Lavrič. Za vzpostavitev normalne proizvodnje bi v Adrii potrebovali 16 milijonov DEM. Ta denar bi morale banke, ki so dale garancije, tako in tako izplačati tujim upnikom, zato so v Adrii predlagali, naj raje teh 16 milijonov DEM dajo njim kot nove kredite; s polovico te vsote bi poravnali dolgove do tujih dobaviteljev, z ostalim pa delno dolgove do domačih in delno dolgove tujim bankam. Ven dar se slovenske banke niso mogle odločiti za tak aranžma. Po dolgotrajnih in težkih razgovorih na vseh ravneh ima Adria zagotovljenih 6 milijonov DEM kredita iz republiškega sklada, vendar banke, preko katerih naj bi to stvar izpeljali, zahtevajo dodatne garancije, dragoceni čas pa se izteka. Če bi teh 6 milijonov DEM lahko oplemenitili bi se še vedno dalo Adrio rešiti, in to tako, da bi proizvodnja prikolic v Novem mestu stekla v začetku novembra, proizvodnja motohomov, ki naj bi jo preselili iz belgijskega Deinzeja (če jim bo uspelo tamkajšnjo tovarno rešiti pred stečajem, in jo, kot načrtujejo, likvidirati), pa februarja prihodnje leto. Ob tem imajo že kupca za Adriino tovarno v Brežicah, kupec pa naj bi prevzel tudi vseh 150 tam zaposlenih delavcev. »Mislimo, da sistem Adria lahko obdržimo pri življenju, seveda pa za to potrebujemo razumevanje in pomoč vseh činiteljev, ki lahko na to vplivajo,« pravi dr. Lavrič. A. B. 10 milijonov Bramacovih strešnikov V četrtek uradna otvori-tev tovarne Bramac DOBRUŠKA VAS — Bramac, mešano slovensko-avstrijsko podjetje, deluje v Dobruški vasi pri Škocjanu od lanskega aprila, zaradi spleta okoliščin pa so za lani jeseni pripravljano otvoritev prestavili za leto dni. Tako bo uradna otvoritev tovarne Bramac prihodnji četrtek, 24. septembra, dopoldne. Na otvoritvi, ki seje bo udeležil tudi predsednik velikega mednarodnega koncema Brass Bramac, poleg njega pa še kakšnih 40 gostov iz tujine in okoli 300 domačih - med njimi pričakujejo tudi predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška — se bodo pač imeli s čim pohvaliti. V letu in pol, kolikor deluje tovarna v Dobruški vasi ter obrat v Dravogradu, so dosegli cilj, ki so si ga izbrali ob začetku: 10 milijonov Bramacovih strešnikov na slovenskih strehah. Bramac iz Dobruške vasi po dogovoru znotraj koncerna edini iz cele družine lahko proizvaja in prodaja strešno kritino na območju nekdanje Jugoslavije. Do sedaj so izdelovali dva tipa betonskih strešnikov, pred kratkim pa je stekla še proizvodnja tretjega modela, adriatik, za katerega računajo, da ga bodo prodajali zlasti v slovenskem Primorju, v Istri in Dalmaciji. Sicer pa bo 87 zaposlenih (64 v Dobruški vasi in 23 v Dravogradu) letos proizvedlo okoli 11 milijonov kosov strešnikov, s čimer bi lahko pokrili okoli 4.000 povprečno velikih streh. A. B. ŠE TRETJI LETOŠNJI POGIN RIB ČRNOMELJ — V ponedeljek zvečer so ribiči ugotovili, da so v Lahinji pod izlivom mestne kanalizacije spet poginile ribe. To je že tretji letošnji pogin. V času, ko smo dobili to sporočilo, je bila preiskava še v teku. I S Hrvaško urejenih malo vprašanj Z obiska zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Vinici — NI ne obljubljal ne tolažil, je pa malo povedal, kaj se obeta obmejni Beli krajini_ MAŠA PO 200 LETIH — Zadnjo nedeljo je bila v razvalinah cerkvice jv. Jedrti na vrhu Gorjancev maša To je velik dogodek, saj je bila zadnja maša v tej cerkvici pred kakimi 200 leti, od takrat pa je cerk vica nezadržno propadala Letos 'o ostanke cerkvice prizadevni šentjernejski župljani očistili Delo je organiziral šentjemejski župnik gospod Trpin, potekalo pa je pod strokovnim nadzorom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščne. K maši na vrhu Gorjancrev, ki je dolga stoletja imenoval Vrh jv. Jere, je prišlo nekaj sto ljudi, zlasti iz šentjernejskega, brusniškega, s>opiškega in novomeškega konca, maševali pa so duhovniki iz Šentjerneja, Brusnic, belokranjskega Suhorja, sosednje hrvaške Vivodine ter metliški grškokatoliški župnik. Tako šentjernejski župnik Trpin kot metliški grškokatoliški Franetič sta se v svojih nagovorih zavzela za mir, sožitje in dobre sosedske odnose ljudi z obeh strani Gorjancev. O cervici jv. Jere, ki se omenja že leta 1447, in o svetnici, kateri je posvečena, je zbranim spregovorila konservatorka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Marinka Dražumerič. Ljudje so se še lep čas po koncu maše v prijetnem nedelj-skem popoldnevu zadržali na tratah pri cerkvici jv. Jedrti in sosednji žumberški jv. Ilije. (Tekst in foto: A. Bartelj) VINICA — Obiskovalcev na tovrstnih shodih je vse manj. So se ljudje naveličali neprestanega ponavljanja svojih težav ali pa so spoznali, da potem, ko odidejo od njih, gostje iz Ljubljane v glavnem pozabijo, kaj so obljubili? Zuna-nju minister dr. Dimitrij Rupel na sobotni tribuni o Sloveniji danes in jutri, o odnosih s Hrvaško ter Kolpi kot mejni reki ni kaj dosti obljubljal in je s svojimi dokaj lahkotnimi odgovori marsikoga razočaral. Sicer pa je ta obisk že precej dišal po predvolilni kampanji, saj gost ni pozabil omeniti, da si njegova SDZ že močno želi volitev, ker je prepričana, da bo zmagala. Napako, ki pa sojo poslušalci z obeh * **|pp | bregov Kolpe očitno tolerirali, je Rupel naredil že s tem, daje več govoril o Pi- lllmp' ranskem zalivu in Sloveniji v Evropi -JBbjlj! koto reševanju problemov, kijih imajo ljudje ob Kolpi. Eden od udeležencev je bLiU ,|| trdil, da s Hrvaško ni urejeno nobeno i iW m. C vprašanje. Hrvaški policisti se sprehaja- j TUB jo po slovenski strani, kjer so naredili že vrsto incidentov. Stvari pa se še bolj za- Bj ostrujejo, med drugim tudi zato, ker ni VISOK OBISK — Sprejem zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Vinici (Foto: M.B.-J.) vzpostavljenega bazičnega sporazumevanja med vodstvi obeh držav. Minister je pojasnil, da je Slovenija dala hrvaški osnutek sporazuma o meji, a je šele pred kratkim prejela odgovor. Sicer pa Slovenija ne namerava odgovarjati z enakimi incidenti in ekscesi. Za mešane zakone in razseljene osebe bo zelo boleč podpis konvencije med Slovenijo in Hrvaško o izogibanju dvojnega državljanstva, ki bi si ga, kot je bilo slišati na tribuni, želeli predvsem Hrvatje. Glede hrvaških plač in pokojnin, s katerimi je v Sloveniji težko preživeti, pa jih je Rupel »potolažil«, da imajo tudi zunanji ministri drugih evropskih držav nekajkrat višje plače od njegove. Viničanom ni uspelo zvedeti niti tega, če in kdaj bo viniški mejni prehod iz meddržavnega postal mednarodni. Rupel je pojasnil, da bo to urejeno čimprej, če je odvisno od njega in ministra za notranje zadeve, seveda pa morajo najprej preveriti, ali je za to dovolj denarja in ustrezna infrastruktura. M. BEZEK-JAKŠE 1» Tudi z nepokorščino Če bo predlagano nasilje nad mediji res uzakonjeno, imajo novinarji pravico z vsemi sredstvi, tudi z državljansko nepokorščino, zaščititi svojo poklicno integriteto. Taki predlogi ministrstva za informiranje ne morejo biti sprejeti, saj se nikjer na svetu v demokratični državi kaj takega na področju tiska ne bi moglo zgoditi. V blagi obliki lahko imenujemo to partemalizem, v grobi pa diktaturo. Tako je oceni! osnutek zakona o predvolilni kampanji, ki v svojem škandaloznem 5. členu zahteva od časopisov in drugih medijev brezplačen prostor za strankarsko propagando, dekan ljubljanske fakultete za družbene vede novomeški rojak dr. Slavko Splichal in ob tem postavil pod vprašaj tudi smiselnost obstoja onvelovskega ministrstva resnice. Podobno se je odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije, njegovi protestni izjavi pa se pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega lista, ki se ne bo pustilo podrediti politični oblasti in si odvzeti uredniško samostojnost, kar vse je napad na svobodo tiska. Povsem nevzdržno je, da bi časopisi, ki ne dobivajo nikakršne družbene pomoči in morajo po novem plačevati celo prometni davek, financirali strankam predvolilne golaže. Prav tako nesprejemljivo je, da osnutek zakona o predvolilni kampanji jemlje pristojnosti veljavnemu zakonu o informiranju, ki pravi, da je uredništvo oz. urednik vsestransko in tudi sodno odgovoren za vse, kar je v listu objavljeno. Kaj bi bilo z odgo vornostjo za obja vljeno strankarsko sporočilo, ki bi razpihovalo mednacionalno nestrpnost, žalilo človeško dostojanstvo političnega nasprotnika ali poniževalo drugače mislečega? In takih sporočil dobivamo v uredništvo kar nekaj; v predvolilnem času, ki se začenja, celo vse več. MARJAN LEGAN naša anketa Zbor direktoric OTOČEC — V organizaciji sekcije Društva poslovodnih delavcev Slovenije Manager, »Ženske z idejami«, je bilo 11. in 12. septembra na Otočcu dvodnevno strokovno srečanje slovenskih menedžerk. Na njem sta mag. Olga Jakhel, svetovalka v Drnovškovem kabinetu, in dr. tea Petrin, direktorica vladnega projekta prestrukturiranja, okrog 40 slovenskim direktoricam predstavili integralni projekt sanacije, prestrukturiranja in prenove slovenskega gospodarstva, ki ga je vlada že začela izvajati. Slovenske direktorice so vladno gospodarsko politiko podprle, poudarile pa, da si želijo normalnih možnosti poslovanja, v kakršnih delajo konkurenti v tujini. Izrečena je bila tudi bojazen, da bi se vlada bolj posvečala slabim podjetjem, na dobra pa pozabljala. Med direktorice, zbrane na Otočcu, je prišla tudi Vika Potočnik, direktorica Urada za ženske, čigar program dela se šele oblikuje. Vanj bo lahko vključeno marsikaj izrečenega na Otočcu. Da bi se slovenske podjetnice lahko uspešno kosale s tujimi ne le v znanju, sposobnostih in uspešnosti, ampak tudi po zunanjem izgiedu in primernem obnašanju, je organiza-torposkrbel za obisk znane slovenske strokovnjakinje za estetiko Ane Nuše Kneževič. Zanimanje za njene nasvete je bilo zelo veliko. Predstavljen je bil tudi Krkin kozmetični program. Rekordni obrtni sejem v Celju Jubilejni, 25. Mednarodni obrtni sejem v Celju odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek-Ukrepi za razvoj obrti in malega gospodarstva CELJE — »Vlada Republike Slovenije se pomena malega gospodarstva dobro zaveda, zato njegov razvoj opredeljuje kot ključno razvojno usmeritev. Naj na tem mestu omenim le štiri smeri našega dosedanjega delovanja. Prav na Mednarodnem sejmu obrti tu v Celju bomo naredili skupaj z Obrtno zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico prve korake pri organizaciji vseslovenske podjetniške pospeševalne službe za malo gospodarstvo, pripravili smo iztočnice za zakon o gospodarskih družbah in za zakon o obrti. Pripravili smo nov sistem finančnega pospeševanja malega gospodarstva in sprejeli program aktivnosti ministrstva za malo gospodarstvo za razvoj obrti,« je pretekli petek ob otvoritvi 25. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju poudaril predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Omenil je še druge ukrepe, po- projektu Prestrukturiranje in privatiza-membne za slovensko obrt in malo cija slovenskega gospodarstva. Dr. Dr-gospodarstvo, ki jih je vlada opredelila z novšek je izrazil prepričanje, da ukrepi Zasnovami ekonomske politike in v iz omenjenih zasnov že dajejo prve REKORDI OB JUBILEJU — Srebrni jubilej je MOS 92 v Celju obležil z več rekordi glede števila razstavljalcev (kar 35 odst je tujih) in površine razstavnih površin, ki pa so bile še zmeraj premajhne za veliko število zainteresiranih. Do zaprtja sejma na Golovcu 20. spetembra naj bi si sejem, na katerem vse bolj prevladuje poslovna usmeritev, ogledalo okrog 250.000 obiskovalcev. Dr. Janez Drnovšek seje po otvoritvi sejma za krajši čas zaustavil in se pogovarjal tudi tudi s sevniškima obrtnikoma Petrom Venetom in Lojzetom Rakom (na posnetku). Na MOS 92 je opazno tudi sodelovanje Dolenjcev, začenši od Trebanjcev pa do Novomeščanov. (Foto: P. P.) Združeni v skrbi za begunce Simbolična predaja opravljenih del v ribniškem begunskem centru — Obisk predstavnikov Italije in mesta Bologne je bil deležen republiške pozornosti RIBNICA — V soboto so v Ribnico dopotovali bolonjski prostovoljci, ki so pred štirinajstimi dnevi končali enomesečna dela na ureditvi ribniškega begunskega centra. V nedeljo dopoldan so se jim na osrednji slovesnosti simbolične predaje opravljenih del pridružili župan Bologne in evropski poslanec Renzo Imbeni, italijanski veleposlanik v Sloveniji Cristiani Fabio in predstavnik italijanskega urada za stike s tujino Castore Arata. z begunci, Mauru Rodi, spominske za- Na slovesnosti in kasnejšem ogledu begunskega centra so bili prisotni tudi predstavniki slovenskega vodstva: član republiškega predsedstva Ciril Zlobec, ministrica za delo Jožica Puhar, član republiške skupščine in najzaslužnejši za vzpostavitev stikov z Bologno Franco Juri in še nekateri. V soboto zvečer je na skupni večetji bolonjskih prostovoljcev, občanov Ribnice in predstavnikov beguncev ribniški župan Franc Mihelič izročil koordinatorju bolonjskega komiteja solidarnosti hvalne plakete za skoraj sto bolonjskih prostovoljcev. Enake plakete je župan podelil tudi v nedeljo predstavnikom italijanskih oblasti. Zbranim v Miklovi hiši v Ribnici je ribniški župan orisal zgodovino Ribnice. Današnji čas gospodarskih težav je označil kot čas uveljavljanja strokovnosti in ustvarjalnosti ter dodal, da so jim pri tem zgled njihovi predniki, ki so poiskali svojo rešitev v izdelovanju suhe robe, s pomočjo katere se niso le preživ- Ljubljansko pismo Upokojenci zadovoljni s petino Čigava bo dosedanja družbena lastnina IJUBLJANA - Skrvenri še vedno nimamo zakona o privatizaciji, ki naj bi bil glavna podlaga tudi za dotekanje obilnejših kreditov iz tujine in s tem za postopno oživljanje vse bolj nebogljenega slovenskega gospodariva. Ob vseh zapletljajih z lastninsko zakonodajo so se končno zganili tudi svobodni sindikati, ki zahtevajo, naj delavci, ki so ustvarili večino premoženja v jih, morajo zato brežplač- mo za vsako ceno najti vse lastnike družbenega premoženja, zakaj ga znatnejši del ne damo v last generaciji, ki ga je dejansko ustvarila (saj je njihovo opredmeteno minuto delo). Zato je sklenila: če v skupščini ne bo obveljal celoten predlog razdelitve družbenega premoženja svobodnih sindikatov, naj bi veqi del tega premoženja (kot je v predlogu zakona predvideno zdaj) namenili za pokojninski sklad. In utemeljitev? Za vse, ki so v povojnih letih “izgradnje socializma” žrtvovali nešteto udarniških ur, mnogi pa v tovarnah pustili tudi zdravje, ne bi bilo prav, če bi sedanji "razdejevalri” druži lenega premoženja ne (po)mislili predvsem nanje. V sedanjem predlogu zakona o podjetji no d! fobijo večinski lastninski delež. Oti predvideni razprodaji družbene lastnine je taksna zakonska rešitev najpravičnejša, saj ogromna večina zaposlenih nima denarja za nakup delnic svojih podjetij. Vsem, ki so neposredno ali posredno uslvaijali družbeno premoženje, naj se razdeli 60 odst. tega premoženja Pri razdelitvi naj bodo izvzeti le tisti, ki so že po drugih osnovah soudeleženi pri delitvi družbenega premoženja, npr. zadružniki. Od 60 odsL lega jirermrženja naj se ga 35 odst razdeli delavcem in upokojencem v podjetjih, 25 odst. pa dnigim državljanom. Ta zahteva sindikatov je utemeljena Slovenska borčevska organizacija pa si je ob tem predkigu sindikatov zastavila še dodatno vprašanje: če že mora- tega premoženja, kar je malo. Slovenska borčevska oreanizacija predlaga, naj bi se delež vplačila v sklad povečal na 20 odst Utemeljitev predloga je jiovsem nedvoumna družbeno premoženje je nastalo z delom nekaj generacij sedanjih upikojencev, in sicer v času, ko je bil obseg delovnih obveznosti veliko večji in težji od današnjih. Nastalo pa je tudi na račun nižje življenjske ravni od možne, to je z zategovanjem pasu zaposlenih. Vemo pa, da število upokojencev nenehno narašča ob hkratnem zmanjševanju števila zaposlenih, ki vplačujejo prispevke za pokojninski sklad. To je kruta stvarnost, ki je ne bo možno spremeniti v kratkem času, obrodila pa bo katastrofalne posledice - če nam ne bo v prihodnje uspelo uveljaviti novih odnosov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je zagotoviti povečanja lastnih trajnih sredstev. VINKO BLATNIK ljali, marveč se v svetu tudi uveljavili. Izrazil je upanje, da se bodo stiki med občinama Ribnica in Bologna razširili tudi na politično, gospodarsko, kulturno in športno področje. To je obema občinama zaželel tudi član republiškega predsedstva Ciril Zlobec, ki je gostom iz Italije nekoliko obširneje orisal dogajanja na tleh nekdanje Jugoslavije. Ob tem je poudaril, da evropska skupnost ni storila dovolj za razrešitev teh problemov, s čimer se je strinjal tudi bolonjski župan Renzo Imbeni. Kot evropski poslanec je povedal, da evropske države niso delovale povezano, ampak v prid svojih interesov. M. LESKOVŠEK-SVETE ZLATI ZNAK SQ NOVO MESTO — Prejšnji teden je bil na Gorenjskem sejmu v Kranju 2. sejem Slovenski proizvod - slovenska kakovost, na katerem seje s svojimi izdelki z različnih področij predstavilo 73 razstavljalcev. Na sejmu so 59 podjetjem za 161 izdelkov podelili modre znake SQ, ki porabniku daje vedeti, da je v izdelku vsaj polovica domačega materiala, znanja in dela. Zlati znak SQ, ki pomeni kakovost, dokazano v pristojnih mednarodnih laboratorijih in institucijah, pa so podelili 12 podjetjem za 23 izdelkov. Med prejemniki zlatega znaka SQ so tudi novomeški Adria Ca-ravan in Krka Novoterm ter kočevska Oprema. DARUJMO KRI! LJUBLJANA — Iz Rdečega križa Slovenije sporočajo, da bodo v oktobru organizirali nekaj krvodajalskih akcij tudi na našem območju. Vse prebivalce vabijo, da se prijavijo na občinskih organizacijah RK ali pa v podjetjih pri aktivistu RK. Akcije bodo 1. in 2. oktobra v Trebnjem, 20. in 21. oktobra v Litiji, 22. in 23. v Krškem ter 27. in 28. v Brežicah. rezultate. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je ob otvoritvi MOS 92, največjega slovenskega sejma in enega največjih obrtnih sejmov v tem delu Evrope, pozdravil številne slovenske ministre in visoke goste iz tujine. Poudaril je, da slovenska obrt danes ustvari 7 odst. družbenega proizvoda, v njej je zaposlen vsak deseti aktiven Slovenec, lani pa je slovenska obrt izvozila že za upoštevanja vrednih 80 milijonov dolaijev. Grah je skoraj slehernemu ministru sporočil dokaj konkretno željo oz. pričakovanje, predsedniku Drnovšku pa, da bi njegova vlada v najkrajšem času začela uresničevati zlasti finančne spodbude. Pri tem je imel Grah v mislih tiste 3 milijarde tolarjev, ki naj bi jih država namenila za pospeševanje obrti. P. PERC Opustiti kajenje Ob tednu boja proti ka-jenju (14. do 21. sept.) Najtežji so prvi trije dnevi Na koncu petega dne večina ugota vlja, da se je želja po kajenju zmanjšala ali celo izginila. Če se boste upirali deset dni, vam bo uspelo. Recite sami sebi »Odločil sem se, da ne bom kadil« Pona vljajte svojo odločitev vsak dan znova, a pet dni ni predolgo. 1. Ta čas resnično uživajte v razkošju Privoščite si tople kopeli po dvakrat ali trikrat na dan. 2. Pijte na dan šest do osem kozarcev vode med obroki Čim več vode boste spili, tem več nikotina bo šlo iz vašega telesu Ne pijte nikakršne alkoholne pijače, ne piva ne vinu 3. Zagotovite si dovolj počitka, zlasti v teh petih dneh. Jejte v rednih obrokih. 4. Po jedi pojdite ven, sprehajajte se in goloboko dihajte. Nikar ne sedajte v svoj priljubljeni naslonjač! Toje čas, ko si boste najbolj želeli cigareto. 5. Ne pijte alkoholnih pijač, pravega čaju kave, kokakole ali drugih podobnih pijač. Izogibljite se vseh pomirjeval in dražil 6. V teh petih dneh se izogibajte ribam, perutnini in drugi mesni hrani Ogibljite se omakam, ocvrti hrani ostrim začimbam in desertom. Za nekaj časa se odpovejte sladkarijam. 7. Med obroke lahko uvrstite vsakršno sadje, zrnato in zeleno zelenjavo ter • Protikadilske akcije v Sloveniji so med drugim že dosegle, da kadilci danes ne smejo kaditi v kinodvoranah, avtobusih in nekaterih drugih javnih mestih. Podobno naj tudi šole —osnovne, poklicne in gimnazije —postanejo zbirališča mladih, kjer se ne kadi. Prav gotovo so šole že do sedaj omejevale svobodo kajenja, vendar je treba v preprečevanju in omejevanju kajenja napraviti korak naprej, postanejo naj »šole brez tobačnega dima«. lupinasto sadje. V večjih količinah jejte sveže sadje in zelenjavo. 8. Da bi dobili dodatno količino vitaminov, zlasti še tistih iz skupine B, ki bodo pomagati vašim živcem zdržati odsotnost nikotina, zaužijte na dan pri slehernem obroku eno ali dve čajni žlički pšeničnih otrobov. Žlica ali dve sušenega pivskega kvasa na dan je drug dober vir vitamina B pa tudi beljakovin. 9. Pri opuščanju kajenja vam lahko pomagajo zdravila in druga sredstvu Sintetizirana so zdravilu ki povzročajo ogabnost kajenja (na primer nikostop — Krka, Novo mesto). Kot pomožno sredstvo za opuščanje kajenja se uporablja tudi žvečilni gumij, ki vsebuje nikotin. Dr. J. W. McFARLAND (avtor znanega petdnevnega načrta za odvajanje od kajenja) UMRLI ZARADI PLJUČNEGA RAKA SLOVENIJA, 1975-90 {__H vsi prebivalci na 100000 preb. LETO Vir podatKov:baxa podatkov umrlih UZZSV (....za I.76 ni podatkov) Verski pouk del šole? Le nekaj dnivpred začetkom šole seje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar podpisal pod javno pismo Slovenske škofovske konference slovenski vladi in ministrstvu za šolstvo in šfiort, v katerem visoki cerkveni forum med drugim predlaga uvajanje verske vzgoje v vrtce in verskega pouka v osnovne in srednje šole v obliki obveznega izbirnega predmeta. Prisotnost verskega pouka v šoli naj bi bila ena najprimernejših oblik za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic, med katere spadata tudi verska svoboda in verski pouk kot njen del. Šlo pa naj ne bi za katehezo ali uvajanje v zakramente, temveč za predmet, ki širi človekovo kulturo in spodbuja duhovno rast posameznika in družbe. Šolski minister dr. Slavko Gaber je med drugim odgovoril, daje uspelo že več korakov za odpravljanje ideologij iz šol, da pa proces še ni končan oz. da so opazni poskusi uveljavitve novih ideologij, ki bi bile rade izključne. S pogovori, ki jih je ponudil dr. Šuštar, naj bi prišli do rešitev, ki ne bi ljudi postavile na dva bregova, ampak v enakopraven položaj, brez ponovnega ideološkega nasilja enega dela Slovencev nad drugim. Ne glede na dobre škofovske namene, bo z verskim poukom v šoli v vsakodnevni praksi to gotovo težko izvedljivo. Če hočemo biti sodobna laična država, sodi v šolo le pouk o verstvih, ki bo širil in bogatil človekovo obzorje s strpnostjo vred, ne pa oblikoval konkretnega vernika. To je bilo in naj bi tudi bilo le stvar cerkve in prostovoljne človekove izbire. DRAGICA BRNČIČ, blagajničarka v metliški Beti: »Ne vidim razloga, da bi imeli pouk verouka v šoli. Kdor je hotel, je tudi doslej lahko hodil k verouku. Tega mu nihče ni branil. Tako naj tudi ostane. Ne gre, da bi vsiljevali vero komu, ki mu ni do nje, odločitev o obiskovanju verouka naj bo stvar posameznika. Ne bi pa bilo napak, če bi pri kakšnem predmetu v šoli, na primer pri zgodovini, otroke poučiti o različnih verovanjih.« JOŽE JERMAN, mehanik iz Črnomlja: »Vera je oz. naj bi bila svobodna odločitev vsakega posameznika. Verouk pa naj bo stvar cerkve. Ni umestno, da bi otrokom vsiljevali pouk verouka, kaj šele, da bi zahtevali, naj bo obvezen. Nimam nič proti, da bi bil verouk v šolskih prostorih, vendar naj ga obiskujejo le tisti, ki se za to prostovoljno odločijo. K splošni izobrazbi pa sodi vedenje o različnih verah, za kar lahko poskrbijo posvetni učitelji.« LOJZE BOJANC, voditelj programa na radiu Studio D v Novem mestu: »Verouka naj ne bi uvajali v šole kot poseben predmet; da bi se jx>j)olnoma ognili poznavanju vere in verstev, pa tudi ne bi bilo prav. Krščanska religija je tesno povezana z našo kulturo in zgodovino, zato mislim, da bi bilo prav, da bi seznanjanje z verstvi vključili v tiste predmete, ki so sedaj izgubili teme o preživetem komunističnem sistemu.« HENRIK JERMAN, prodajalec na bencinskem servisu Petrola v Trebnjem: »Mislim, da bi morala biti odločite^ o tem, ali bo otrok obiskoval verouk, predvsem stvar staršev. Če pa je vera ali ateizem zasebna stvar, ne bi bilo prav, da bi država nekaj vsiljevala svojim »podložnikom«, kot je to še nedavno počela z marksizmom. Seveda ne bi bilo nič slabega, če bi otroci več zvedeli v šoli o religijah nasploh.« ŠTEFKA BEDENIK, upokojenka iz Krmelja: »Nimam nič proti veri in Cerkvi, toda nisem za to, da bi v naše šole ponovno uvedli verouk. Imam slabe spomine na verouk takoj po drugi svetovni vojni, nič mi ni bilo hudo pri srcu, ko so ga ukinili. Mislim, da je vera predvsem stvar vsakega posameznika, ki naj se sam odloči, ali bo hodil k maši ali verouku. Za tega je verjetno dovolj prostora in časa že v božjih hramih.« ANDREJ HROVATIN, veterinarski tehnik iz Kočevja: »Osnovna šola je obvezna za otroke vseh državljanov Šlove-nije ne glede na njihovo veroizpoved. Če bi v šole uvedli verouk, bi ga morali za otroke vseh veroizpovedi, ne le katoliške. V Sloveniji je več religij, zato samo ena, čeprav prevladujoča, ne more postati državna. Ševeda bi s tem tudi neverujoče silili v neko religijo, kar se mi ne zdi prav, in sem tudi zato proti verouku v šoli.« MATEJA LESAR, študentka iz Ribnice: »Verouk bi po mojem mnenju moral ostati v cerkvi. Če bi ga uvedli v šole in bi bil obvezen za vse učence, bi bila to nekakšna prisila. Vsi pa za verouk gotovo niso zainteresirani. Drugače bi bilo, če bi bila udeležba pri njem prostovoljna. .Najbolje pa je, da ostane v okviru Cerkve, kjer ga lahko obiskujejo vsi, ki to želijo.« BRANKO VOGRIN, prodajalec z Velike Doline pri Brežicah: »Vsak bi moral imeti možnost, da se o tem vprašanju sam odloči. Šole bi morale omogočiti verouk kot obliko posebne aktivnosti, morda podobne, kot so sedaj različni krožki. Starši bi se potem skupaj s svojimi otroki sami odločali, ali se bodo tej aktivnosti odzvali ali ne. Verouka kot obveznega šolskega predmeta pa ne podpiram.« MARJAN LONČAR, delavec iz Kr: škega: »Verouk naj bi v šolah bil, saj vzgaja in ne uči nič slabega. Seveda pa naj bi se učenci vključevali v ta pouk le na lastno željo ali željo staršev. To naj bi bil torej nekakšen izbirni predmet ah predavanja, saj se mora vsak človek na nek način seznaniti z vero. Ni pa dobro, da mediji to preveč politizirajo.« Kdo bi bil grobar kmetijstva? Za kmetijstvo bo morala Slovenija več žrtvovati, saj ne more obstati kot osamljen otoček sredi dežel, ki izdatno subvencionirajo svojo pridelavo in rejo IZLET VINOGRADNIKOV NOVO MESTO — Prvo soboto v septembru je podružnica Društva vinogradnikov Podgorja pripravila izlet za svoje člane. Vse tako kaže, da sta organizatorja Janez Vodopivec in Drago Rožembergar zadela v črno, ko sta izbirala kraje postanka avtobusov. Izleta se je namreč udeležilo kar 162 članov. Ogledali so si Turjaški grad, Jasnico in Kočevsko Reko, v Beli krajini pa so se kar nekaj časa zadržali pri vinogradniku Turku na Stražnjem Vrhu in izlet vključili v metliški Vinski kleti s pokušnjo vin. I NOVOMEŠKI TRŽNICE Tudi ta tržni ponedeljek je bila ponvica prodajnih mizic nezasedenih, vse tako kaže, da je na vrtove naših branjevk zaradi suše prišla prezgodnja jesen. Endivija, ki jo po 100 tolarjev ponuja gospa Heferletova, je tako zelena le zato, ker jo je ves čas zalivala. Sicer pa je tržnica še vedno v znamenju paprike: v vrečah jo ponujajo P9 70 tolarjev, na kilograme pa po 100, kar je precej dražje kot na ljubljanski tržnici. Čebula je 55, malan-oani 250, grozdje 100, paradižnik 100, banane 90, hruške 70, domače grozdje 60, slive 50. tropinovo žganje 250, jajca 12, sirček 200, koren 70, Rosa 60 tolaijev. Pod stojnico Sadja m zelenjave so ta ponedeljek ponujali: črno grozdje po 96, belo po 109, J-esen 289, paradižnik 152, banane 59, zelje 54, čebula 52, korenje 74, grenivke 139, papriko po 120 in uvožene nektarine po 189 tolaijev. Pri Deladiniju so bile banane po 100, breskve 120, paprika 80 do 100, čebula 50, krompir 30, zelje 70, česen ?00, por 150, grozdje 120, jabolka 80 ln suhe slive po 200 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 149 do tri me-starih in 85 starejših prašičev. •Vvih so prodali 77 po 300, drugih pa po 200 do 220 tolaijev kilogram žive teže. Katastrofalna suša, kije letos tako hudo prizadela slovensko kmetijstvo, je še zaostrila vprašanje primernosti naše agrarne politike ter okrepila zahtevo po večji pomoči tej gospodarski panogi Vse bolj postajajasno, da bo v novi državi kljub priznavanju pomena trga in tržnih načel gospodarjenja potrebno za kmetijstvo žrtvovati več kot doslej, to pa pomeni ubirati podobno politiko kot jo druge razvite evropske dežele, sicer bo naše kmetijstvo nazadovalo in propadalo, kaj šele, da bi se posodobilo, izboljšalo skrajno neustrezno posestno sestavo in postalo bolj konkurenčno. Žal ni natančnejših podatkov, koliko smo zadnja leta namenili subvencioniranju kmetijstva. Še najbolj zanesljiva številka velja za leto 1986, torej čas, ko je država kmetijstvu sorazmerno dosti pomagala. Takrat je šlo za subvencije družbenim obratom in kmetom v različnih oblikah 269 ameriških dolarjev na hektar, kar je Knjiga za odgovor s^nikt KNJIŽNE NAGRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR -Knjigo Marije Brenčič-Jelen, Naših njiv nihče več ne orje, smo kot nagrado za najbolj pravilen odgovor na vprašanje, v koliko izvodih smo tiskali 37. ŠL Dolenjskega lista, podelili trem bralcem. Z odgovorom, najbližje pravi nakladi, si je nagrado prislužil A v-guštin Kolenc, Reška 27, Ljubljana, samo 20.000 naklade, a še zmeraj dovolj za nagrado, pa sta nam pripisala Jože Bele, Stranska vas 37, Novo mesto, in Vida Rataj, Jama 8, Novo mesto. Vsi trije bodo nagrado prejeli po pošti Vprašanje tega tedna je: koliko naročnikov je v novomeški občini? Za najbolj pravilne odgovore, ki jih sporočajte od četrtka naprej po tei 23-610, bomo podelili knjigo Marjana Tomšiča, Šavrin-ke. Kmetijski nasveti Letos priporočene sorte _ Slovenija ima, kot je znano, zelo nizko - med najnižiimi v Evropi ^stopnjo lastne oskrbe z žitom. Pridela ga ne niti polovico toliko, ga potrebuje, zato je povečanje pridelka ena najpomembnejših ig, ki se ie z osamosvojitvijo se msneje začrtala. To še oosebei kot naloj /~log> ki se je z osamosvojitvijo še jasneje začrtala. To še posebej Poudarja novoustanovljena Slovenska kmečka zveza. K večjemu Pridelku, žit pripomorejo večje zasejane površine pa tudi večji nektarski donosi, ki jih omogočijo najboljše intenzivne sorte. _ —■ —-......... ......... poskusov na štinh posku.,..,,, „,uuu Sloveniji. Pri tem ni upoštevana samo rodnost, temveč tudi godnost, višina slame in kakovost zrnja. letošnjo jesensko setev priporoča stroka osem sort ozimne penice, pet sort ozimnega ječmena ter eno sorto ozimne rži j*1 tritikale. Daleč najpomembnejša je seveda pšenica, zalo amenjamo več besed tej poljščini, zlasti šestim sortam ozimne pšenice, ki so primerne za vsa pridelovalna območja Slovenije, ‘°rcj tudi za naše kraje. Kot najzgodnejšo sorto priporoča inštitut sorto ano, ki je zaradi Pjfke rasti odporna proti poleganju in srednje odporna proti ppelasti plesni. V najboljšem času setve, to je v dneh mea 10. j® oktobrom, je najprimerneje sejati po 700 kalivih zrn na jadralni meter njive. Priporočena je tudi ze sedaj zelo razšiijena sorta marija, ki ja žal manj odporna proti pepelasti plesni in uj0c tnalo slabšo moko. Podobna je sorta džeraanka, ki je srednje občutljiva za pcpclasto plesen in rjavenje plevic, ter sorte žagi 87> zrmka in dvanaestra. Med osmimi priporočenimi sortami ozimne pšenice sta tudi dve, p1 sc bolje obneseta le v severovzhodni Sloveniji, to sta žitarka J® pitoma. Pitoma potrebuje le 400 do 500 kalivih zrn na kvadratni roeter, saj se izjemno močno razrašča, vendar jo zaradi nekaterih “rogih slabših lastnosti opuščajo. Slovenski sortni izbor za letošnjo jesensko setev priporoča tudi naslednjih pet sort ozimnega ječmena: robur, plaisant, alpha, rcx n sladoran. Slednjo sorto že opuščajo, saj zaostaja za prvimi n'lr'roi. Kot najboljša ozimna rž je priporočena sorta danko, kot najboljša tritikala pa sorta clercal. Letos je v Sloveniji potrjenih jCc K°t 4.800 ton semenske pšenice, 2.800 ton ozimnega ječmena .. 20 ton rži- zato z nakunnm Hohreon semena ne hi smelo biti težav. ton rži, zato z nakupom dobrega semena ne bi smelo biti Inž. M. L več kot v ZDA (126), Kanadi (105), Novi Zelandiji (64) in Avstraliji (3), zato pa mnogo manj kot denimo na Japonskem (8.690), v Švici (1.439), Avstriji (615) in Evropski gospodarski skupnosti (590). Če hoče postati naše kmetijstvo konkurenčno, mora dobivati večjo državno pomoč, ne glede na to, če je država včlanjena v Evropsko skupnost ali ne. S protekcionistično politiko do slovenskega kmetijstva se bo treba sprijazniti že zavoljo tega, ker druge države, z izjemo velikih izvoznic poceni hrane, kot so ZDA, A vstralija in Kanada in A w- tralija, počno natanko to. Zanimivi so podatki, ki kažejo, da se pomoč zahodnoevropskemu kmetijstvu iz leta r leto povečuje in da zdaj znaša še nad 62 milijard ekujev. Večji del tega ogromnega zneska porabijo za subvencioniranje pridelave žita, mleka in mlečnih izdelkov in rejo goveda, to pa so kmetijske panoge, ki so tudi za Slovenijo najpomembnejše. Kdorkoli bo imel v rokah vajeti oblasti, bo vsa ta dejstva moral upoštevati, če se ne bo želel zapisati v zgodovino kot grobar našega kmetijstva. M. LEGAN Krkin trškogorski cviček Krka ima na Trški gori vinograde, pod njo pa vinsko klet — V povprečni letini 40.000 I cvička TRŠKA GORA — V vznožju Trške gore, najbolj znane dolenjske vinske gorice, na prostoru, kjer je nekoč stala stiška vinska pristava Bajnof, ima novomeška Krka svojo vinsko klet. Z vinogradništvom in vinarstvom seje Krka začela ukvaijati pred kakimi 16 leti, in to zato, da v svojih lokalih, ki danes sodijo pod Krka Zdravilišča, lahko gostu ponudi svoje, domače vino. Od 1978 imajo na Bajnofu od grmske kmetijske šole v najemu nekdanje bajnofške hleve, v katerih so uredili vinsko klet, ter poltretji hektar vinogradov, pod Krkinim hramom na Trški gori pa imajo še 2,5 hektaija svojih vinogradov. »Skupaj imamo kakih 15.000 trsov, največ sort za cviček,« je povedal vodja kleti Lojze Cvelbar. V povprečni letini pridelajo okoli 40.000 litrov cvička. Sicer pa v povprečni letini pridelajo okoli Kaj je tritikala Sodobni križanci pšenice in rži so dobra, priporočena krma V letošnjem sortnem izboru žita za jesensko setev priporoča Kmetijski inštitut Slovenije tudi tritikalo, in sicer sorto clercal. Kaj pa je sploh tritikala, se bodo spraševali vsi tisti, ki tega krmnega žita ne poznajo in ne vedo za njegove dobre krmilne lastnosti. Tritikala je križanec, kije nastal iz želje, da bi združili nezahtevnost rži z visoko rodnostjo pšenice. To doseči je zamikalo žlahtnitelje že v prejšnjem stoletju, kmalu po odkritju Mendlovih genetskih zakonov. S tovrstnimi poskusi seje ukvaijal in dosegel prve uspehe tudi naš znani botanik Franc Jesenko (1875 — 1932), ki je vzgojil več donosnih sort pšenice in ječmena in po katerem se, kot je znano, imenuje biotehniška (Jesenkova) nagrada. Prvi križanci pšenice in rži so po svojih lastnostih precej zaostajali za svojimi »roditelji«, najnovejši — posebno sorta clercal — pa niso več daleč od dolgoletne žlahtniteljske želje, zato jih priporočajo tudi v široki praksi. Sodobna tritikala dosega bogato rodnost, odlikuje pa se tudi po visoki vsebnosti beljakovin, kar je v prehrani živali posebno pomembno. Tritikaline beljakovine vsebujejo tudi večji odstotek najbolj želenih aminokislin, to pa še dodatno povečuje krmno vrednost. Tritikala je primerna predvsem za pitanje prašičev, dobro p jo v času laktacije izkoristijo tudi doječe živali. Kot pri vsaki stvari je potrebno biti tudi pri krmljenju s tritikalo zmeren, saj ob prevelikem obroku pride do izraza njena škodljiva snov (inhibitor tripsina), pazljiv p je potrebno biti tudi na možne ržene rožičke, ki se podobno kot na rži lahko razmnožijo tudi na tritikali. -n 50 ton grozdja, poleg tega ga še kakšnih 20 ton odkupijo, v glavnem žametno črnino in frankinjo. Tudi to odkupljeno grozdje je le s Trške gore oz. bližnje okolice, tako daje Krkin cviček res pravi tr-škogorec. Poleg cvička pridelujejo še sortno modro frankinjo, dolenjsko belo, pred dvema letoma pa so napolnili celo nekaj sto buteljk traminca. »Naša klet ima posode za 10 vagonov vina, se pravi za 100.000 litrov, zaposleni pa smo trije ljudje. Občasno nam pri delih v vinogradih pomagajo dijaki Kmetijske šole, ki tako opravljajo svojo prakso, ki poteka tudi v kleti, uporabljajo p tudi naš laboratorij za enološke vaje,« je našteval Cvelbar. »Poleg v kleti pridelanega vina na Bizeljskem in v Beli krajini vsako leto odkupujemo belo vino, ki ga potem done-gujemo in polnimo v kleti.« Največ vina iz Krkine kleti gre v Krkine gostinske obrate, kakšnih 20 odst. pa ga dajo v trgovine, in to cviček in modro frankinjo. »V našem cvičku je okoli 60 odst. žametne črnine, 25 odst. laškega rizlinga in 15 odst. frankinje. Za cviček je najbolje, če ima 9 do 9,5 odst. alkohola, zelo lep je celo pri 8,5-odst. KVASOVKE ZA BOLJŠI MOŠT NOVO MESTO — Laboratorija za vino »Reka«, ki ga vodi inž. kemije Stojan Golob na Lamutovi 3, se dolenjski vinogradniki med letom manj poslužujejo, kot bi bilo potrebno za to, da bi imeli v svojih sodih boljšo kapljico. V laboratoriju vsak čas pripravijo analize vina: meritve alkohola, kislin, sladkoija in prostega žvepla. Svetujejo in pomagajo pri ugotavljanju in odpravi napak vina, o uporabi čistilnih sredstev, po dogovoru pa pridejo tudi v zidanico, opravijo pretok vina in filtriranje. Ta čas je laboratorij najbolj zanimiv za tiste, ki bi radi pri pripravi letošnjega mošta uporabljali selekcionirane kvasovke. Pri Stojanu Golobu so kvasovke z Biotehniške fakultete že na voljo, dobijo pa se tudi suhe kvasovke za navadno in težko vrenje. • Vinske ceste niso pijanci na asfaltu. Zanje potrebujemo izobražene mlade ljudi, ki bodo tam živeli (M. Kelhar) VINOGRADNIKI VRELKO, VINOBRAN in ostalo vinogradniško opremo lahko kupite v prod. SEJALEC Cesta K. Staneta 3, Novo mesto, tel.: 24-132 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Odločajo kvasovke Letošnje izkušnje s portugalko nekateri že imajo. Na žalost je nekaj nesrečnih, ker se alkoholno vrenje ne odvija najbolj srečno. Redki med temi so pripravili kvasni nastavek s kupljenimi kvasovkami in nekateri imajo zojiet smolo. Vrenje v “pletenki”, kjer naj bi na pasteriziran mošt in nato ohlajen na 20 - 25° C dodali vinske kvasovke, se komaj prebuja. Vendar za to kvasovke niso krive. Lahko so mrzle noči preveč ohladile mošt. Zato svetujem, da majhno posodo, v kateri pripravljate kvasni nastavek, ovijete na debelo z deko ali podobno "izolacijo”, da temperatura ne bo padla prenizko. Druga nevarnost za neuspelo pripravo kvasnega nastavka je v nedoslednem pasteriziranju mošta Pasteriziranje ali segrevanje mošta na 80° C je potrebno, da uničimo divje kvasovke in bakterije. Mnogi nimajo termometra in prezgodaj nehajo segrevati mošt in namen ni dosežen. Ako so v moštu še ostale divje kvasovke, se težje uveljavijo dodatne. Nobena nevarnosti pa ni, da zavremo mošt na štedilniku tudi do 100° C Ne sme pa vreti predolgo, ker se pri visoki temperaturi sladkor v moštu spreminja v karamel in ta vonj ni zaželjen v šopku vinskih cvetic. Nevarnost je tudi v oživljanju suhih kvasovk. Zopet potrebujemo termometer, ker je za ta ukep potrebna mlačna voda 40 - 42° C Suhe kvasovke počasi stresamo v mlačno vodo, in ne obratno, pomešamo in pustimo mirovati 20 minuL V takem okolju se kvasovke prebujajo. Sledi vlivanje raztopine kvasovk v vodi v mošt. Potrebno je jiohiteti, saj več kot pol ure zatem, ko smo jih namočili z mlačno vodo, kvasnice ne os- tanejo žive oz. mnogo jih odmre. Potrebne so takoj hrane; v vodi je ni, v moštu pa jo najdejo. Če smo se izognili vsem opisanim napakam, bi praviloma mošt moral zavreti v enem dnevu, največ v dveh. Da bi pa spremljali lažje prebujanje kvasovk v moštu, svetujem, da iz pletenke po združitvi mošta s kvasovkami natočimo v prozorno steklenico nekaj mošta. Lažje bomo opazovali nastajanje mehurčkov v taki steklenici, seveda moramo poskrbeti za pravo temperaturo. Ako je kvasni nastavek goden za v sod na večjo količino vina lahko preverimo, če ga iz pletenke natočimo v kozarec; opazili bomo intenzivnost penjenja, kar je znak intenzivnosti vrenja Ne svetujem žveplati mošt pred pasterizacijo, ker lahko predoziramo količino S02. Mošt pred segrevanjem pustimo nekaj ur, da se najbolj groba umazanija sesede, očistimo in damo v emajlirani posodi na štedilnik. Tako pripravljene kvasovke nam jamčijo lepo, enakomerno alkoholno vrenje 1 gre za rdeče sorte. Odporne so v sodu ali kadi, če do zmerne količine žvepla v moštu, zato letos brez strahu dodajamo na 3 hi mošta v sod eno žveplenico, preden začnemo mošt izpod preše natakati v sod. Ne svetujem polivati tekočo raztopino S02 po drozgi belih sort pod robkalnikom. Pride do razkrajanja jagodnih kožic in izlužijo se nezaželene grenčice. Letos zaenkrat skoraj ni gnilega grozdja, zato ni potrebna takojšnja zaščita drozge z žveplom. Raje pohitimo s prešanjem. Pri rdečih sortah “grenčice” niso tako opazne, ker jih skrijejo taninske snovi, zato priporočam vsaj 1 del 5-odstotne raztopine SCO dozirati pred dodatkom vinskih kvasovk v drozgo na 3 hi. Stopnje kisline so letos nižje in bo nevarnost cikanja vina mag. JULU NEMANIČ Lojze Cvelbar alkoholni stopnji, a je zaradi nizkega alkohola tak cviček manj obstojen,« je pripovedoval strokovnjak. »Cviček mora biti prijetnega, blagega okusa, svetlo rubinaste barve, s primemo kislino. Zadnje čase opažamo, da se povpraševanje po cvičku veča.« Na Bajnofu vino tudi prodajajo, a le cviček in frankinjo, kajti belega vina jim še za Krkine lokale primanjkuje. »Cvičku bi morali vrniti veljavo, ki mu gre, vendar bi za to potrebovali večjo klet, ki bi lahko zadovoljila potrebe trga.« Krkina klet sicer zadostuje za njihove potrebe. Poznavalci pravijo, da Krkin cviček res zasluži to ime. A za povrnitev nekdanjega slovesa in za utrditev na slovenskem trgu bi bilo treba narediti še kaj več. Prav gotovo prihodnost cvička ne more biti odvisna od vikendarjev. A. B. __J -. >______ _ ZAČEL SE JE ODKUP GROZDJA - Preteklo soboto se je v metliški vinski kleti začel trodnevni odkup zgodnjih sort grozdja, in sicer šentlovrenke, portu-galke in gamaya, ki so ga odkupili okrog 110 ton. Za tako zgoden odkup so se odločili zaradi nizke stopnje kislin, ki je posledica suše, medtem ko je količina sladkorja v grozdju zagovoljiv. Po tem odkupu še ni moč napovedati kakšna bo letošnja letina, vendar v vinski kleti ocenjujejo, da bo grozdja več kot lani pač pa bodo iz njega iztisnili manj mošta. (Foto: M.B.-J.) HELENA MRZLI K IR {gospodinjski kotiček Cenjene slive in češplje CENA GROZDJA ŠE NEZNANKA LJUBLJANA — Trgatev se zaradi suše približuje še hitreje, vinogradniki pa še vedno ne vedo, po kakšni ceni bodo kleti odkupovale letošnje grozdje. Zaenkrat je znano le to, da bodo banke odobrile 15-odstotno regresirano obrestno mero za odkup grozdja. Po nekaterih napovedih bi bila sprejemljiva odkupna cena za grozdje srednje kakovosti okrog eno nemško marko, pri najboljših sortah pa bi dosegla poldrugo marko. Znani so tudi izračuni pridelovalnih stroškov v modelnih kalkulacijah, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Po njih znaša polna lastna cena kilograma grozdja pri 8-tonskem pridelku v podravskem rajonu 61,56 tolarja, pri 5-tonskem pridelku pa že 87,61 tolaija. V primorskem rajonu so stroški za petino nižji, za naš, posavski rajon pa podatkov ni. Nobeno koščičasto sadje ni tako raznoliko, kot so slive. Barve sadežev segajo od zelene, rumene, preko rdeče do temnomodre. Večbarvni ringloji so zelo sladki in imajo nežno, mehko meso. Sladki in aromatični so tudi dmoslji ali štrbondji, ki so le nekaj večji od češenj in zlalo-rumene barve. Primerni so za vlaganje in sušenje, za pripravo kolačev, pa tudi za izdelavo likeijev in štibonjcljevega cveta. Slive so cenjene kot namizno sadje, češplje pa so primerne za vlaganje, sušenje tn pripravo marmelade. Tudi zamrzujejo se zelo dobro. Na splošno je znano, da je hranilna vrednost vseh vist velika. Suho slivo še danes uporabljamo kot zdravilo v uradni medicini mnogih držav. Slive vsebujejo veliko vitaminov skupine 13 in vejjke količine organskih kislin. Če se ozremo po kmečkih vrtovih in sadovnjakih, opazimo izredno dobro letino domačih češpelj. Iz njih lahko mo vedno zdrave plodove češpelj, jih operemo, odcedimo in na krpi osušimo. Zamrznemo jih razgrnjene na pladnju in naslednji dan jih shranimo v vre&e. Rodov ne shranjujemo s koščicami zaradi pogoste črvivosti. Ohranijo se lepše, če jih potresemo s sladkorno moko, pomešano s C vitaminom. Takšne uporabljamo za češpljeve cmoke in obkigo sladic. Za zamrznitev pripravimo tudi češpljevo mezgo, in sicer na 2 kg razpolovljenih češpelj dodamo 100 - 200 g sladkoija in žličko vitamina C Maso zavremo in jo napolnimo v trdne posode. Obstojnost je 8 - 10 mesecev. Za večerni obrok se prav prileže češpljeva kaša; zanjo potrebujemo 1/4 kg prosene kaše, 1/4 kg suhih češpelj, 10 dag masla, 1 žlico sladkoija, sol in po želji smetano. Proseno kašo eremo in čez noč namočimo, litru in pol vode delno skuhamo češplje, dodamo namo- zamrzujemo in sočimo skupaj z jabolki, hruškami ali breskvami. Kako jih zamrzujemo? Izbere- čeno proseno kašo in vse ostale sestavine. Maso dobro premešamo, preložimo v primemo posodo, jo pokrijemo in postavimo v pečico, da se jed zmehča Okus izboljšamo z vanilijo sladkorjem ali cimetom. P' ‘JrSrS? iMm Budganja vas na koncu ceste ŽUŽEMBERK — Prebivalci Bud-ganje vasi so j potrpljenjem na koncu. Vsa stvar se kuha okoli ceste Žužemberk—Prevole. Vaščani Budganje vasi pa tudi prebivalci Žužemberka in vsi, ki kolikor toliko poznajo razmere, vedo, da bi bila ta cesta lahko že kdaj v celoti asfaltirana, če se ne bi vseskozi zapletalo zaradi v bistvu povsem obrobnih in malo vrednih lastninskih zadev, ki pa v resnici za sabo skrivajo zasebne interese in sorodstvene spore. Skratka, zaradi nasprotovanj enega človeka je odcep te ceste od Žužemberka do Budganje vasi še danes tak, kakršen pač je. Danes pa je ta cesta samo še od daleč podobna cesti Gotovo gre za najslabšo občinsko cesto v prostrani KS Žužemberk, poleg tega pa cesta povezuje Žužemberk s sosednjo KS Hinje. Žalostno je, da imajo prebivalci krajevne skupnosti Hinje boljšo povezavo prek Dobrepolj z Ljubljano kot s središčem Suhe krajine Žužemberkom in z občinskim središčem Novim mestom. In kaj bodo prizadeti ljudje rekli sedaj, ko se je izkazalo, da človek, kije ves. čas oviral začetek posodobitvenih del na tej cesti, v resnici sploh ni lastnik zemlje, ki bi morala biti »žrtvovana« za razširitev ceste ob asfaltiranju? Pravi lastnik, ki živi v Ljubljani, pa je dal takoj svoj pristanek. Samo, kot pravijo naši nekdanji južni bratje: Prošla baba s kola-čima. Vse je bilo napeljano, da bo za posodobitev te ceste na voljo denar iz občinskega proračuna in iz sklada za demografsko ogrožene. A denar ne čaka in prav je tako. A sedaj, ko so v Žužemberku našli pravega lastnika in je ta takoj dal soglasje, ni več denarja in vse kaže. da letos z asfaltiranjem najbolj kritičnega odseka od Žužemberka do Budganje vasi ne bo nič. Prav zaradi nagajanja prejšnjega samozvanega lastnika so začeli cesto posodabljati od Budganje vasi naprej do Gradenca, namesto da bi se dela lotili od Žužemberka do Budganje vasi In kaj prebivalcem Budganje vasi ostane sedaj? Menda ne samo čakati, da bo čim prej zapadel sneg in zametel luknje in grbine na cesti, da bodo avtomobili tekli vsaj malo bolj gladko in ne bodo zaradi tresenja in premetavanja od njih odpadale izpušne cevi in zunanja ogledala! A. BARTEU Stečaj — bližnjica za odpust Stečaji zadevali okoli 1000 delavcev NOVO MESTO — Lani so bila v novomeški občini v stečaju tri podjetja Novolesa in šentjemejska Iskra Upori, letos pa žužemberški Gradbenik. Skupaj ti stečaji zadevajo okoli 1000 delavcev. Medtem ko je stečajni postopek za Novolesova podjetja končan, pa za šentjemej-sko Iskro Upore in Gradbenika še teče. V primeru Novolesovih podjetij seje stečajni postopek zaključil s prisilno poravnavo. V vseh stečajnih postopkih je delavce zastopala oz. jih še območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko. Kako poteka stečajni postopek, je v veliki meri odvisno od stečajnega upravitelja, ali teijatve delavcev prizna ali ne. V Novolesovem primeru ni bilo nobenih zapletov, tudi v žužemberškem Gradbeniku jih ni, zato pa je toliko težje v šentjernejski Iskri, ki je šla prva od teh v stečaj, pa stečajni postopek še ni končan. Sedaj je končan postopek pred sodiščem združenega dela in odločba bo v kratkem pravnomočna, če se stečajni upravitelj ne bo ponovno pritožil. Seveda so bili vsi ti stečaji narejeni zaradi odpustov delavcev. Stečaj je za podjetje pač najcenejša, najbolj enostavna in »učinkovita« varianta, kako se na hitro znebiti odvečnih delavcev, sicer bi moralo plačevati odpravnine itd. Da je res tako, kaže tudi dejstvo, da vse te firme, ki so šle v stečaj, še naprej delajo, predmet poslovanju je isti, proizvodnja poteka v istih prostorih. Če bo šlo s stečajnim postopkom za Iskro Upori tako naprej, se kaj lahko zgodi, da bodo delavci prej izgubili pravico do denarnega nadomestila pri skupnosti za zaposlovanje, kot bodo dobili izplačane svoje teijatve iz stečajne mase. A. B. Največja želja še neuresničena Ob 40. obletnici ustanovitve je podjetje Dolenjka odprlo sodoben nakupovalni center v Novem mestu — Namesto cele blagovnice vsaj ena etaža NOVO MESTO — V dvonamenski stavbi zaklonišča v novomeški stanovanjski soseski Slavka Gruma je bil v petek, 11. septembra, slovesno odprt sodoben nakupovalni center trgovskega podjetja Dolenjka. Na 730 kvadratnih metrih je na voljo bogata izbira živil in vseh gospodinjskih potrebščin, v njem pa so uredili tudi manjšo pekarno, ki ves dan sproti peče kruh in pecivo. Nakupovalni center, ki je velika pri- lenjka vložila tudi v sistem poslovanja dobitev predvsem za okrog pet tisoč prebivalcev novomeške krajevne skupnosti Drska, je Dolenjka uredila ob 40-letnici podjetja. To je nastalo z združitvijo več manjših trgovskih podjetij, da bi bili lažje kos slabi oskrbljenosti dolenjskega tržišča. V vseh teh letih je Dolenjka veliko vlagala v posodabljanje svojih prodajaln in opreme in v širjenje trgovske mreže. Razvila je tudi grosistično dejavnost, tako za potrebe lastne prodajne mreže kot za okrog 150 zunanjih kupcev. Precejšnja sredstva je Do- OPAZENI ALU OPAŽI NOVO MESTO — Na nedavnem kranjskem sejmu Slovenski proizvod — slovenska kakovost se je predstavil tudi GIP Pionir Novo mesto. Za znak SQ so se potegovali različni modeli keramičnih peči, harmonika in preklopna vrata, premična filtrirna naprava MBU ter opažni sistem ALU. Podeljen je bil ALU opažem, ki ima mnoge prednosti v primerjavi s klasičnim. za računalniško obdelavo podatkov in v izobraževanje kadrov. Vsa leta je štipendirala najmanj po en razred v trgovski šoli ter izobraževanje na poslovodski šoli, da bi bili zaposleni primemo usposobljeni za delo s kupci. Danes ima Dolenjka 45 prodajaln v novomeški, črnomaljski in trebanjski občini, od tega 19 samopostrežnih, dva diskonta in dve blagovnici; 400 zaposlenih — 130 manj kot pred tremi leti — je v prvi polovici letošnjega leta ustvarilo za okrog 21 milijonov mark prometa. Prodaja seje nekoliko zmanjšala, a drugim trgovcem seje še bolj, saj se kupna moč prebivalstva zmanjšuje. Samo letos so v posodobitev vložili že 40 milijonov tolaijev lastnega denaija. Direktor Dolenjke Milan Jakopin ob jubileju poudarja tudi cilj, ki si ga prizadevajo uresničiti že več kot 15 let, a še vedno zaman. Gre za blagovnico v Novem mestu. Da bi lažje prišli do nje, je Dolenjka leta 1977, ko jo je še vodil dolgoletni direktor Lojze Urbanč, celo vstopila v sistem Emona, vendar iz tega ni bilo nič in se je z letom 1990 spet •C M 'p* Slovenija ' Moja dežela. Trd, vendar neizbežen tuji kruh Na tujih trgih bo GIP Pionir letos zaslužil tretjino celotnega prihodka — Gradi _______hotele, bolnice, blagovnice, stanovanja v štirih tujih državah NOVO MESTO — Slovenskemu gradbeništvu, katerega del je tudi novomeški GIP Pionir, ne cveto rožice. Doma investicijskih gradenj skoraj ni, posebno ne večjih, pa tudi stanovanj se gradi le za vzorec. Gradbena podjetja zmanjšujejo število zaposlenih in delavcem izplačujejo slabe plače, bilo bi pa še težje, če ne bi delala na tujem. Z deli na tujem se rešuje tudi Pionir, ki mu pri tem koristijo dolgoletne izkušnje in reference, ki si jih je nabral z izgradnjo najrazličnejših objektov na tujih trgih. »Skupna vrednost pogojenih del, ki jih trenutno izvajamo v tujini, je okrog 70 milijonov mark. Od tega je v letošnjem letu predvidena realizacija v vrednosti 48 milijonov mark, kar je tretjina celotnega Pioniijevcga zaslužka, načrtovanega za letos. Trenutno imamo gradbišča na štirih tujih tržiščih, na Poljskem, v Rusiji, Latviji in na Madžarskem, iščemo pa še nove posle. V ta namen smo maja letos celo odprli predstavništvo v Moskvi. Na Poljskem imamo svojega predstavnika prek ljubljanskega Imos Inženiringa, razmišljamo pa tudi o predstavnikih in kasneje o mešanih ali lastnih podjetjih še na drugih tržiščih. Naš cilj je biti čim bližje in-vestitoijem in poslu. Finančne vire, ki so pri investicijskih delih na tujem vse bolj zaželeni od izvajalca, pa skušamo iskati predvsem v Italiji, Avstriji in Nemčiji. V Sloveniji jih je zelo malo,« pravi dipl. gradbeni inženir Bojan Bučinel, direktor marketinga za tuji trg v GIP Pionir. V Rusiji Pioniijevi gradbinci zaključujejo dela na sanatoriju v Nebugu ob Črnem moiju. Vrednost del, pridoblje- Bojan Bučinel »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO V Bršljinu (Ljubljanska 28) ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTOR velik 180 m2, v I. nadstropju, primeren za trgovsko dejavnost, predvidoma z dne 1.11.1992. Vaše cenjene ponudbe’ pričakujemo do 25. 9.1992. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-316 ali osebno na sedežu podjetja Kovinar Novo mesto. nih prek Smelta, je 14,5 milijona dolarjev. V bližini Nebuga bodo na pomlad začeli graditi še en sanatorij in v Pionirju računajo, da so se z dosedanjim delom na tamkajšnjem terenu tako izkazali, da bo gradnja zaupana njim. V Rrasnojarsku v osrednji Sibiriji Pionir prek Inženiringa Metalke obnavlja 19.000 m2 velik industrijski objekt za potrebe zlatarske industrije in gradi stolpnico s 122 stanovanji. Vrednost del, ki naj bi bila zaključena sredi prihodnjega leta, je 9,5 milijona dolarjev. Za celjsko Kovinotehno Pionir projektira bolnišnico v Pit-jahu, mestu v Zahodni Sibiriji. Upa, da bo tudi izvajalec 28 milijonov dolaijev vrednega projekta, ki naibi bil izveden prav tako na pomlad. Se letos bo Pionir postavil tudi zdravstveni dom v Čeuskinu v Rusiji, in sicer po sistemu Pionirjeve bio rastoče hiše. Naj večja vrednost projekta je prvi resnejši prodor tega sistema na tuje, za katerega so sicer pokazali precej zanimanja tudi že nemški partnerji. V avgustu so Pionirjevi delavci začeli graditi hotel Vilnis v pristaniškem mestu Ventspils v Latviji. 110-posteljni hotel mora biti nared do sredine februarja 1993, vrednost del, ki jih bo opravil Pionir, pa je 1,35 milijona dolarjev. Še ta mesec naj bi začeli v Torunu pri Varšavi graditi že drugi privatni hotel na Poljskem. Hotel oz. bolj motel Dybowo bo imel 144 postelj. Zgraditi ga bodo morali v 10 mesecih. Vrednost del, ki jih je pridobil Imos Inženiring, je 9 milijonov mark. V teku pa so dogovori za nadaljevanje gradnje blagovnice v Lod-zu za mešano italijansko—poljsko firmo Rexpol, zgrajene do tretje faze. Z deli, vrednimi 4,5 milijona dolarjev, naj bi nadaljevali še letos. Ker ni bilo denarja, na katerega morajo na vzhodnoevropskih trgih nasploh večkrat potrpežljivo čakati, je bila zaenkrat ustavljena gradnja hotela Kristaly v Šarvarju na Madžarskem, na katerem si sicer v prihodnje Pionir obeta odrezati svoj del investicijskega kolača. Z. L.-D. NA GOLUŠNIKU TUDI PRAZNIK KS OTOČEC Na srečanju predstavnikov krajevnih združenj Zveze borcev v novomeški občini so se 9. septembra med drugim dogovorili, da bodo glede nove organiziranosti ZB počakali, dokler ne bo spejeta nova upravna razdelitev občin. O tem, ali bodo vse sedanje KO ZB ostale to, kar so, ali pa bodo postale ponekod krajevna združenja ZB, bodo sklepali kasneje. Pripravili bodo osnutek za tako organiziranost, saj ta hip ni drugačnih praktičnih možnosti. Za sobotno srečanje na polstoletni obletnici prvih slovenskih brigad v Ljubljani je med borci izredno zanimanje. Vse priprave za izlet v republiško središče so .skoraj končane. Precej koristnih pobud so dali predstavniki KO ZB za srečanje nekdanjih borcev in aktivistov OF, ki bo 17. oktobra na Golušniku na Trški gori. Tam bodo počastili 50-letnico prvih dolenjskih partizanskih enot. Hkrati bo tam srečanje ob krajevnem prazniku Otočca. osamosvojila. Trenutno se Dolenjka trudi v blagovnici, ki jo gradijo na Novem trgu, odkupiti eno etažo., V prihodnje načrtujejo tudi krepitev grosistične dejavnosti s pripravo blaga za drobno prodajo, nadaljnjo prenovo ob- • In kaj bo z Dolenjko po zakonu o denacionalizaciji? »Naša stališča so jasna,« pravi Jakopin. »Dolenjka ni dobila nobenega poslovnega prostora brezplačno, ampak je vse odkupila in jih večinoma temeljito obnovila ter nekaj tudi povečala. Takih poslovnih prostorov ne moremo vračati neodplačno. Poleg tega bi se z vračanjem bistveno okrnilo poslovanje podjetja, pod vprašaj pa bi bila postavljena eksistenca 80 delavcev, ki sedaj delajo v t.i. nacionaliziranih lokalih. Naš predlog je, da bi pravi lastniki postali solastniki podjetja v obliki delnic, v višini vrednosti odvzetega poslovnega prostora. Lastninjenje pa bomo opravili, ko bo sprejet ustrezen zakon. Nismo se šli nikakršne divje privatizacije.« SODOBEN NAKUPOVALNI CENTER - Ob 40-letnici obstoja je trgovsko podjetje Dolenjka na Drski na 730 kvadratih uredilo sodobno samopostrežno prodajalno. Njena posebnostje mini pekama, iz katere bo ves dan prihajal dišeč svež kruh in pecivo. Zbranim je o novi pridobitvi govoril direktor Dolenjke Milan Jakopin (na sliki), prodajalno pa je odprl predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič. (Foto: Z.L.-D.) jektov in posodobitev opreme ter računalniško vodenje nabave in prodaje blaga v prodajalnah. Z. L.-D. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. septembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market, Cesta herojev trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, market v Šentpetru od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—Standard, Prodajalna Glavni trg 3 od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi PERKO, market v Šentpetru od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto DOBRA SEZONA V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE — Z letošnjo poletno sezono so v Zdravilišču Dolenjske Toplice zelo zadovoljni, zlasti seje obnesel program tako imenovanih zelenih družinskih počitnic. Še posebej dobro je bil letos zaseden kamp, zato računajo, da bo letos v njem skupaj okoli 10.000 nočitev. Do konca leta bo v Dolenjskih Toplicah še nekaj večjih prireditev. Tako je napovedano srečanje nekdanjih Kočevarjev, v tem kraju se bodo zbrali koroški Slovenci iz Avstrije, od 24. do 26. septembra bodo v Dolenjske Toplice prišli pohodniki po evropskih pešpoteh iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Pripravili bodo martinovanje pa prireditve v božično-novoletnem času in še kaj. STO KRA V NA ŠRANGI — Nedelja je bila v Straži v znamenju 6. stroške jeseni. Turistični delavci so to pot za številne obiskovalce pripravili ohcet s prikazom običajev ob odhodu neveste od hiše, ob prevozu bale, šranganje, maškare, podkonice in vse, kar je nekdaj sodilo k pravi dolenjski poroki. Poročni par, Katarina Darovec in Jure Krštinc, sta se držala, kot bi šlozares, Jerica Kržan pa je obljubila, da bodo Stražani že naslednjo jesen pripravili pravo poroko. Vsi obiskovalci te tradicionalne prireditve so bili v nedeljo svatje in so si lahko privoščili tudi kaj takšnega, kar na vsaki gasilski veselici ni na mizah. Za to so prostovoljno in brezplačno poskrbele domače gospodinje in pripravile pravo skladovnico domačih ohcetnih poslastic. Ljudi je bilo preveč, da bi vse videli in slišali. Še najbolj je bilo zanimivo pri šranganju, ko so Praprečani zahtevali za sto krav denarja, na koncu pa so se le pogodili za trideset. (Foto: J. Pavlin) KAJENJE - V torek dopoldne se je novomeški radio vključil v teden boja proti kajenju. O tej razvadi so pripravili celourno oddajo, v kateri je o škodljivostih kajenja govorila dr. Tatjana Gazvoda. Oddaja je bila kontaktna, kot se učeno reče možnosti, da se poslušalci po telefonu vključijo neposredno v oddajo. Med raznimi vprašanji o škodljivosti kajenja je bilo postavljeno tudi, ali škoduje, če ga zena možu pokadi dvakrat dnevno. Zdravnici in voditeljici je vzelo sapo. Šele po globokem vzdihu je bilo slišati, da na nesramna vprašanja ne bo odgovorov. Zato smo odgovor mi poiskali na radiu Erevan: “Načeloma ne škoduje, če mu ga pred kajenjem ne prižge!” SARA - Zadeva se je nekako napovedovala že v ponedeljek zvečer, ko je Studio D pripravil kontaktno oddajo z znano vedeževalko Saro, kr spet gostuje v Novem mestu. Telefoni so kar žareli od pregretosti. Klicateljice so zvedele vse mogoče, o bolnih ledvicah, glavobolih in podobnem do bolj ali manj zavitih odgovorov o zvestobi mož. Koliko družinskih prepirov ali še kaj hujšega je bilo v ponedeljek zvečer, ne vemo. Ve pa se, da sc je kar nekaj moških znašlo v hudi stiski: kako v naslednjih dveh tednih, kar bo gospa Sara še v Novem mestu, ženo tako zaposliti, da ne bo mogla priti v stik s Saro, ne p° telefonu, še manj pa osebno. JUTRI PREDVOLILNI SHOD SDP NOVO MESTO — V petek, ^ septembra, bo ob 17. uri pripravi" občinska organizacija SDP No), mesto v prostorih hotela KandU predvolilni shod »Za Slovenil ^ zdaj!«. Na predstavitev volilnega raj'' glasa in pogovor o drugih pome"1" nih vprašanjih vabijo člane in simpa" zerje. JEZ KONČAN MAČKOVEC — V teh dneh so delavci Vodnogospodarskega podjetja ■ Novega mesta po mesecu dni dela k? čali obnovitvena dela na jezu pri !ev motehniki v Mačkovcu. Obnova je celoti uspela, za kar ima zasluge tudi "j zek vodostaj Krke. Sredstva so PrlSP*'n vali: ministrstvo za varstvo okolja 1 urejanje prostora republike SlovenU — izpostava v Novem mestu, Tovar zdravil Krka in Termolehnika. Ena gospa je slišala, da Pionirjevo direktorsko strukturo zelo skrbi imidž podjetja. Popravljati naj bi ga začeli z 12 beemveji za svoje potrebe. SLIKE - Kljub poročni mrzlici, ki v glavnem vedno spremlja ne )c poročni par, ampak tudi bližnje i" daljnje sorodstvo, je bilo nedavno opaženo, da je sicer prelepa otoška poročna dvorana brez obeležij na steni. Skoraj gotovo na Otočcu niso edini, ki so po snetju Titove slike pustili prazno. Gre pravzaprav za racionalno, s tem pa za opravičljivo obnašanje. Navodil k; steni, in celo pohvalno obnašanje. iNavou« ali vsaj prijroročil, kaj naj bi tozadevno viselo na steni, ni. Prevečkratno menjavanje stenskih simbolov ne bi bila poceni zadeva. GASILCI - V torek dopoldne je večnamensko gasilsko vozilo novomeške PGE pribrzelo v naselje Drska pred blok št. 46. Ljudje so se takoj začeli zbirati, da bi videli, kaj se spet dogaja. Na srečo ni bilo nič hujšcga: Gasilci so sc očitno le odločil' demonstrirati večnamenskost vozila Raztegnili so lestev, iz žepov potegnili čopiče in se lotili barvanja lesenega balkonskega opaža. KANDIJA - V soboto je bila na vrtu hotela Kandija napovedana predstavitev Slovenske ljudske stranke in njenega predsedniškega kandidata dr. Stanka Buserja. Bilo je vs|c pripravljeno, kot se spodobi: dovolj miz, stolov in dodatnih klopi, s°" zastonjske domače kapljice in vabljive domače dobrote, glasba domačega ansambla, obljubljeni pa so bili tudj odgovori na vsa vprašanja. Kij"" temu je bil kandijski vrt tudi P° dvournem čakanju z uradnim začejl kom srečanja na tričetrt prazen. N"1 Romov, ki ob vsaki prireditvi, poseb"0 ob kakšni pokušini piva in mesni": skoraj ne spustijo zraven “civilov”, <" bilo na spregled. Sicer pa ni bilo !"■ dolgočasno. Sc novomeška znamenitost, Lojzka, sc je navrtela. Dr. Busef> geolog in - kot sam pravi - po sr5u zapriseženi ekolog je med drug"11 dolenjskim kmetom in drugim ohlj"' bil avtocesto, o kateri nihče več "c govori. Če ga bodo ubogali, pa nam obeta na TV prikaz orozj* starešin nekdanje JA. Ko jim ga bo"0 seveda pobrali. VLADA - Črnomaljec, ki se je napotil po opravkih v metliško občino, je opazil, da se pri sosedih marsikaj dogaja. Urejajo ceste, pločnike, ograje, mostove, prišepnili pa so mu, da imajo v letošnjem načrtu še gradnjo avtobusne postaje in blagovnega centra. V eni od mnogih metliških gostiln je potem zvedel, da se pač približujejo volitve in da želi sedanja občinska oblast ostati svojim podanikom v lepem spominu ali pa si pridobiti celo kakšno točko za naprej, pa sedaj dela za tri. Po poti domov je Črnomaljec razmišljal, zakaj gre v Črnomlju kljub številnim kritikam občanov razvoj tako počasi naprej. Ko je na obzorju zagledal obrise domačega mesta, sc je domislil, da je pri njih pač na oblasti Demosova vlada, dana od boga in za večno, po metliški občinski stavbi pa šarijo komunisti, ki jim lahko, če ne bodo pridni, naslednje volitve kaj hitro spodnesejo tla pod nogami. STOPNICE - Stopnice, ki vodijo od črnomaljske klavnice proti nekdanji vojašnici, je že dodobra načel zob časa. Precej nevarno se namreč vdirajo, vendar odgovorni pravijo, da ni denarja za popravilo. Zato se tisti, ki hodijo po njih - gre namreč za javno pot - sprašujejo, če bo moral najprej kdo pasti v nckajmetrsko globel, da se bo našel denar. zasedanje - začela so se zasedanja skupščin, tako republiške kot občinskih. Nekateri delegati črnomaljske skupščine so z zanimanjem spremljali zasedanje republiške, da bi ugotovili, kakšne modne težnje je prineslo prvo popočitniško sejanje. Razumljivo, da se v provinci ne morejo nositi tako kot v prestolnici. Zato pa ima metuljček na seji občinske skupščine približno takšno težo kot računalnik na klopi republiškega delegata. Sprehod po Metliki NAJDALJŠEGA SLOVENSKEGA MARATONA iz Celja v Logarsko dolino se je udeležil tudi Metličan Milan Ivanetič. Med približno petsto tridesetimi tekmovalci je zasedel odlično devetnajsto mesto, petinsedemdeset kilometrov pa je pretekel v malo več kot sedmih urah. Njegov uspeh je toliko vrednejši, če upoštevamo, da je prišlo kar nekaj udeležencev na cilj šele po šestnajstih urah pešačenja. Maraton, osmi po vrsti, je bil odlično pripravljen, k čemur je nemalo prispeval Srcto Popovič, Metličan, ki že vrsto let živi v Celju in je podpredsednik organizacijskega odbora. Tekmovalce je na startu ob 1. uri zjutraj pozdravil general Janez Slapar. VSESLOVENSKI TEDEN ŠPORTA naj bi razgibal staro in mlado, predvsem pa naj bi krajane spodbudil k zdravemu načinu življenja. V manjkale najpriljubljcncjšc discipline: hitra hoja od šanka do sanka, tekanje za dodatnim zaslužkom, mrzlično iskanje zaposlitve, nošenje vode v vedrih v hribovska območja občine, Podivjana vožnja po mestnih ulicah, nesramno ogovarjanje in natolcevanje o znancih in prijateljih, umetnost svcrcanja čez slovcnsko-hrvaško mejo, sposobnost skrivanja orožja pred policisti itd. V teh disciplinah bi bili doseženi nesluteno dobri rezultati. Trebanjske iveri VODA - Tone Zupančič iz Pristavi-^e’ si že 23 let kot mesar služi kruh •Cinadi, je bil zadnjič besen na nekatere delavce trebanjske Komuna-c- Ti naj bi bili do njega sila ncprijazni, ko je zahteval, naj bi Preverili, zakaj morata njegova mati ?* *• sestra plačevati nenormalno viso-Kc račune za vodo. Nazadnje ga je ^motila še Titova slika na steni Pisarne, v kateri naj bi delavec, ki ni dobro govoril slovensko, zahteval od zdomca, da ga titulira s tovarišem, l ovscm druga plat medalje je tista, ;a katero stojijo, če bo treba, tudi na sodišču, prizadeti delavci iz Komunale, vzan|kaj0 navedbe prizadetega •isčana in so njegovo obnašanje označili kot žaljivo, če že ne kar Prostaško, saj pravijo, da jih je Zupančič med drugim pošiljal tudi v P -. in jim grozil, kam vse bo še šel iskat svojo pravico. V Komunali zatrjujejo, da so napako pri vodomeru Zupančičevih že odpravili. Zupančičc- sestra Milka Gliha pa pravi, da je i umi opozarjala Komunalo, da mora plačevati za vodo toliko kot kmet, ki ]ma 30 glav živine, oni pa imajo v hjevu lc I kravo. Več kot pol leta naj ’i prosila Komunalo, naj vendar Pppišejo števec, kjer je spuščala voda. f-godba, skratka, ki jo piše življenje ln se lahko vleče kot jara kača. NAGRADE - TOM-Tovarna opreme, d.d., Mirna, je s svojim internim glasilom Tomi dodobra razgibala zanimanje delavcev za zagotavljanje kakovosti, saj za pravilne odgovore, zvečine s tega področja, delavcem Podeljuje lepe nagrade, skoraj tolikšne. kot znašajo jubilejne. Zato ni vudno, da je včasih celo več odgovorov, kot je v firmi zaposlenih delavcev. Upajmo, da zaradi take darcžljivosti nc bo zmanjkalo za plače. Škoda se povečuje V Beli krajini se trudijo omiliti posledice katastrofalne suše VABILO FOLKLORISTOM METLIKA — Tukajšnja folklorna skupina »Ivan Navratil« vabi začetnike in tudi nekdanje člane ter tamburaše, da se vključijo v folklorno skupino. Prijave sprejemajo vsako nedeljo ob 10. uri v kulturnem domu, kjer so vaje folkloristov. Dobrodošli! METLIKA, ČRNOMELJ — V metliški občini je bilo po drugem ocenjevanju škode zaradi suše, opravljenem v začetku tega meseca, za dobrih 272 milijonov tolaijev škode ali 5,1 odst. družbenega proizvoda občine, medtem ko je bila škoda dva tedna prej 4 odst. družbenega proizvoda. V črnomaljski občini je vrednost škode, ki jo je povzročila suša, približno dvakrat večja od metliške. Seveda pa še ni moč oceniti vseh posledic. V obeh belokranjskih občinah so pripravili tudi ukrepe. Tako v črnomaljski občini regresirajo polovico stroškov prevoza pitne vode za ljudi in živali povsod tam, kjer se ukvaijajo s kmetijsko proizvodnjo. V metliški občini pa bodo vsem, ki so od L avgusta pripeljali pitno vodo, plačali vrednost vode in sicer priznajo na dan 50 litrov vode za odraslo govedo ter 15 litrov za prašiče. V obeh občinah bodo regresirali tudi polovico cene semen krmnih dosevkov in umetnih gnojil, vendar mora biti setev na najmanj 20 arih. Občinski regresi bodo na voljo tudi za sadjaije in vinogradnike. V črnomaljski občini bodo 750 tisoč tolaijev namenili za regresiranje semenske pšenice, ječmena in rži. Na posestvu metliške kmetijske zadruge v Mestnem logu pa lahko kmetje kupijo koruzo za siliranje. Cena za 1 kg cele rastline je 3,5 tolarja, od tega en tolar regresirajo iz občinskih sredstev. Za ublažitev škode bodo v metliški občini razdelili iz republiških blagovnih rezerv 71 ton koruze, v črnomaljski pa 169 ton. V metliški občini bo te pomoči deležnih vseh 607 domačij, ki imajo prašiče ali živino, v črnomaljski občini pa je pogoj določena količina prireje mesa oz. pridelave mleka. M.B.-J. UGODNOSTI ZA ČLANE ČRNOMELJ — Upravni odbor tukajšnje kmetijske zadruge je sklenil, da bodo imeli člani KZ nekaj ugodnosti pri poslovanju z zadrugo. Tako bodo imeli prednost pri nabavi vse kmetijske opreme in repromateriala, ki ga na tržišču primanjkuje. KZ bo najprej odkupila kmetijske pridelke od članov. To sc že dogaja pri odkupu krompirja, ki gaje na tržišču preveč. Člani bodo imeli prednost pri najemanju zadružnih zemljišč pa tudi do 30 odst. popusta pri najemninah glede na obseg proizvodnega sodelovanja v preteklem letu. V primerih, ko bo zanimanje članov za najem zemljišč večje, bo KZ razdrla najemne pogodbe z nečlani. Člani bode v bodoče plačevali le en odst. manipulativnih stroškov pri najemanju kreditov in republiških nepovratnih sredstev, nečlani pa 3 odst. Poleg tega KZ v bodoče ne bo več odkupovala mleka od živinorejcev, ki njej ne bodo prodali telet in sicer na vsakih 3.000 litrov oddanega mleka po eno tele. V zadrugi namreč ugotavljajo, da je mleka na tržišču preveč, medtem ko mnogi teleta koljejo na črno ali pro-dajejo mimo zadruge. Božo Burazer Ob prenovljemi trgovini kmalu še sejmi Razširili prodajo kme-tijskih strojev ČRNOMELJ — Pretekli mesec so v Črnomlju odprli prenovljeno prodajalno kmetijske zadruge, v kateri so na voljo mali kmetijski stroji ter rezervni deli zanje, imajo pa tudi komisijsko prodajo rabljenih kmetijskih strojev. Poleg tega, da je na voljo več blaga, kot gaje bilo v stari in utesnjeni trgovini, pa je novost tudi v tem, da je v sezoni kmečkih del, torej od konca marca do konca septembra, trgovina odprta od 7. do 19. ure, prav tako pa tudi sosednja mehanična delavnica. Božo Burazer, vodja programa pri tukajšnji kmetijski zadrugi, ki vključuje servis, trgovino in storitve, prizna, da na zalogi sicer nimajo vseh rezervnih delov. To je skoraj nemogoče glede na zelo različne znamke in tipe strojev v Beli krajini, potrudijo pa se, da vse, kar stranke potrebujejo, priskrbijo v enem dnevu. »Vendar 80 odst. kupcev ustre-čemo takoj. Sicer pa bomo še to jesen pričeli tudi s sejmi nove in rabljene kmetijske mehanizacije in rezervnih delov, ki bodo v bodoče enkrat na mesec, ob nedeljah. Po novem letu pa bomo prodajo kmetijske mehanizacije v naši trgovini še razširili, tako da bomo postopoma postali oskrbni center za kmetijsko mehanizacijo za vso Belo krajino. Zgodaj spomladi prihodnje leto bomo obnovili še mehanično delavnico,« pravi Burazer. Sicer pa imajo poslovalnico še v Vinici, kjer sprejemajo tudi naročila za popravila v črnomaljski delavnici. M.B.-J. C Tudi spletke potapljajo Kovinarja Premalo dela, preveč zaposlenih, izgube, nesoglasja v vodstvu in med vodstvom ter delavci so pripeljali Kovinarja v velike težave — Nasveti IS ČRNOMELJ — S približno takšimi problemi, kakršni težijo črnomaljski Leso (DL 10. septembra), se spopadajo tudi v tukajšnjem Kovinarju. Razlika je le v tem, da 79-članski kolektiv Kovinarja ne veže popkovina z matičnim podjetjem, saj seje leta 1989 odcepil od SCT. Zato pa mu primanjkuje dela v strojegradnji, ima preveč zaposlenih, ob polletju pa je imel za 14 milijonov in pol tolarjev izgub, medtem ko jih je primanjkljaj iz preteklih let obremenjeval za dodatne 4 milijone tolarjev. Kljub temu je premoženjska bilanca Kovinaija še vedno dobra. To je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta potrdil predstavnik banke, ki je hkrati pripomnil, da se je podjetje v zadnjem času precej zadolžilo. V glavnem zaradi najemanja posojil za plače. Na izvršnem svetu si niso zatiskali oči niti pred tem, da so negativno vplivala na poslovanje podjetja medsebojna trenja v vodstvu Kovinaija, ki so se v zadnjih letih hitro menjavala. Eden od članov je opozoril, da IS do takšnih pojavov ne sme biti več imun, pač pa mora zahteva- ti, da postavijo stabilno in strokovno vodstvo ter prenehajo s spletkami. Te sicer niso le značilnost Kovinaija. Zlasti pomanjkanje strokovnjakov, še posebej na komercialnem področju, ki so tudi posledica spletkaijenja, poglablja krizo v Kovinaiju. Ker ni dodatnih naročil, se bodo izgube povečevale, da pa bi bila nesreča še večja, so tudi odnosi med Kovinaijem, SCT in nemškim podjetje O&K, ki je največji tuji kupec Kovinaijevih izdelkov, zalo slabi. Zato so sedanjemu v.d. direktoija, Juriju Dergancu, na IS svetovali, naj ZAČASNA PRESELITEV LEKARNE ČRNOMELJ Dolenjske lekarne — lekarna Črnomelj obvešča vse svoje obiskovalce, da bo začasno zaradi nujne obnove od 21. 9.1992 do 30.12.1992 preselila lekarno iz Kolodvorske 23 v Kolodvorsko 33 (nekdanja čistilnica v Jakličevi hiši). Lekarna bo delala z enakim odpiralnim časom in tudi opravljala dežuranje. Obiskovalce prosimo za razumevanje. Končno je na vrsti srednja šola Edina • V resnici je slovenski narod velikega umetnika zmeraj težko prenesel (B. Paternu) • Prešeren nam v zlati, umetelno izdelani posodi ponuja strup pregrešne strasti (A. Mahnič) METLIKA — Kar nekaj let so potrebovali v tukajšnji srednji šoli tekstilne usmeritve in edini srednji šoli v občini sploh, da so se začeli reševati njihovi prostorski problemi. Pouk imajo namreč na dveh koncih Metlike, v osnovni šoli in tovarni Beti. Slednja pa jim je dala že pred časom ultimat, da do letošnjega 21. septembra izpraznijo del šolskih prostorov, ker jih potrebuje tovarna. Prav to pa je celo sreča za šolo, saj so stu. Zato upamo, da nas tudi v prihod- začeli preurejati za pouk metliških srednješolcev nekdanjo osnovno šolo v starem delu mesta, kjer naj bi teoretični del pouka začeli poučevati oktobra. Kot pa je opozorila ravnateljica srednje šole Branka Kusič, s tem njihov prostorski problem ne bo rešen, temveč samo ublažen. Pouk bodo imeli po novem celo na treh lokacijah, saj bo delo v delavnicah še vedno v tovarni Beti, ker pa morajo razrede deliti v skupine, se zagotovo ne bodo mogli izogniti popol-danskmu pouku. »Idealna dolgoročna rešitev bi bil za nas pouk na enem me- nje ne bodo pozabili ne v republiki ne na občini. Šele sedaj te namreč rešuje tudi status naše šole. Beti je kot ustanoviteljica predala utanoviteljstvo občini, ta pa naj bi ga republiki. Tako bo končno status naše šole takšen, kot ga imajo ostale srednje oz. poklicne šole v Sloveniji,« pravi Kusičeva. V Metliki so močno zainteresirani, da šola ostane v mestu, zato so zanjo tudi namenili stavbo stare osnovne šole, medtem ko so na ministrstvu za šolstvo in v republiški vladi obljubili, da bodo Sami ne bodo kos posledicam suše V trebanjskem kmetijstvu je škode zaradi suše za več kot 403 milijone tolarjev — Regresiranje semen strniščnih dosevkov, odpis davkov kmetom za letos TREBNJE — Skupna škoda zaradi suše znaša v trebanjskem kmetijstvu 403.652.000 tolarjev, od tega v družbenem sektorju 5.929.000 tolarjev. Zadnji vročinski val je povzročil naglo sušenje koruze, drugih poljščin in strniščnih dosevkov. »Posebno prizadeti so travniki, saj je ruša tako zelo prizadeta, daje škoda že zdaj večja kol znaša en odkos. Zaradi suše so prizadeta tudi žita, v zadnjih dneh ujme pa seje izrazito poslabšalo stanje v vinogradih in sadovnjakih. Vemo pa, da namakalnih naprav na območju občine ni,« je poudaril predsednik komisije za oceno škode Franc Kravcar. Kravcar, kije hkrati direktor trebanjske davkarije, pravi, da zaenkrat izterjave ni, da ne bodo pošiljali kmetom nobenih položnic. Z zdravstvom se o tem že dogovaijajo, s skupnostjo pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja pa se še bodo. Trebanjska vladaje sklenila, da bodo kmetom odpisali davke iz katastrskega dohodka za letos, prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa naj bi odpisali v višini še neodmerjenih akontacij, Iz občinskega proračuna naj bi regresirali mineralna gnojila za dog- nojevanje travnikov in strniščnih dosevkov. Doslej so v občini že regresirali 3.500 kg semen za strniščne posevke. Republiški poslanec inž. Alojz Metelko pravi, daje trebanjska občina med 19 najbolj prizadetimi občinami v Sloveniji, pri katerih škoda presega 5 odst. družbenega proizvoda, škode pa je za 35,5 odst. družbenega proizvoda trebaj-skega kmetijstva. Metelko meni, da škoda ni bistevno manjša kot v severovzhodni Sloveniji, kjer so znali javnosti dosti bolj učinkovito prikazati katastrofo. prispevali del denaija za obnovo. Razlog več, da šola ostane v Metliki, je tudi ta, da zanimanje zanjo ne upada. Tako seje v letošnjem šolskem letu v 1. razred triletnega programa za šiviljo oz. krojača vpisalo 70 učencev, v dvoletni program pomožne šivilje pa 25. V šoli je sedaj 205 učencev, pretežno iz novomeške in črnomaljske občine. Medtem ko je bilo v preteklih letih v eni generaciji polovica ali celo več učencev iz Hrvaške, pa so letos v 1. razredu le 4, prav toliko pa jih je tudi iz metliške občine. M. BEZEK-JAKŠE V OŠ METLIKA PO NOVEM METLIKA — Skoraj vsi prisotni starši učencev metliške osnovne šole so se na ponedeljkovem roditeljskem sestanku odločili za tri ocenjevalna obdobja, ki bodo v letošnjem šolskem letu na šoli poskusno. Soglasna je bila tudi odločitev staršev prvošolčkov, da v enem od oddelkov prvega razreda letos poskusijo z opisnim ocenjevanjem. SREČANJE GASILCEV V VELIKEM GABRU TREBNJE — Občinska gasilska zveza Trebnje priredi v soboto, 19. septembra, ob 15. uri pri domu gasilcev v Velikem Gabru tretje srečanje ženskih, moških in veteranskih gasilskih tekmovalnih enot iz občinskih gasilskih zvez Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje, Zagorje in Trebnje za plaketo Jožeta Smodeja. Gasilci bodo tekmovali v hitrem oblačenju, metanju torbice z vrvjo v krog in v vaji z vedrovko. Kovinar s strpnimi dogovori uredi odnose z omenjenima podjetjema. Pri tem naj sodeluje tudi nekdanji direktor Lojze Turk. To so bili seveda nasveti občinske vlade, v Kovinaiju pa bodo morali predvsem sami ugotoviti, kaj je zanje najboljše. M. BEZEK-JAKŠE KOMUNALI DOLGUJEJO ŽE MILIJONE TOLARJEV ČRNOMELJ — Komunala prvo polovico letošnjega leta sicer ni zaključila z izgubo, kar pa ne velja za vsako dejavnost posebej. Vse dejavnosti razen investicijskih del, kjer gre za delo za trg ter vodooskrbe, so imele primanjkljaj. Precej so k izgubi prispevali dolžniki, ki so bili konec junija Komunali dolžni 2,9 milijona tolaijev, dva meseca pozneje pa že kar 5,7 milijona tolaijev. Največja dojžnika sta rudnik Kanižarica in Bell. Že tretji mesec so tožbe na sodišču, kdaj pa bo dolg poravnan, na Komunali ne vedo, saj so podjetja tudi večkrat blokirana. Občinska vladaje na podjetja apelirala, naj plačujejo obveznosti do Komunale, na vodstvo Komunale pa, naj zmanjša stroške poslovanja, saj iz proračuna ne bodo mogli kriti izgub. Žato pa je IS podprl Komunalo pri zahtevi do ministrstva za trg in cene, naj ji dovoli dodatno povečanje cen komunalnih storitev. Če pa jim tega ne odobri, naj ministrstvo krije razliko do stroškov enostavne reprodukcije, in sicer brez prelivanja denarja iz ene v drugo dejavnost. Iris, novomeško zasebno podjetje za zaposlovanje invalidov, je ta teden v stavbi nekdanjih sisov na Pungartu v Metliki odprlo svojo poslovalnico. V njej so ob opremi, ki so jim jo veliko podarili donatorji, našli delo trije invalidi Podjetje se pripravlja na izvajanje osrednje prevajalske službe v Sloveniji in sicer s šestimi prevajalci s katerimi bodo povezani po telefaksu. Sicer pa bodo v Metliki opra vljali še vrsto uslug v fotokopimici, v prihodnje pa prodajali tudi srečke za Loterijo Slovenije. Ministrica za delo Jožica Puhar, ki je prostore predala namenu, je poudarila, da ministrstvo in vlada stimulirata zaposlovanje invalidnih oseb, ter pohvalila iniciativnost Jožeta Zupanca, direktorja Irisa. (Foto: M.B.-J.) na metliška srednja šola se bo delno preselila v staro poslopje osnovne šole — Se vedno na treh lokacijah — Obljubljena pomoč ministrstva in vlade »Strikarice« in drugi sopotniki na jesen Dom za ostarele? TREBNJE — »Strikarice«, kakor pravijo v trebanjskem društvu upokojencev članicam, ki se vsak torek dobivajo v klubskih prostorih, opremljene z iglami, so prav miroljubne gospe. Zbere se jih tudi do 20 in iz volne in drugih materialov pletejo uporabne, marsikdaj prav čudovite izdelke. Nekatere tudi kvačkajo. Upokojenke svoje izdelke rade postavijo tudi na ogled. Če pa bi se morebiti kdo pregrešil zoper dobro ime in čast »štrikaric« v trebanjskem društvu upokojencev, ki šteje 656 članov iz krajevnih skupnosti Trebnje, Štefan, Račje selo, Dolenja Nemška vas in Dobrnič, bi se verjetno hudo kesal, saj je znano, da seje ženskega jezika treba posebej bati. No, pa pustimo šalo ob strani, pomembno je, da društvo živi. T udi na svoje člane v domovih v Črnomlju, Metliki, Grosupljem in na Im-poljci vodstvo društva upokojencev ne pozablja. Ob koncu leta še posebej obiščejo in obdarijo člane, starejše od 80 let. Takih je že več kot 80, ki so blizu te starostne meje, pa 20. Toda obiski teh okrog 120 članov bi bili lahko mnogo pogostejši, če bi tudi v Trebnjem končno prišli do svojega doma za ostarele. Kot pravi predsednik društva Franc Gamze, bi bilo za društvo in upokojence to najlepše darilo. Upa, da bodo na trebanjski občini uspešno nadaljevali zastavljeno akcijo za izgradnjo doma. Tako kot številni Trebanjci je tudi Gamze prepričan, da bi referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo doma ostarelih v Trebnjem uspel. »V Trebnjem pogrešamo tudi kegljišče, saj moramo zdaj hoditi kegljat v Novo mesto in Ivančno Gorico. Za ravedrilo streljamo z zračno puško in od letos pri Pavlinu balinamo. Nastopamo tudi v mešanem pevskem zboru z društvom invalidov. Želim, da bi se še drugi upokojenci včlanili v naše društvo,« je povedal Gamze. P. P IZ NkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Kar 32 tisoč ur udarniškega dela S prostovoljnim delom, pomočjo kočevskih in ribniških podjetij in zasebnikov ter denarjem dobrotljive vaščanke obnovili cerkev v Črnem Potoku ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — V nedeljo dopoldan je bila v Črnem Potoku slovesnost ob zaključku zunanjih in notranjih obnovitvenih del na tamkajšnji cerkvi. Ugledni gost slovesnosti je bil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ideja o obnovitvi cerkve seje porodila pred štirimi leti, ko so se vaščani odločili, da bodo obnovili obcestno škar-po ob cerkvi. Ker je njihova, leta 1986 preminula sovaščanka, kočevska Nemka Otilija Jonke, svoje premoženje zapustila cerkvi, so se vaščani s cerkvijo dogovorili, da bodo njeno zapuščino porabili za obnovo cerkve v Črnem Potoku. Ustanovili so gradbeni odbor, ki gaje vodil Alojz Marolt, in se lotili dela. Prav zato so v spomin dobrotljivi so-vaščanki, kije »komaj kaj znala slovensko«, v cerkvi postavili spominsko ploščo, čeprav bi jim brez pomoči krajevne skupnosti Ivan Omerza, nekate- RIBNIČANOM »GROZI« PLAČILO SMETARINE RIBNICA — Na prihodnji seji ribniške občinske skupščine, ki bo veijetno že prihodnji teden, bodo poslanci odločali tudi o sprejemu osnutka odloka o plačilu smetarine. Za odvoz smeti sedaj plačujejo le prebivalci mestnih naselij Ribnice, Sodražice in Griča. Vsi ostali so bili pred približno sedmimi leti s posebnim občinskim odlokom oproščeni plačila smetarine. Z brezplačnim odvozom smeti so tedaj preprečili nastanek okoli 50 »uradnih« odlagališč odpadkov po posameznih vaških skupnostih. S sprejemom odloka o plačilu smetarine za vsa področja, ki imajo urejen odvoz smeti, bi bili plačila oproščeni le prebivalci tistih področij, od katerih so zabojniki za smeti oddaljeni več kot 500 metrov. Ostali bi s plačilom polovice smetarine krili stroške odvoza smeti z njihovih območij in se tako izenačili s tistimi, ki smetarino plačujejo že sedaj. RAZDELILI POSOJILA RIBNICA — Prejšnji torek je posebna občinska komisija razdelila 23 prosilcem (16 obrtnikov in 7 podjetij), ki so zaprosili za dodelitev kratkoročnih kreditov iz sredstev občinskega sklada za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, skupno 6 milijonov tolaijev. Naj višji dovoljeni znesek, 5.000 mark v tolarski protivrednosti, so namenili 10 obrtnikom in 5 podjetnikom. Kratkoročne kredite za obdobje od 3 do 6 mesecev, z 10,4-odst. letno obrestno mero in devizno klavzulo, naj bi dobili za nakup osnovnih sredstev ali adaptacijo lastnega ali najetega poslovnega prostora. Ostalim, ki so zaprosili za kredit za nabavo materiala ali opreme oziroma za obratna sredstva, pa so odobrili po 4.000 mark v tolarski protivrednosti, razen enemu, kije zaprosil le za tolarsko protivrednost 2.500 mark. Nepovratnih sredstev letos niso dajali, denar iz sklada pa so namenili vsem, ki so zanj zaprosili. rih kočevskih in ribniških podjetij, predvsem Gozdnega gospodarstva — Rog Kočevje, takratnega SGP Zidar, • Cerkev sv. treh kraljev v Črnem Potoku se prvič omenja leta 1526. V njej so freske iz II. polovice 16. stoletja, ki so vsebinsko povezane z glavnim oltaijem, ki nosi letnico 1709, a je po mnenju kočevskega župnika Božidarja Metelka veijetno še starejši. Freske, oltar in kipi še čakajo, da bo ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, po čigar smernicah so cerkev obnavljali, izpolnil svojo obljubo, da jih bo restavriral, vse ostalo pa je po zaslugi vaščanov Črnega Potoka že narejeno. Trgoprometa, Rika in zasebnika Milana Gornika, v največji meri pa seveda samih vaščanov, cerkve ne uspelo obnoviti. OBNOVUENA CERKEV ZELO USPEŠNA GASILSKA VAJA SEVNICA — Sevniški gasilci so že prejšnji teden z uspešno akcijo, tehnično intervencijo ob namišljeni prometni nesreči, naznanili letošnji oktobe, mesec požarne varnosti. Ko je nekaj pred 21. uro zatulila sirena na sevniškem gasilskem domu, gasilci seveda niso vedeli, da gre zgolj za vajo, zato je še tem bolj razveseljiv podatek, da jih je bilo 21 že čez 12 minut na 3 km oddaljenem Orehovem, kjer so pri Črnem Potoku iz pločevine fička brž izrezali in rešili ponesrečenca, ki sta za vozilom zdrsela po brežini tik za magistralno železniško progo Zidani most—Dobova. Seveda so bili na prizorišču nesreče takoj tudi rešilec in policisti, vsi pa so »igrali« po scenariju, kakršnega dobro obvladajo, čeprav bi želeli čim manj zaresnih ponovitev. Zožene pravice borcev Z letne skupščine občinske borčevske organi-zacije v Sevnici — 19-im ukinjene priznavalnine SEVNICA — V sevniški občinski borčevski organizaciji je bilo ob začetku tega leta 620 članov, od tega 473 s statusom borca. Stalno priznavalnino prejema 372 članov. »Zakon o priznavalninah pa je krivičen predvsem do tistih, ki imajo četudi minimalni katastrski dohodek oz. vrtiček, saj če katastrski dohodek znaša le 2 tolarja, se članu priznavalnina zmanjša za petino. Letos so 19 borcem ukinili priznavalnine, ker so se zaradi dohodka na družinskega člana za malenkost znašli na meji limita,« je potožil predsednik OO ZZB NOV Sevnica Slavko Štrukelj na petkovi letni konferenci borčevske organizacije. Štrukelj je poudaril, da se nekateri člani še komaj preživljajo z le nekaj tisočaki, zato je njihov socialni položaj že prav kritičen. Povedal je še, da so že v prejšnji družbeni ureditvi dobili od vseh slovenskih občin najnižjo dotacijo (za letos znaša 175.000 tolaijev), čeprav imajo tudi s sedanjimi občinskimi funkcionaiji zelo dobre odnose. Ker je lani komaj četrtina članov obiskala zdravnika ob dnevu, določenem za borce, in zaradi nejevolje ostalih občanov, so ta dan »ukinili«. Sevniške borce—invalide pa moti, ker v Sevnici ne dobijo zdravil na recept zastonj tako kot denimo v Ljubljani. Član republiškega odbora ZZB NOV Ivan Somrak je povedal, da tudi v Novem mestu invalidi ne plačajo zdravil. Somrak je • Ivan Somrak je poudaril, da je bilo v zadnjem času oskrunjenih 10 spominskih obeležij iz NOB in da organi za notranje zadeve še niso odkrili niti enega storilca ne v Sloveniji niti na Dolenjskem. »Mi imamo to za prikrito podporo,« je povedal Somrak in potožil, da je »Svobodna misel« (bivši »TV 15«) edini časopis, ki jim objavlja vsa njihova stališča. O razvpitem domobrancu Vinku Levstiku borci menijo, naj se z njim ukvarjajo pristojni organi, čeprav imajo občutek, daje osnovni namen zagovornikov obnovitve procesa proti Levstiku ta da se on predstavi kot borec proti komunizmu, ne pa da bi prišli do dna (domnevnim) zločinom Levstika in njegovih pajdašev. rekel, da imajo slovenski borci manj pravic kot borci protifašistične koalicije v drugih evropskih državah in da od ustavnega sodišča še ni odgovora, zakaj je tako. P. P. Cerkev so leta 1947 hoteli porušiti, a se je tudi tokrat po zaslugi nekaterih vaščanov ohranila. Vrsto let je bila brez zvonika in tudi sicer v zelo slabem stanju. Daje dobila svojo nekdanjo sijočo podobo, so vaščani opravili skoraj 32 tisoč ur udarniškega dela. Istočasno so obnovili kapelico na koncu vasi. Na nedeljski slovesnosti je dr. Alojzij Šuštar v spomin na dan, ko so končali obnovo cerkve, v njeni bližini zasadil lipo kot simbol nove slovenske države. Po krajšem kulturnem programu, blagoslovitvi notranjosti in zunanjosti cerkve je sledila maša. Te so imeli v Črnem Potoku do sedaj le štirikrat na leto sedaj pa vaščani upajo, da je bodo imeli vsaj enkrat na mesec. M. LESKOVŠEK-SVETE ODPRLI »BARBIKO < KOČEVJE — Družina Gašič je minulo soboto odprla v Kočevju trgovino Barbika, in sicer na Trgu zbora odposlancev (za samskim blokom). V njej prodajajo največ igrače, poleg tega pa še pripomočke za gospodinjstvo, razne torbe in potrebščine za šolarje, otroško konfekcijo, obutev in drugo. Večina blaga je uvožena. Cene pa, kot je pri novih trgovinah običaj, niso pretirane. Državljanstvo so dobili skoraj vsi Samo 12 zavrnjenih KOČEVJE — V zakonsko določenem roku za oddajo vlog za pridobitev slovenskega državljanstva je na oddelek za notranje zadeve v Kočevju prispelo 2860 vlog. Rešene so bile vse razen dvanajstih, ki so bile zaradi različnih razlogov zavrnjene, in dvanajstih, ki so še vedno nerešene. Po zakonu o naturalizaciji, kije pričel veljati po ukinitvi zakona o državljanstvu, je bilo vloženih še 210 vlog za pridobitev slovenskega državljanstva. Po ocenah oddelka za notranje zadeve je v kočevski občini še približno 1100 ljudi, ki nimajo urejenega državljanstva. Kljub temu da so to tujci, ki za bivanje v Sloveniji potrebujejo delovna dovoljenja, so na kočevskem zavodu za zaposlovanje do sedaj prejeli le okoli 140 vlog za pridobitev delovnega dovoljenja. Največ sta jih vložili podjetji Snežnik iz Kočevske Reke in Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki imata zaposlenih veliko gozdnih delavcev z juga, in podjetje Itas, ki ima v obratu v Pirčah veliko dnevnih migrantov. E Tako terja statut Kljub zahtevam po loče nih ponovno skupna seja občinske skupščine Bo Kočevska Reka občina? O tem bodo v kratkem razpravljali tudi v okoliških krajevnih skupnostih, ki naj bi se združile v občino je v naši občini najmanj posodobljenih cest. Ta cesta, kiji nekateri pravijo kar Janševa, je bila v programu naše KS za posodobitev že 10 let. Uspeli smo posodobiti ceste skozi nekatera večja naselja, pri čemer nam je pomagal Snežnik, kije tudi finansiral posodobitev ceste od Štalceijev do Kočevske Reke. GRADNJA CERKVE v Kočevski Reki se vedno bolj približuje. Rok natečaja za idejni projekt je potekel prav te dni. Gradbeni odbor bo skupaj s pristojnimi cerkvenimi organi izbral najboljšega ponudnika. j PRIMC KOČEVJE — V ponedeljek ob 18. uri naj bi se poslanci kočevske občinske skupščine zbrali v dvorani kočevske srednje šole, da bi ponovno obravnavali tisto, kar jim na zadnji, zaradi nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti prekinjeni skupni seji vseh treh zborov kočevske občinske skupščine ni uspelo. Kljub večkrat izrečenim zahtevam, predvsem zbora krajevnih skupnosti, po ločenih sejah in izjavam nekaterih poslancev na zadnji nesklepčni sq'i skupščine, da na skupne seje ne bodo več prihajali, bo tudi ponedeljkova seja skupna za vse tri zbore. Tako so se odločili na seji predsedstva. Zaradi zahtev po ločenih sejah in obljube, ki jo je na zadnjem zasedanju občinske skupščine dal poslancem predsednik skupščine dr. Mihael Petrovič, da bodo zbori v prihodnje zasedali ločeno, razen ko bo šlo za zadeve, ki sojih po določilih statuta občine Kočevje dolžni obravnavati na skupnih sejah, so člani predsedstva ponovno pregledali vse, tudi dodatne točke predlaganega dnevnega reda. Ugotovili so, daje veliko večino zadev potrebno obravnavati na skupni seji. Kljub le redkim zadevam, ki bi jih po določilih občinskega statuta lahko obravnavali na ločenih sejah oziroma na skupni z ločenim glasovanjem po zborih, je dr. Petrovič v zagovor skupne seje navedel tudi potrebo po poenotenju tako ključnega vprašanja, kot je ustanovitev lokalne radijske postaje. Vendar je srektarka občinske skupščine Slavka Janša povedala, da tudi Akt o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val po kočevskem statutu sodi na skupno sejo- M. L.-S. KMEČKA MLADINA IN OŽIVLJANJE PODEŽELJA BLANCA — Kmetijska svetovalna služba Sevnica vabi v soboto, 3. oktobra, ob 17.30 v kulturni dom na Blanci na posvet »Kmečka mladina in oživljanje podeželja« kmečko mladino iz brežiške, krške in sevniške občine. KOČEVSKA REKA — Predsednik KS Kočevska Reka Stane Gabrič je na nekatera naša vprašanja o aktualnih dogajanjih na tem območju odgovoril naslednje. PRESKRBA Z VODO še vedno ni zadovoljiva. Med nedavno sušo smo vsak dan pripeljali v KS 180 kubikov vode, največ za Kočesko Reko in še za Štalceije in Borovec. Plačal je Snežnik, naše podjetje, kije tudi finansiralo vodno vrtino pri Kočevski Reki. Vendar bo iz nje premalo vode. Rešitev je navezava na kočevski vodovod. PROJEKT URBANIZACIJE Kočevske Reke dokončujejo. V pripravi je že zazidalni načrt in bo torej možna zidava zasebnih hiš. Take gradnje so bile do odprtja območja Kočevske Reke tu prepovedane. KOČEVSKA REKA BO PRERASLA V OBČINO, vsaj povsem realne možnosti so za to. Predvidoma naj bi se v novo občino združile krajevne skupnosti Draga, Osilnica in Kostel. Povsod bodo o tem v kratkem javne razprave. STRANKARSKI PRVAKI so omalovaževali posodobitev ceste Jelen-dol—Kočevska Reka. Jaz pa menim, da je posodobitev vsakega kilometra ceste v občini Kočevje dobrodošla, saj PREDNOSTNE NA LOŽBE — Pretekli četrtek so spogo vorom na Bučki, kjer naj bi sredi novembra na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku gasilci prišli do rabljene cisterne (posnetekje z obiska na Bučki) predstavniki sevniške občine, na čelu z županjo Bredo Mijovič in predsednikom vlade Marjanom Kurnikom, končali obiske po vseh krajevnih skupnostih. Na teh so krajevni funkcionarji seznanili Občinarje s porabo denarja, ki so ga dobili iz občinskega proračuna za komunalno infrastrukturo oz. za ceste, občinski minister za varstvo okolja Jože Kolar pa je po veda/, koliko denarja bodo letos KS še dobile za te namene zaradi 34-odstotnega rebalansa proračuna. V KS Blanca bi radi s pomočjo nenadejanega denarja posodobili cesto v Krajna Brda, v KS Zabuko v-je odcep v Malo Podgorje, v KS Loka cesto na Križ, v KS Krmelj odsek v Goveji Dol, na Primožu cesto proti Hubajnici itd Denarja za vse te naložbe letos ne bo. Za Mirensko dolino, KS Tržišče, Krmelj in Šentjanž je pomembno, da se bo Stane Gabrič vendarle nadaljevala gradnja telefonskega omrežja. (Foto: P. Perc) Do izgnancev v slehernem zaselku Krajevna organizacija izgnancev Šentjanž—Krmelj—Tržišče z okrog 230 člani _______računa, da jim bo država pomagala rešiti vprašanja odškodnine ŠENTJANŽ — Društvo izgnancev Slovenije je z ustanovitvijo krajevne organizacije Šentjanž-Krmelj-Tržišče dobilo še zadnjo »podružnico« v sevniški občini, po številnosti in zlasti skrbni organiziranosti pa gotovo prvo. Za oboje ima zasluge iniciativni odbor na čelu s predsednikom Janezom Kosom, domačinom in častnim krajanom KS Šentjanž. Janez Kos, zaposlen kot kustos v pripravo ustanovitve KO Šentjanž—Kr- Mestnem muzeju v Ljubljani, je vtkal v melj—Tržišče, v katerem sta bila na- rojevanje krajevne organizacije izgnancev v Mirenski dolini svojo strokovno podkovanost in osebno zagnanost, kajti na trnovo pot v izgnanstvo, ko je imel Janez komaj 6 let, najmlajši brat pa 2 leti, je bila novembra 1941 obsojena tudi njihova družina. V Nereresheim so torej Nemci izgnali mater in še 3 brate, njihovega moža oz. očeta pa so Nemci 15. novembra 1941 v Mariboru ustrelili, ker so pri njem našli puški. Že za ustanovni zbor krajevne organizacije (KO) izgnancev je Kos pripravil lično zloženko s starejšo fotografijo Šentjanža, faksimilom iz nekega glasila izgnancev z dne 8. maja 1945, v katerem iskreno vabijo Slovence, naj se udeležijo proslave na dan, ko po »vsej Evropi proslavljajo dan zmage in dan miru.« V zloženki za zbor je tudi izvleček iz pravil Društva izgnancev Slovenije, sestava iniciativnega odbora za mestnica predsednika Martina Repše, tajnik pa Ignac Flajs, ter seznam vseh 193 članov KO po vrstnem redu prijav v Šentjanžu in po stanju 15. junija letos. Kos pravi, da računa sicer na okrog 230 članov v Mirenski dolini. Na razstavi ob ustanovnem zboru KO izganccv so predstavili nekaj dokumentov bolj osebne narave, ki so pritegnili pozornost številnih krajanov, saj so se z žalostno usodo izgnanstva na tem območju soočile številne družine. Kos je od številnih članov že zbral spomine na izgnanstvo in vrnitev; zbiranje dokumentov v • Izgnanci iz Mirenske doline so naslovili poziv slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, naj bi v medsebojnih odnosih z Nemčijo čim-prej rešili vprašanje moralne in gmotne odškodnine za moralno trpljenje in žrtve, od slovenske države oz. parlamenta pa pričakujejo, da bodo ob sprejemanju lastninske zakonodaje upoštevali tudi pravice izgnancev. Janez Kos izvirniku so si v KO zapisali kot posebno nalogo, sicer pa so se sistematično lotili izdelave popisov izgnancev po naseljih. V septembru ali v začetku oktobra bodo pripravili na Kovačevem hribu pri cerkvi družabno srečanje. P PERC Drobne iz Kočevja BLOKADA SKUPŠČINE - Občinski poslanec Vinko Pintar meni, da kočevski župan ni ravnal prav, ko je na zadnji skupni seji vseh treh zborov kočevske skupščine dovolil, da se nadaljuje razprava tudi potem, ko so uradno ugotovili, da eden izmed zborov ni več sklepčen. Pintar pravi, da ni on tisti, ki blokira dela skupščine. Nedvomno je to res, saj je Pintar prisoten skoraj na vseh skup; ščinskih sejah, pa vendar... Če bi upoštevali precej pikrih pripomb, ki so jih na njegov račun izrekli nekateri poslanci ravno na zadnjem zasedanju skupščine, in sicer v tistem delu zasedanja, ki mu je še vedno predsedoval župan, a je bil dejansko že neuraden, Pintaijeva izjava ni več na tako trdih nogah. HUDA NEVIHTA - V Klinji vasi pri Kočevju so v petek, 4. septembra, v času nevihte iz vtičnic v nekaterih stanovanjskih hišah švigali plameni. Mnogim so se pokvarili telefoni, televizijski sprejemniki, videorekorderji in podobne naprave. Istega dne je strela ubila 38-letnega Domžalčana Zdravka Troho, ki je bil v času nevihte na lovu v kraju Stari. Strela je udarila tudi v skoraj sam center mesta, in sicer v kočevski gasilski dom. Zaradi tega so se stanovalcem doma in okoliških hiš pokvarili predvsem tv sprejemniki, gasilcem izpadel sistem za daljinsko Pa Je . . centralno vkla^l^anje siren in radijs- ko postajo Ribniški zobotrebci VSI ALI NIHČE - S takim predlogom ribniških krščanskih demokratov, da bi na nedavnem ribniškem sejmu zbrane nagovorila tudi članica kočevske SKD in predsednica Slovenske kmečke zveze iz Kočevja, Meta Prelesnik, se niso strinjali vsi člani ribniškega predsedstva občinske skupščine. Menili so, da bi v primeru njenega nastopa morali dovoliti tudi predstavnikom drugih strank pozdravne nagovore. Ob pestrem strankarskem življenju bi to lahko jx>menilo, da na govorniškem odru za vse jovornike ne bi bilo dovoj prostora. Jdločitev predsedstva, naj bi sejem ostal “nestrankarski”, pa je bila dobrodošla za udeležence sejemske otvoritvene slovesnosti, saj so bili obvarovnai pred poplavo pozdravnih nagovorov. USPELA PREDSTAVA - V soboto zvečer so člani KUD Gallus iz Ribnice v ribniškem gradu izvedli predstavo Kuge, lakote in vojske reši nas, o Predstava bi morala biti uprizorjena že v tednu pred ribniškim sejmom, a je bila zaradi slabega vremena preložena. Režiserka igre, ki je pri ribniškem občinstvu naletela na topel sprejem, je bila Vesna Poštrak. ZELENA LUČ ZA SLAŠČIČARNO - Svet javnega zavoda Miklova hiša sc je prejšnji teden odločil, da bo prostor v prizidku Miklovc hiše oddal najboljšemu ponudniku za ureditev slaščičarne. SKB iz Ribnice, ki je bila pred časom za ta prostor zelo zaintersirana, je menda odstopila od svoje ponudbe. Delavci Miklovc hiše pa tudi ostali ribniški kulturniki so si ob tem oddahnili, seveda pa veliko manj nekateri občinski možje. f Sevniški paberki BOMBA - “U školi imate bombu,” je pretekli petek ob 14.15 po telefonu sporočil neznanec tajnici sevniške osnovne šole Sava Kladnika. V šoli so grožnjo vzeli zares, a so z njo seznanili le učitelje in policijo. Učenci seveda tega dne niso več nadaljevali pouka, policisti s jisom in kriminalisti pa k sreči niso našli ničesar. Je šlo zgolj za neslano provokacijo? DOPISOVANJE - Scvniška županja Breda Mijovič in občinski poslanec Boris Pcrnovšck sc v zadnjem času ničkaj ljubeznivo dogovarjata kar p° sevniškem radiu. Vse naj bi zakuhala anonimka nekih baje Boštanjčanov, poslana sevniškemu radiu in županjii kateri so ti obtožili poslanca Pcr- oovoza smeti. Znano pa je, da sc omenjena poslanca v občinski skupščini zavzemata za red in spoštovanje zakonitosti, tako tudi v svoji krajevni skupnosti v zvezi s črpanjem gramoza in gradnjo nasipov ob Mirni. Pcrnovšck je v odgovoru županji očital, ker je javno takoj reagirala na anonimko, ne pa tudi na druge vnebo vpijoče nepravilnosti. V nedeljo so poslušalci sevniškega radia slišali, da bo daljši odgovor Mijovičcvc Pcrnovšku objavljen v jioncdcljkovcm sporedu. KLAVNICA - Krajani, ki bivajo ob Drožanjskcm potoku, so nam potožili zavoljo neznosnega smradu, ki ga Kivzročajo izpusti iz greznice sevniške davnicc, ko sc zaradi suše domala ircsahnjcni potok spremeni v kloako, lesar ne bi privoščili niti sovražniku- •„Novinarji delajo iz osebic osebe. (Ž. Petan) Gorje zmagovalcem! (M. Kmecl) Nasveti žensk koristijo samo ženskam. (Turški pregovor) Krške novice . DOKONČNA REŠITEV - Namestnik ministra za kmetijstvo Debevec je v klepetu po uradnem delu pogovorov v krški občini dal predlog, kako dokončno razrešiti problem Romov v Sloveniji. Čc bi on odločal o tem vprašanju, bi Romom zagotovil primerne količine hrane, tako da jim ne W bilo treba krasti. Ker ne bi več vedeli, zakaj so na svetu, bi počasi izgubili svojo identiteto. Zanimiva teorija, včeprav je bila izrečena napol v šali. Če bi g. Debevec zares lahko dosegel tako rešitev, potem bi se število Romov nemudoma povečalo. Prepričani smo lahko, da bi se kaj hitro marsikateri “civil” prepisal med Rome. PRIKRITO ZAVITO - V Krškem tavno ta teden in še malo dlje gostuje razstava “Okolju prijazen dom”. Na njej sodelujejo nekatera podjetja iz domače občine. Med njimi je tudi videm, ki želi pokazati, kako Pomembno je za ohranitev okolja, da zbiramo in ponovno predelamo odpad-ni papir, krška tovarna papirja in celuloze je v tem zelo uspešna, saj ie Prejela za reciklirani papir celo mednarodno priznanje. Razstave - —, — bi jih povabili k nekoliko drugačni razstavi, bi se jim obraz gotovo nekoliko skisal, na primer ob jmzstavi “Okolju prijazna tovarna”. Tudi na taki bi imeli veliko pokazati, žveplov dioksid in druge podobne zadeve namreč niso preveč prijazni SPOROČILO - Vsem, ki še vedno sumijo, da avtorica teh vrstic piše članke po naročilu, velja naslednje sporočilo. Reklamni oddelek Dolenjskega lista dobite na tel. 23-610. Za naročeno propagandno sporočilo je Potrebno tudi plačati. Novinarski prispevki so zastonj, zato pa se pri njih ne da naročiti, kako naj avtor Piše. J Novo v Brežicah SPET MOHAMED - Za tiste, ki so našo rubriko brali že prejšnji eden, naj povemo, da je Mohamed naP?! nšesa in dobro prisluhnil gori. režičanom je menda uspelo dogovo-nti se o garancijah bank za Tovarno Pohištva. Njen direktor o tem sicer noče nič vedeti, ker nima še niti besede o tem na papirju. In prav ima, Kajti obljuba res dela dolg, toda dolga m nujno plačati takoj. Vsaj v naši družbi ne. KULTURA - Družba se spreminja, Politika se plete, stranke uspevajo, tjudje so v glavnem še vedno isti. Leto nune, a se, ko temeljito pogledaš "azaj, kaj veliko ne spremeni. Pač, v “režicah so ukinili Zavod za kulturo. Njegove prostore so sredi poletja dali v upravljanje Radiu Posavje, Studiu “ ITC ln mu obenem prepustili tudi r^b za celotno kulturno ponudbo v občim Brežice”. Ze dobro, saj so tudi Premcmbe včasih potrebne, sploh pa J'?010! da je bil zavod v finančni 'ski. Ampak kdo in kako bo zdaj v ranici skrbel za kulturo v občini, še 't! Pr'bližn° ni jasno. Mogoče bo za »ni u ,reba natančneje razložiti, kaj "u?j! pomeni kulturna ponudba. . r™* *NI - V Brežicah so izdelali oelo, ki kaže udeležbo posameznih Irancev v občinski skupščini. Neka-, T1, so bili zelo vestni in so se "“eježm skoraj vseh sej, še več pa je v“Uh, ki so prišli, če so imeli čas. »•ten poslanci dosegajo kar čez 90 , a na žalost pri neopravičeni 2z*°tnosti. Samo eden je na sezna-„ ’, ** se je udeležil prav vseh sej, katere je bil povabljen. Poslanec J namreč šele od konca julija, pa še imel možnosti, da bi “šprical”. K°RUZA iz rezerv v Najbližjih silosih BREŽICE, KRŠKO — V skladu z , ^P’ republiške vlade za ublažitev po-e 'c suše, je najbolj prizadetim obči-am takoj na razpolago 10 tisoč ton ko-nhje ‘z blagovnih rezerv. Brežiška “čina je iz te količine dobila 396 ton, edtem ko je sosednji krški pripadlo l... lon koruze. Zrnje se nahaja v naj-kh njih s>losih, in sicer po 13 do 14 SIT “gram. Če kdo želi zrnje v vrečah, ora sam doplačati stroške pakiranja, 1 JO SIT za vrečo. Iz ministr-Va ta kmetijstvo opozaijajo odgovor-Ie v občinah, naj poskrbijo, da bodo re-ivno poceni zrnje dobili res tisti «je. katerih stalež živine je resno krožen. Tudi ta prva pomoč se bo na l_.ncu Prištela celotni vsoti, ki jo bo de-na Posamezna prizadeta občina. p0j, PISALNI STROJ! ten ŽICE — Osnovna šola Brežice m čaka na odločitev izvršnega sveta, J Jfi zaprosila, da ji da v najem 20 do se P,sa'n'h strojev, ki so bili last Delav-učp Un'Ver2e: Stroji bi jim omogočili, da datncem ?• 'n 8. razreda ponudijo do-r ni Program. Sekretariat za družbene J ynosti je njihovo prošnjo že podprl, ra, n,.en’> da je potrebno vzpodbujati oblikJ različnih vzgojnoizobraževalnih PSI ll Oba predsednika samo še danes? V Krškem bodo danes popoldne razpravljali o nezaupnici predsedniku IS Francu Černeliču in o zaupnici predsedniku skupščine Vojku Omerzuju KRŠKO — Tako kot v marsikateri občini se tudi v Krškem vse pogosteje interesi strank brezobzirno dvigajo nad vse ostale, včasih za občane tudi življenjsko pomembne zadeve. Na zadnjih zasedanjih je imela skupščina največ opraviti sama s seboj, s svojim predsednikom, predsedstvom in izvršnim svetom. Tako bo tudidanes, ko naj bi se poslanci, če se jih bo seveda zbralo dovolj, odločali o nezaupnici predsedniku IS Francu Černeliču in o zaupnici predsedniku skupščine Vojku Omerzuju. Mnogi pravijo, da bo tudi pri današnjem glasovanju najpomembnejša moč strank in da bo le malo odločala dejanska sposobnost članov izvršnega sveta. Krški socialdemokrati, ki so v času od zadnje nesklepčne seje kar dvakrat sklicali tiskovno konferenco, so prepričani, da so ravno oni tisti jeziček na tehtnici, ki lahko prevaga k eni ali drugi odločitvi. So namreč nekje med desnico in le- vico, če lahko krške stranke sploh uvrstimo na ta način. • Nekatere krške stranke uveljavljajo svoje cilje s taktiko neprihajanja na seje. Kakšni so ti cilji, je normalnemu smrtniku težko razvozlati, že vnaprej pa je jasno, da so izključno politični. Da bi prekinili nesmiselno dogajanje, je odbor SDSS sklical vse stranke na dogovor o skupnih stališčih do nekaterih najbolj perečih gospodarskih in tudi političnih vprašanj v občini. Poleg socialdemokratov so se ga udeležili še demokrati, zeleni in liberalni demokrati. Sprejeli so nekatera skupna stališča o obnašanju ob volitvah in o gospodarskem razvoju občine. Sklenili so, da naslednji sestanek skliče LDS in nanj povabi tudi predstavnike skupščine in izvršnega sveta ter ponovno tudi ostale parlamentarne stranke v občini. Franc Černelič Desnica bi torej rada zrušila sedanji izvršni svet, v katerem se kar polovico članov ne izreka za nobeno stranko. Predsednik občinskega odbora socialdemokratov Igor Avsec zahteva, da je treba povedati, čigava vladaje to. Če je nestrankarska, mora imeti podporo vseh strank. Za današnjo nezaupnico predsedniku IS bodo člani te stranke glasovali samo v primeru, če bo hkrati predlagan že novi mandatar. Za nekonstruktivno rušenje vlade pa niso, kvečjemu bi podprli zamenjavo nekaterih sekretarjev. B.DUŠIČ-GORNIK mSM Vojko Omerzu Tovarna pohištva še vedno v negotovosti Bo garancija? BREŽICE — Tovarno pohištva že več let tarejo podobni problemi kot druge slovenske izvoznike, vendar je premala, da bi lahko zagnala dovolj glasen vik in krik. Kar 85 odst. svoje proizvodnje prodaja v tujino, precej na ameriško tržišče, kar jo je še posebej prizadelo zaradi padca vrednosti dolarja. Tovarno dušijo trenutne razmere gospodarjenja, lovi se na robu preživetja, kroti nezadovoljstvo delavcev, se prebija iz izgub, se rešuje pred stečaji in išče možnosti za kredite. Zanimanja kupcev za njihovo blago je velrko, tako da naročila za leto 1993 že pokrivajo polovico proizvodnje. Večje pokritosti si ne morejo privoščiti, če hočejo tržišču ponuditi tudi kaj novega. V letošnjem letu na primer so v želji, da bi čimbolj ugodili kupcem, zamenjali več kot 50 odst. proizvodnih programov. Podjetje seveda nima toliko lastnega kapitala, da bi lahko samo uspešno poslovalo. Ker si tuji kapital še ne bo prav kmafu upal na slovensko tržišče, domačega kapitala pa ravno tako primanjkuje, jim ostajajo le še naše banke. Direktor. Izidor Slatner ocenjuje, da bi zadnji razgovori v Ljubljani utegnli prinesti ugodno rešitev, ki bi jim omogočila zaenkrat vsaj obstoj. Pri prizadevanjih jih zdaj podpira tudi občinsko vodstvo, ki podjetje ocenjuje za izvozno zelo perspektivno. Podobno mnenje so izrekli tudi predstavniki Ljubljanske banke, vendar njihovih garancij za zdaj še nimajo v rokah. Usoda podjetja in s tem tudi delavcev torej še vedno visi na nitki. Vodstvo podjetja ima kljub temu že pripravljene načrte in programe za sanacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj proizvodnje, da bi jih ob morebitni podpori bank lahko takoj začeli uresničevati. Kot smo izvedeli, pri tem nekoliko računajo tudi na sredstva iz Sklada RS za razvoj, za katera kandidirajo s svojim programom. B.D.-G. AGRARIA COMMERCE zastopnik za vozila vam v svojem prodajno razstavnem salonu Pod obzidjem 32 Brežice tel. (0608) 61-504 nudi vsa vozila znamke PEUGEOT. Na zalogi vsi tipi po ugodnih cenah — že od 984.000.00 SIT dalje. Dobava takoj, možen nakup na kredit ali leasing. Se priporočamo! Da bi postal naš dom okolju bolj prijazen V Krškem razstava KRŠKO —V torek ob 13. uri je bila v avli Kulturnega doma v Krškem odprta jroučna razstava »Okolju prijazen dom«, ki v organizaciji ljubljanskega Centra za graditeljstvo že nekaj časa potuje po Sloveniji. V Krškem jo je pomagala postaviti Skupščina občine, odprta pa bo do 24. septembra, in sicer vsak dan med 10. in 18. uro. Ker je pripravljena zelo poljudno, k ogledu vabijo najširši krog občanov, še posebno šolarje in njihove učitelje, saj je pomembno z naravovarstveno vzgojo začeti že pri otrocih. Razstava prikazuje, kolikšen delež prispevajo k skupnemu onesnaževanju narave naši domovi in nakazuje nekatere možnosti, da ta delež tudi v Sloveniji zmanjšamo. Njen namen je pozvati in osvestiti občane, da po svojih močeh prispevajo manjšemu onesnaženju zraka in vode ter predvsem k manjši količini odpadkov, ki jih odložimo v naravi. Kot je dejal ekolog Darko Anžiček, zaposlen v SO Krško, je tudi osveščanje občanov del programa na področju varstva narave. Sicer pa se v občini trenutno največ ukvarjajo z odlaganjem odpadkov. Skupščina je nedavno sprejela odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, zdaj bi radi uvedli selekcioniranje odpadkov, a je pot do njega še dolga. Na razstavi »Okolju prijazen dom« se predstavljajo tudi nekatera krška podjetja. Med njimi Ekipa, ki deluje v sklopu Vidma in zbira odpadni papir za reciklažo, Videm, ki je pred dnevi prejel nagrado za recikliran papir, Barles s Senovega, podjetje za odvoz in zbiranje odpadkov, ki uvaja sistem selekcioniranja, komunalno podjetje Kostak z nekaterimi svojimi aktivnostmi in Savaprojekt Krško s projekti deponiranja odpadkov. B.D.-G. Posavski velikan še v škripcih LB zamrznila terjatve in zagotovila del obratnega kapitala v višini 9 mio DEM za ______začasno normalno poslovanje — Modri angel za kakovost KRŠKO — Novo vodstvo Vidma z direktorjem Rolfom Normanom na čelu je doslej največ truda vlagalo v organizacijske spremembe. Vodstvena ekipa se je s septembrom okrepila še z dvema tujima strokovnjakoma. Kot je na tiskovni klonferenci v preteklem tednu poudaril direktor Norman, ima Videm precej možnosti, da se preobrazi v uspešno podjetje, vendar bo za to treba spremeniti miselnost vodilnih delavcev in pridobiti dovolj kapitala. Doslej je vodstvo podjetja v pogajanjih z Ljubljansko banko doseglo, daje • V Vidmu so zelo zadovoljni, ker so nedavno tega prejeli znak Modri angel, nagrado za kakovost, ki jo podeljuje nemški inštitut RAL iz Bonna. Namenjena je izdelkom, ki so 100-odstotno izdelani iz recikliranih surovin. Pri papiijih je ta pogoj okrepljen še z zahtevo, da mora biti vmes več kot polovico odpadnega papiija najnižje kakovosti (potiskani časopisi, revije, knjige). Videm je ta znak prejel za reciklirani pigmentirani papir blagovne znamke FRENDI, s katerim stopa na tržišče Zahodne Evrope kot eden prvih proizvajalcev grafičnih papiijev, narejenih samo iz odpadnih surovin. Mednarodno priznanje jim bo pomagalo, da bodo uspešno konkurirali brezlesnim offset-nim papirjem. Zaradi njegove izdelave ne pade nobeno drevo, prihranek pri porabljeni energiji in vodi pa je zelo velik, tako da mu je lahko spregledati edino napako, daje manj bel. Na tem papiiju so letos že natiskani slovenski šolski učbeniki in zvezki, nekateri učbeniki na Hrvaškem ter tudi že precej knjig, revij in zvezkov v tujini. le-ta reprogramirala nekatere obveznosti Vidma do konca leta in zamrznila vse svoje terjatve do njega, vključno s plačevanjem glavnice. Hkrati je LB podjetju odobrila črpanje prvega dela obratnega kapitala v višini 9 milijonov DEM, kijih nujno potrebuje za nakup surovin in normalno obratovanje. S slednjim imajo kljub vsemu še velike težave, tako daje delo za vse papirne stroje in tudi tiste dele proizvodnje celuloze, ki so najbolj zanimivi za tržišče, za zdaj zagotovljeno samo še za 14 dni. Vodstvo je že pripravilo tudi seznam okrog 100 nerazporejenih delavcev. Število še ni dokončno, saj jim bo kadrovska služba do 8. oktobra poskušala vendarle najti zaposlitev. V boju za smeti Kdo bo prej ponudil lokaciji za regijsko odlagališče? BREŽICE, KRŠKO — »Kam s komunalnimi odpadki?« se že lep čas sprašujejo na eni strani Brežičani in na drugi Krčani Oboji ob lem mrzlično iščejo novo lokacijo za odlagališče, ki pa sega vse krajevne skupnosti otepajo. Pred svojimi vrati nočejo nesnage in smradu ali celo podgan in miši Ker sodijo po izkušnjah, imajo komunalno odlagališče pač za smetišče, kamor se odlaga prav vse. Težko jih bo prepričati da bodo nova odlagališča drugačna. Časa ni veliko, še posebno ne v brežiški občžini, kjer so že povsem napolnili dosedanje smetišče v Dobovi Ker se je pri novi lokaciji zataknilo, so se poskušali dogovoriti za začasni »izvoz« smeti na novomeško smetišče. Dogovor ni uspel, zato so bili prisiljeni krajevnim skupnostim ponuditi mesečno rento v višini 7.100 DEM. Za začasno smetišče se je odločila KS Krška vas, ki ima v bližini vasi že zdaj kar nekaj črnih smetišč v opuščenih gramoznicah. Na začasno lokacijo bodo začeli odvažati odpadke konec oktobra Do takrat morajo še najti najbolj ugodnega ponudnika za izgradnjo smetišča in za odvoz smeti Na začasno smetišče naj bi odlagali najmanj pet let, nakar bodo gramoznico dokončno sanirali in na njej uredili kmetijska zemljišča. O tem, ali ne bo tako odlagališče le malo prenevarno za podtalnico, v naglici nihče glasno ne razmišlja. Brežičani so si že ogledali zgledno urejeno deponijo v tujini in po strokovni plati določili možne lokacije za stalno deponijo. Zdaj morajo pridobiti še tehnološki načrt deponije in kar je v tem trenutku najvažnejše, pogoditi se morajo s krajevnimi skupnostmi Ko se bodo dogovorili se bodo spet obrnili na sosede, saj bi bilo smotrno gradili deponijo za celo regijo. Tega se zavedajo tudi Krčani ki prav tako iščejo lokacijo za deponijo. Tudi oni upajo, da jim bo kmalu uspelo, seveda prej kot Brežičanom, da bi nato lahko ponudili sodelovanje še njim. Kdo bo hitrejši v tej dirki za lokacijo? Pravzaprav dovolj hiter ne bo nihče, saj bi oboji deponijo potrebovali takoj. B.DUŠIČ-GORNIK Videm trenutno prodaja na tuje tržišče več kot polovico svoje proizvodnje. Prodajo v prekomorske dežele so ustavili, ker niso dosegli željenih rezultatov, zato pa jim še naprej dobro kaže na ostalih pomembnejših trgih. Najpomembnejša naloga vodstva Vidma bo poslej večja učinkovitost proizvodnje in boljša strategija prodaje proizvodov. Po prvih ugodnih rezultatih se bodo še naprej pogajali z banko in vlado, potegujejo pa se tudi za sredstva iz natečaja za prestrukturiranje podjetij. B. DUSIČ-GORNIK • Če je oče vse življenje preveč solil, bo otrok žejen. (Talmud) • Kdor ne raste v glavo, raste v komolce. (J. Petelin) • Od vseh demonstrantov je želodec najglasnejši (Istrski pregovor) KJE STE, PRIJATELJI OTROK V TEŽAVAH? KRŠKO — Center za socialno delo v Krškem vabi k sodelovanju mlade, ki bi želeli spoznati načine, kako pomagati otrokom z učnimi ali družinskimi težavami, naj se oglasijo pri njih vsako sredo med 14. in 16. uro ali pa pokličejo na tel. 22-325 in povprašajo po Gordani Rostohar. Radi bi namreč pridobili nove prostovoljce, ki želijo otrokom postati »pravi prijatelji«, ki jim bo otrok lahko zaupal, ker znajo poslušati in razumeti njegove težave ter jih po svoji moči tudi reševati. Oglasijo naj se jim mladi, ki bi želeli z otrokom v kino, na kokakolo in na izlet ali pa mu pomagati pri domači nalogi in učenju. To je prav poseben izziv za vse tiste mlade, ki želijo pridobiti nove izkušnje pri delu z otroki. Je priložnost, da se vključijo v skupine mladih, ki jih združujejo podobni interesi. Brežice: plinovod je še utopija V študiji o plinifikaciji pozabili na glavni prikjuček — Proučili bodo ekonomsko ________upravičenost in možne uporabnike — Začetek v 5 letih? BREŽICE — Ko so v letu 1990 napeljevali plinovod skozi Posavje, so strokovnjaki ocenili, da v Brežicah ni dovolj velikih porabnikov, da bi se naložba splačala. Brežičani so torej vsaj začasno ostali odrezani od sistema plinske napeljave, z njo pa tudi od Petrolovega 40 odst. sofinanciranja naložbe. Danes vrtajo po svoje in iščejo možnosti, da bi se na nek način vendarle priključili plinifikaciji Dolenjske in Posavja. Pooblaščena agencija Zavarovalne družbe ADRIATIC, d.d. Koper vabi k sodelovanju večje število bodočih agentov na področju občin Laško, Krško in Brežice. Pogoj: srednja ali poklicna šola. Prijave pošljite na naslov: Zavarovalna družba »ADRIATIC« d.d. Koper PE Celje, Titov Trg 6,63000 Celje Lansko leto so pobudo za plinifikacijo dali krajani KS Brežice-mesto, nakar je občina naročila študijo pri krškem Savaprojektu. Ko je IBE iz Ljubljane pregledal dokument, je odkril celo vrsto pomanjkljivosti. Med njimi je največja ta, da študija obravnava le mrežo plinovoda in priključkov po mestu, ne pa tudi samega priključka na glavni plinovod. Približna ocena stroškov plinifikacije je 5,1 milijonov DEM, k čemur je torej treba dodatno prišteti še najmanj dober milijon mark za 15 km plinovoda do glavnega odvzemnega mesta ter za priključek nanj. Poleg omenjenih stroškov bi Brežičani morali odšteti še lep kup denarja kot soudeležbo za magistralni vod. Že sama razdelilna mreža po centru mesta bi bila precej draga, saj je na primer po Cesti prvih borcev čez staro mestno jedro vse zazidano in bi bilo torej potrebno razkopavati asfalt. Na drugih mestih bi bilo lažje, ker bi se mreža lahko razpeljevala po vrtovih. Ker je torej ekonomski račun najpomembnejša postavka pri morebitnem odločanju o plinifikaciji, bo zdaj potrebno študijo popraviti ali pa celo izdelati povsem novo. Ta se bo morala največ ukvarjati z ekonomsko upravičenostjo posega in z možnimi uporabniki, ki bi ga bili pripravljeni financirati. Gospodinjstva v samem mestnem jedru so namreč premajhen porabnik, da bi lahko nosila breme naložbe. Kot pravi Ciril Zupančič, sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Brežice, bodo ravno zato iskali interesente med podjetji takoj, ko bodo imeli realne podatke o možnosti plinifikacije. Projekt plinifikacije bi moral to jesen priti v skupščino, a se je zalomilo že pri njem. Če bodo prihodnje študije vendarle pokazale upravičenost naložbe, bi se po nekaterih ocenah izgradnja lahko začela v naslednjih petih letih. Odločitev je odvisna tudi od bodoče ekološke osveščenosti in politike države. Čim dražje bodo ostale oblike energije, tem bolj nujnejša bo napeljava plina. B.D.-G. Filmski četrtki NOVO MESTO — Dom kulture v tej prireditveni sezoni nadaljuje s tradicionalnim programom Filmski četrtek, ki ga že več let zapored pripravljajo v zadovoljstvo ne prav velikega števila, a zato zvestih ljubiteljev dobrega filma. V ciklu, ki se bo začel 1. oktobra in ki bo morda le pritegnil več gledalcev, bodo predvajali šest fimov. Kot prvi bo na sporedu ameriški pustolovski film Zadnji dnevi raja režiserja Johna McTiemana s Seanom Connery-jem v glavni vlogi; 15. oktobra mu bo sledil ameriški film Moj mali Idaho v • Predstave filmov iz programa Filmski četrtek bodo ob 18. in 20. uri. Možno je kupiti abonmajske vstopnice za ogled vseh šestih filmov. Abonmajske vstopnice so za 20 odst. cenejše. Kupite jih lahko vsak dan v sprejemni pisarni Doma kulture, rezervirate pa po telefonu št 21-210. režiji Gusa Van Santa, dobitnika nagrade Združenja ameriških filmskih kritikov. V naslednjih mesecih do konca decembra bodo na sporedu še filmi: Ocvrti zeleni paradižnik, Visoke pete in Babica gre na jug. V ČRNOMLJU NASTOP PLESALCEV IZ SISKA ČRNOMELJ — V organizaciji Mladinskega kulturnega kluba Bela krajina bo v soboto, 19. septembra, ob 20. uri v kulturnem domu Plesni studio iz Siska nastopil v plesnem teatru s programom, ki ima naslov Nežno kot spomin. Vabljeni! RAZSTAVI V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU Od premoga do koncertov LOČE PRI DOBOVI — Ločka gasilska godba se je v avgustu odzvala povabilu dolgoletnih prijateljev — gasilcev in godbenikov iz Šmihela (Pliberk)- v avstrijski Koroški. Naleteli so na izredno topel sprejem in veliko navdušenje ob nedeljskem promenadnem koncertu, ki so ga izvedli v Šmihelu. Njihovo glasbo so popestrile mažoret-ke iz Radeč. Da bi čim bolje izkoristili sicer drago pot v Avstrijo (plačala stajo Zveza kulturnih organizacij Brežice in zasebnik Franc Polovič iz Sel), so se dan poprej ustavili še v Celovcu. Pobudnik nekajletnega sodelovanja z mestno celovško godbo je Alois Fisher, koroški Slovenec, ki je Ločane poslušal na pikniku v Termah Čatež. Bilje navdušen in jih seznanil s kapelnikom celovške mestne godbe, s katerim se Ločani zdaj do-govaijajo o dvakrattedenskem poletnem koncertiranju ob Vrbskem jezeru. Čeprav jim letos dogovor še ni uspel, pa upajo, da bodo drugo leto že igrali avstrijskim turistom. Seveda za denar, brez katerega dobrega igranja ni. Ločani se morajo pri tem v največji meri znajti sami, tako kot so se pred dobrimi 70 leti ustanovitelji ločke »plehmuzike«. Ti so zbirali droben premog, ki ga je naplavljala Sava, in ga prodajali, da bi silahko kupili prve inštrumente. Ob letošnjem promenadnem koncertu pred mestno hišo v Celovcu sta Gasilsko godbo Loče sprejela že omenjena pobudnika sodelovanja, poleg njiju pa še dr. Dieter Jandl, referent za šport in kulturo območja Celovec, ter slovenski vicekonzul v Celovcu Milan Jazbec. Po koncertu so si godbeniki in mažoretke ogledali še znani Minimundus ter se popeljali ob Vrbskem jezeru do cerkve Vrbske Marije. Ustavili so se tudi na celovškem sejmu, kjer jih je direktor sejma povabil na razstavni prostor. Igrali so po slovenskih paviljonih in tako popestrili sejemski dan, sebi pa priigrali nepozaben dan. B.D.-G. NA CELOVŠKEM SEJMU — Takole so se Ločani nastavili objektivu pred slovenskim paviljonom. V prvi vrsti (tretji z leve) je Ernest Ferk, predsednik ZKO Brežice, zraven njega kapelnik godbe Jože Rus, nato vicekonzul RS V Celovcu Milan Jazbec, ob njem direktor celovškega sejma in Christian Breznik iz Koroške trgovske zbornice. Ceglarjevo darilo Stični NOVO MESTO — V soboto, 19. septembra, bodo ob 19.30 v knjižnici frančiškanskega samostana odprli razstavo Sveta gora pri Gorici na razglednicah in podobicah. Pripravil jo je Branko Lušina iz Nove Gorice. Hkrati bo postavljena tudi razstava knjižnih del nedavno preminulega slovenskega pisatelja Pavleta Zidaija. Razstavi bosta odprti vsak dan razen ponedeljka od 17. do 19. ure, vse tja do 18. oktobra. LE ŠE EK) PONEDELJKA NOVO MESTO — Vzemite si čas in pridite v Dolenjsko galerijo, kjer si boste še do ponedeljka, 21. septembra 1992, lahko ogledali 2. bienale slovenske grafike ter imenitna dela dveh svetovno znanih grafikov, in sicer J. Johnsa in J. Friedlaendeija! Verski muzej v stiški cisterci bogatejši za dragoceno gradivo - Vsi Baragovi tiski in tiski o njem in delom našega slovitega misijonaija Friderika Barage. Prejšnji teden so v Stični odprli priložnostno razstavo z izbranimi predmeti iz Ceglaijeve zbirke, otvoritve pa se je udeležil tudi njen ustvaijalec in nekdanji lastnik. Karel Cegnar seje začel močneje zanimati za Barago pred kakimi desetimi leti in od tistega časa naprej marljivo zbira njegovo zapuščino. Uspelo mu je zbrati praktično vse Baragove tiske, kar jih je izšlo doma in v slovenski diaspori, poleg tega paje zbral ogromno tiskanega gradiva, ki tako ali drugače obrav- STIČNA — Verski muzej v ustanavljanju, ki ima svoje prostore v krilu stiš-ke cisterce, je bogatejši za dragoceno gradivo: Karel Ceglar, salezijanec, kije skoraj pol stoletja živel in delal v ZDA in Kanadi, je pa doma iz Stične, je podaril muzeju svojo zbirko najrazličnejšega gradiva, povezanega z življenjem MLADI LITERATI NA ŠTATENBERGU ŠTATENBERG — V baročnem lovskem dvorcu grofov Attemsov bo 25. in 26. septembra 20. jubilejno srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Ob tej priložnosti bodo na okrogli mizi predstavili nova duhovna gibanja in literaturo, mladi literati bodo brali svoja dela, uredništvo Mentorja pa bo predstavilo prenovljeno revijo. DOM KULTURE Novo mesto vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1992/93 Program: 1. Friedrich Shiller: Razbojniki, drama, SLG Celje 2. Georges Feydeau: Do-Re-Mi-Fey-Deau, komedija, PG Kranj 3. Evald Flisar Kaj pa Leonardo?, tragikomedija, slovenska noviteta, MGL 4. Henrik Ibsen: Nora, drama, PG Kranj 5. J. B. Molliere:Svatba posili, komedija, SNG Drama, Ljubljana 6. predstava po kasnejšem izboru Abonma lahko vpišete v sprejemni pisarni Doma kulture, Novo mesto, Prešernov trg 5, vsak delavnik od 8. — 16. ure, in sicer: — dosedanji abonenti od 17. do 23. septembra — novi abonenti od 24. septembra do 1. oktobra 1992. Abonmajska vstopnica stane 2.400 tolarjev in jo lahko plačate v dveh enakih obrokih, prvega ob vpisu, drugega pa s čekom, vnov-čljivim v mesecu novembru. Dijakom in študentom nudimo 50% popust. Študenti se morajo izkazati z veljavnim indeksom. Z vplačilom abonmaja si zagotovite stalni sedež v dvorani, nižjo ceno vstopnice kot v redni prodaji, pisno obvestilo o vsaki abonmajski in izvenabonmajski gledališki predstavi v Domu kulture, poleg tega pa lahko izbirate še med naslednjimi ugodnostmi: — dve brezplačni vstopnici za katerokoli filmsko predstavo v sezoni 1992/93 — brezplačna vstopnica za enega od koncertov, ki ga bo v sezoni 1992/93 organiziral Dom kulture — brezplačna vstopnica za reprizo komedije Alda Nicolaja: Prva klasa, v izvedbi SNG Drama, Ljubljana, ki bo predvidoma 27. oktobra 1992. Pri dvigu brezplačne vstopnice se morate izkazati z abonmajskim kartončkom. Za vse dodatne informacije nas pokličite na tel. št. 21-210. Vljudno vabljeni! DOM KULTURE Novo mesto VZTRAJEN ZB1RATEU — Karel Ceglar, salezijanski duhovnik, doma iz Stične, je zbral obilo dragocenega gradiva o našem slovitem misijonarju Baragi ter ga podaril Verskemu muzeju v Stični nava našega velikega misijonaija. V zbirki so se tako znašli praktično vsi slovenski tiski v Severni in Južni Ameriki, ob njih pa zanimivo in bogato gradivo o slovenskih misijonaijih. V Stični se zdaj nahajajo kompleti izseljenskih slovenskih časopisov in drugih publikacij, celo takih, ki jih v celoti nima niti naša osrednja knjižničarska ustanova Narodna in univerzitetna knjižnica. Omenimo mesečnike: Ave Maria, Duhovno življenje, Katoliški misijon, Baragove pratike ipd. Med predmeti iz Ceglarjeve zbirke omenimo leseno razpelo; ta predmet je ponudil lepo presenečenje: po naključju so v podstavku razpela odkrili tajno skrivališče, v njem pa pisne dokumente, med njimi edino doslej znano Baragovo pismo iz Amerike domov. Karel Cegnarje tudi mož peresa. Za tisk je pripravil dve knjigi Baragiane, zbirke, ki naj bi zaobsegla ves Baragov opus. Obe knjigi sta že izšli: prva prinaša temeljito dokumentirana Baragova tiskana dela, od molitvenikov in člankov do pesmi in indijanske slovnice, druga pa obsežno bibliografijo Baragovih del in literature o njem. M.MARKEU ČETRTEK, 17. IX. SLOVENIJA 1 9.50 - 13.00 in 14.35 - 0.40 TELETEKST 10.05 VIDEO STRANI 10.15 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (12/13) PRIGODE TOMA SAWYERJA, ponovitev 2. dela nadalj. 11.30 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: ŽIVLJENJE ODHAJA 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 NAPOVEDNIK 15.05 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE PRIČA, noiveška nadalj. (2/4) ZVERINICE IZ REZIJE (8/13) NA GRAD SE JE VRNILO ŽIVLJENJE 18.25 ŽE VESTE..., svetovalno-izobraže-valna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 GORE IN LJUDJE 21.40 TEDNIK 22.30 GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 23.00 POSLOVNA BORZA 23.15 SOVA 23.15 DRAGI JOHN, amer. naniz. (22/22) 23.40 POUCAJSKI ROCK, amer. nadalj. (4/7) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA X 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi -Kopen Slovenska kronika - 19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 7/23) - 20.30 Umetniški večen Zakaj Havel? (kanadski dok. film); Vemisaž (češka drama) - 23.00 Košarka Smelt Oiimpija:Žalgiris (posnetek) PETEK, 18. IX. SLOVENIJA 1 10.40 - 1.05 TELETEKST 10.55 VIDEO STRANI 11.05 PROGRAM ZA OTROKE SMRKCL amer. risana serija ZVERINICE IZ REZIJE, ponovitev (6/13) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 13.35 VIDEO STRANI 13.45 NAPOVEDNIK 13.50 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE PRIGODE TOMA SAWYERJA 3. del nadalj. PEPELKA, predstava Šentjakobskega gledališča 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (4/12) 21.25 SOVA ROSEANNE, 16. epizoda amer. naniz. 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 NAPOVEDNIK 22.20 SOVA: 22.20 POUCAJSKI ROCK, amer. nadalj. (5/7) 23.10 ANGEL VARUH, švedski film (ČB) 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA X 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi -Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 8/23) - 20.30 Večerni gost: Wang Ai Ping - 21.20 Studio City - 22.20 Video noč - 1.20 Video strani SOBOTA, 19. IX. SLOVENIJA 1 8.55 - 2.10 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 IZBOR 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.35 LONČEK, KUHAJ! 9.45 MODRO POLETJE, 23. in 24. del 10.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.45 NOVOSTI ZALOŽB 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 13.05 NAPOVEDNIK 13.10 VEČERNI GOST: VVANG Al PING, ponovitev 14.00 TEDNIK, ponovitev 14.50 SODNIK TIMBERLANE amer. film (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VIZIONARJI, ponovitev angl. dok. oddaje (1/4) 18.00 SVETOVALNA ODDAJA 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (2/22) 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 SHOW RUDUA CARRELLA 22.05 SLEPO ZAUPANJE, amer. nadalj. m 22.50 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 NAPOVEDNIK 23 20 SOVA’ MURPHY BROWN, 42. epizoda amer. naniz. POUCAJSKI ROCK, amer. nadalj. (6/7) VARUH ČASA, avstralski film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA X 17.10 Sova (ponovitev) - 18.30 Domači ansambli: 25 let ansambla Nika Zajca - 19.00 Šaljivec (slovaška humor, serija, 4/ 6) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Klasika - 20.25 Pazi, spolzka tla! (franc, film) - 21.50 Moški, ženske - 22.50 Video strani NEDELJA, 20. IX. SLOVENIJA 1 9.10 - 0.20 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE ŽIVvŽAV, ponovitev PRIČA, norveška nadalj. (2/4) 10.45 BALETNA ŠOLA IZ UUBUANE SE PREDSTAVLJA 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (22/26) 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 BEGUNCI, TU Z NAMI 14.55 NAPOVEDNIK 15.00 ŠALJIVEC, ponovitev slovaške humor, serije (4/6) 15.30 DOMAČI ANSAMBU: 25 LET ANSAMBLA NIKA ZAJCA, ponovitev 16.00 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (12/13) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NEVARNO POLETJE, avtral. film 18.35 TV MERNIK 18.50 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE: HREPENENJE MOUA, angl. poljudnoznan. serija (8/8) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 2155 SOVA: PONEDELJEK, 21. IX. SLOVENIM 1. 9.00 -13.00 in 15.50 - 0.40 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (4/12) 10.50 MERNIK FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGU, nemška poljudnoznan. serija (3/27) 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 SVET NA ZASLONU 22 50 SOVA BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (2/12) ZGODBE IZ HOLLYWOODA amer. naniz. (1/6) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (3/13) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA X 16.05 Video strani - 16.15 Sova (ponovitev) -17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 9/23) - 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 - 21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: E. Rohmen Zbiralka (franc, film) - 2155 Talk show - 23.25 Video strani TOREK, 22. IX. SLOVENIJA 1 8.50 - 13.00 in 14.55 -1.20 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.30 NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE 11.00 SEDMA STEZA ponovitev 11.30 SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 15.20 NAPOVEDNIK 15.25 ZBIRALKA ponovitev franc, filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK KUHAJ! B1SKVITKI, amer. risana serija (11/12) ZVERINICE IZ REZIJE (9/13) POŠTARSKA PRAVUICA 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 NOVOSTI ZALOŽB 21.40 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (12/13) 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČF 2Z55 POSLOVNA BORZA 23.05 KRONIKA kanadska dok. serija (24/26) 23.35 SOVA SVEŽ VETER V STAREM GRADU, angl. naniz. (2/6) ZGODBE IZ HOLLYWOODA amer. naniz. (2/6) GLASBENI UTRINEK 1.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA J 14.50 Video strani -15.00 Svet na zaslonu (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper Slovenska kronika - 19.00 V službi rock n rolla - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 10/23) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.30 Omizje - 23.30 Svet poroča (ponovitev) - 0.10 Video strani SREDA, 23. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 13.00 in 14.15 - 0.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev jll/12) BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA 3. del nadalj. 11.00 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (12/13) 11.50 POSLOVNA BORZA ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA ŽIVUENJE JE SLADKO, angl-film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT-ŽARIŠČE 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: DPEUGEOT Servisno prodajni center vam nudi; — pooblaščeni servis — prodaja vozil — prodaja rezervnih delov Omogočamo tudi nakup na kredit. Ugodna akcijska prodaja modelov 106 in 405. SPC Terzin, Obrtna cona Trebnje tel./fax: (068) 44-533 Tobak, ki je povsem svetu ob alkoholu edina legalna droga in zato vsakomur dosegljiv, je kljub vsemu prava droga, zasvaja in škoduje zdravju. Mladina sega po njem že zelo zgodaj. Po tobačnem dimu dišijo že osnovnošolci, medtem ko v klopeh srednjih šol sede že pravi kadilci. Kaj je ugotovila v svoji raziskavi zdravnica Lea Jerman? Ta teden je posvečen boju proti kajenju, razvadi, ki je zdravju zelo škodljiva, še posebej pa mlademu organizmu. Medicina iz leta v leto odkriva vse več dokazov, ki postavljajo cigarete na zatožno klop kot krivca za celo wsto nevarnih in usodnih obolenj, od raka na grlu in pljučih do obolenj žil. V razvitem svetu, kjer je opazna vse večja skrb za lastno zdravje, se število kadilcev nekoliko zmanjšuje, kajenje pa se v očeh javnosti počasi spreminja v nekulturno in slabo početje. Biti kadilec postaja nezaželen del osebnostne podobe. Kljub temu pa še vedno ogromno število ljudi kadi, zapravlja denar, si uničuje zdravje in ogroža zdravje drugih. Pasivno kajenje, se pravi bivanje v prostorih, kjer se kadi, je namreč prav tako škodljivo. Posebej zaskrbljuje, ker se s tobakom že zelo zgodaj srečujejo ludi mladi. r-ea Jerman In kako je pri nas? Časi, ko so gimnazijci skrivaj vlekli cigarete na stranišču, da bi kar najhitreje postali zreli, so že davno minili. Gimnazijci in ostali srednješolci lahko kadijo, saJ jih zaradi cigarete nihče ne preganja, celo posebej odrejen prostor imajo za kajenje. S kajenjem zdaj začenjajo že otroci v osemletki. Tobak je ena od drog, za razliko od drugih dovoljena droga, mladi pa so dandanes nekako dovzetni zanje in tako je tobak v šolskih klopeh kar pogost znanec. Lea Jerman, zdravnica v novomeškem šolskem dispanzerju, je za diplomsko nalogo obdelala razširjenost kajenja med srednješolci v Novem mestu, njenim izsledkom pa je vredno posvetiti nekaj pozornosti. Kaj kažejo statistični podatki? Kako je s kajenjem med mladino? "Poglejmo najprej po svetu. V državah Evropske skupnosti redno spremljajo kajenje med mladostniki in tako so tudi lani opravili raziskava o razširjenosti tobaka med mladostniki, starimi od 11 do 15 let. Ponuja nam zanimive, a ne prav spodbudne podatke. Več kot četrtina mladostnikov je kdaj že kadila. Pri 15 letih kadi 15 odst. otrok najmanj enkrat tedensko. Grčija, Irska, Portugalska in Italija odstopajo z majhnim odstotkom rednih kadilcev med mladimi, v Španiji pa denimo kadi že 15 odst. mladostnikov vsaj enkrat tedensko. 61 odst. otrok-kadilcev pokadi 2 do 10 cigaret na dan. Ob vsem tem pa imajo mladi Evropejci v veliki večini negativno mnenje o kajenju in vedo, da je zdravju škodljivo." Kako je pa pri nas? "V Sloveniji je bilo v zadnjih letih opravljenih nekaj raziskav o razširjenosti kajenja med mladino na posameznih šolah. Zanimiva je predvsem lanska raziskava razširjenosti kajenja med slovenskimi srednješolci v prvih in tretjih letnikih, ki je pokazala, da kadi kar 18 odst. učencev prvega letnika in 28 odst. učencev tretjega letnika. Dobra desetina je prvič prižgala ciagreto že pred 10. letom starosti. Anketirani fantje in dekleta se statistično niso veliko razlikovali ne po kadilskem staležu ne po deležu kadilcev, je pa med fanti več hudih kadilcev (nad 10 cigaret na dan) kot med dekleti." Kako je na Dolenjskem? So naši srednješolci veliki ljubitelji tobačnega dima ali pa se ne ločijo kaj dosti od slovenskega povprečja? "Lani novembra sem opravila anketo o kajenju med učenci od prvega do četrtega letnika Gimnazije in Gostinske šole v Novem mestu, v anketo pa sem vključila tudi njihove starše in učitelje: anketiranih je bilo 340 otrok, 344 staršev in 27 učiteljev. Iz odgovorov, ki sem jih dobila, sledi, da kadi dobra četrtina otrok, pri tem pa je med fanti dvakrat več kadilcev kot med dekleti. Največ otrok kadi od 16. do 17. leta, pri 18 letih delež kadilcev nekoliko pade. Zmanjšanje števila kadilcev v višji starostni skupini lahko pojasnimo s tem, da so nekateri učenci že prenehali kaditi, lahko pa tudi s tem, da mlajša generacija bolj kadi, kar seveda ni prav spodbuden podatek. V vseh starostnih skupinah fantje prednjačijo v kajenju. Zelo velika razlika med spoloma je zlasti na Gimnaziji, kjer kadi 3- do 4-krat več fantov kot deklet, do 15. leta pa med gimnazijskimi dekleti sploh ni kadilk. V Gostinski šoli dekleta raje posegajo po cigareti, saj je na tej šoli neprimerno več kadilk kot v Gimnaziji. Manjši delež kadilk v Gimnaziji je lahko posledica tega, da se na to šolo vpisujejo bolj ambiciozna in resna dekleta, ki so že v osnovni šoli imele manj izkušenj s tobakom in so se gibale v družbi nekadilcev, medtem ko so v Gostinski šoli dekleta s slabšim učnim uspehom in iz manj spodbudnega okolja, kar je lahko pomemben faktor tveganja, zato so bolj dojemljiva za razvoj kadilskih navad." So to že pravi, redni kadilci? "Lahko bi rekli, da so. Večina otrok sodi med lažje in zmerne kadilce in le petina tistih, ki kadijo, pokadi več kot 10 cigaret na dan. Če primerjamo stanje pri nas s slovenskim povprečjem, ugotavljamo, da novomeški dijaki kadijo nekoliko več, kot je slovensko povprečje. Frimeijava rezultatov ankete, ki so jo opravili v Kranju, z rezultati naše pa kaže, da je v Novem mestu večji predvsem delež fa.itov med kadilci, medtem ko se deleža deklet bistveno ne razlikujeta." Kje smo v primerjavi z evropskim povprečjem? "Če primeijamo slovenske srednješolce z evropskimi mladostniki, se pri starosti 15 let ne razlikujejo v deležu kadilcev, saj pri vseh kadi šestina otrok te starosti. V številnih deželah zahodne Evrope žal opažajo porast kajenja med dekleti, med fanti pa ostaja delež kadilcev enak ali se rahlo zmanjšuje. V raziskavi med novomeškimi in gorenjskimi srednješolci tega nismo opazili." V anketi ste zastavili tudi zanimivo vprašanje, kdo je najstniku ponudil prvo cigareto. Kaj ste ugotovili? "Iz dobljenih odgovorov sledi, da so prvo cigareto večini anketiranih ponudili prijatelji (67 odst.), za 4,5 odst. anketiranih pa celo velja, da so jim prvo cigareto ponudili kar sami starši." Kajenje je nalezljiva reč. Če najstnik živi v okolju, Kjer se redno kadi, najbrž tudi sam prej poseže po cigareti. Kaj kažejo znani podatki o vplivu staršev oziroma družine na kajenje otrok? "Slovenska raziskava kaže, da tretjina anketiranih otrok živi v družini, kjer vsaj eden od staršev redno kadi. Poudariti je treba vpliv staršev na otroke, saj je statistično pomembno večji delež otrok-kadilcev tam, kjer so starši kadilci. Do enakih zaključkov so prišli v raziskavi med gorenjskimi in slovenskimi srednješolci ter mladostniki v Evropi. Anketirani starši srednješolcev v Novem mestu in na Gorenjskem se statistično pomembno ne razlikujejo po deležu kadilcev, kadilskem staležu in po kadilskih navadah. V naši anketi med 344 anketiranimi starši kadi 36,8 odst. očetov in 27 odst. mater. Starši-kadilci imajo v povprečju nižjo izobrazbeno strukturo od nekadilcev. Tudi ti podatki se ujemajo z dognanji razvitih dežel, da tobačna industrija živi v glavnem na račun manj izobraženega prebivalstva in mladine." Najstniki se s kajenjem postavljajo, pred starši pa morajo svoje tobačne razvade najbrž skrivati. Ali jim to uspeva? "Kranjska anketa je pokazala, da v 63 odst. primerov starši vedo, da njihovi otroci kadijo, in to očitno, odobravajo. Iz odgovorov staršev v naši anketi pa je razvidno, da le 3,8 odst staršev dovoli otrokom kajenje. Matere so pri tem nekoliko bolj popustljive kot očetje. Zanimivo pa je, da odgovori otrok kažejo drugačno sliko. Dobra tretjina otrok v svojih odgovorih namreč trdi, da jim starši dovoljujejo kajenje. Ko se starši enkrat soočijo z dejstvom, da njihov otrok kadi, to različno sprejmejo. Odgovori dajejo slutiti, da so glede kajenja bolj popustljivi pri fantih kot pri dekletih, da se torej ozirajo bolj na spol otroka kot pa na škodljive učinke tobaka na mladi, razvijajoči se organizem. Kaže, da je ponekod še vedno veljavno prepričanje, da je kajenje bolj moška razvada, čeprav se pri nas in v svetu ženske zelo približujejo deležu moških kadilcev." Kakšna je prosvetljenost glede škodljivosti kajenja? Ali se starši zavedajo, daje kajenje nevarno zdravju njihovih otrok? "Poglejmo zanimiv podatek iz ankete, ki je prav zgovoren! Več kot polovica staršev-kadilcev kadi doma v skupnih prostorih. Kadijo torej vpričo otrok in jih tako silijo k zdravju škodljivemu pasivnemu kajenju, ob tem pa se ti starši zavedajo tako škodljivosti kajenja kot tega, da so s svojim početjem otrokom slab zgled. Anketa je namreč pokazala, da se ogromna večina staršev zaveda škodljivosti kajenja. Tega pa se dobro zavedajo tudi otroci, vendar jih dobra tretjina ne želi dodatnih informacij o tem. Dekleta so bolj pripravljena razširiti svoje znanje o nevarnostih kajenja. Morda pa je nezainteresiranost fantov kadilcev in njihova brezbrižnost do problema le navidezna, ker ne želijo priznati, da imajo problem s kajenjem. Med njimi se torej že kažejo značilnosti kadilcev: občutek krivde in izogibanje problemu." MILAN MARKELJ O Ko se je pričela druga svetovna vojna, komaj 17-letna Semičanka Mimi Malenšek ni dosti oklevala, ko je bilo potrebno pomagati ljudem. S starejšimi in z življenjskimi izkušnjami bogatejšimi sovaščankami se je lotila humanitarnega dela. Pomagala je revnim ali kako drugače nebogljenim, pa ranjencem, ki so imeli pri Bukovčevih v Semiču počivališče na poti v bolnišnice, in še komu. Takrat še ni bilo humanitarne organizacije, ki bi jim pomagala, svetovala in jih usmerjala pri njihovem delu. Mimi je sicer bila skojevka, pri njenem človekoljubnem delu pa jo je vodila predvsem zavest, da pač mora pomagati. V ušesih so ji neprestano zvenele besede očeta in matere, ki sta otrokom vedno dopovedovala, da ne smejo nikoli odkloniti človeka, ki prosi za pomoč. Njen oče je imel navado reči! "Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze.” Mati pa: "Naj bo Turek ali kristjan, naj bo revež ali bogat, pomagaj mu.” Zato ni bilo naključje, da je bila Mimi 18. junija 1944 povabljena v Gradac na ustanovitev Rdečega križa Slovenije, organizacije, ki ji je ostala zvesta vse do danes. Danes je še edina od semiških udeleženk ustanovnega zbora in gotovo ena redkih slovenskih odbornic te humanitarne organizacije s kar 48 letiv staža. Čeprav so jo pota učiteljice in vzgojiteljice vodila po različnih slovenskih krajih in celo v tujino, se je Mimi vedno vračala v rojstni Semič, kjer preživlja tudi svoja upokojenska leta. Ves ta čas je bila njena misel vedno pri ljudeh, potrebnih pomoči. Še danes so ji živo pred očmi prebivalci bližnjih vasi, kjer je med vojno in leta po njej kraljevala velika revščina. "Ko smo razdeljevali pakete Čare in Unre, so ljudje stali v nepreglednih vrstah, pa najsi je šlo za hrano, obleko, obutev. Vem, da so Trumanova jajca, kakor smo imenovali jajca v prahu, ter mleko v prahu marsikje O0O precej ublažili revščino. A preživeli so predvsem zaradi svoje skromnosti in delavnosti, saj so obdelali vsako ped prsti na našem kraškem svetu," pripoveduje Malenškova. Danes je težko reči, ali je bil res zgolj slučaj, da so jo po vojni pošiljali službovat tja, kjer so najbolj potrebovali toplo spodbudno besedo, nežno roko, materinski nasmeh. Kot direktorica doma za zapuščene otroke v Preddvoru na Gorenjskem pa kot učiteljica v Grahovem ob Bači je spoznavala, da revščina ni "obdarila" le Belokranjcev. V Grahovem sta, kljub temu da sta z učiteljico Bebo učili dopoldne in popoldne, zvečer pa poučevali slovenščino še odrasle, pomagali tudi v vaški sirarni. Za plačilo sta dobili kolute sira ter jih nosili v zakotne kraje ljudem, ki si sami takšnega razkošja ne bi mogli privoščiti. Tudi med desetletnim bivanjem v ZDA ni pozabila na Slovence, saj je nabavljala knjige za novo matematiko in jih pošiljala prof. Jožetu Glonarju v Slovenijo. Čeprav ni silila v prve vrste, največja nagrada za delo pa so bili zanjo zadovoljni ljudje, je iz Beograda leta 1963 dobila srebrni znak za delo pri Rdečem križu. Danes se ob njem trpko nasmehne. Takratnim birokratom se v zahvalo za njeno požrtvovalnost ni ljubilo toliko potruditi, da bi priznanje izpisali v slovenščini. Zadovoljiti se je morala s cirilico. Delo, ki ga danes opravljajo odbornice krajevnega odbora Rdečega križa Semič, se močno razlikuje od pionirskih let sedaj že veteranke Malenškove. "Revščine skoraj ni več, zato pa nikoli ne zmanjka osamljenih j ljudi. Starejši, invalidi, bolniki in tisti, ki so j v domovih starejših občanov, se vedno raz- | veselijo naših obiskov in skromnih daril. Da | potrebujejo družbo in družabno življenje, j potrjujejo tudi srečanja krajanov, starejših od 70 let, ki jih pripravljamo zadnjih šest let. j Vse to nam uspe s požrtvovalnim delom ' mHT : 3 Mimi Malenšek odbornic ter skromnimi dohodki od članarine. Vsak član plača le 30 tolarjev na leto, zato pa jih imamo v naši krajevni organizaciji kar 2.500. Najpogosteje so včlanjene kar cele družine. Naše pravilo je, da so boljše majhne, a goste merice kot velike, toda redke," se nasmehne Mimi, ko prelistava sezname članov pa tistih, ki so karkoli prispevali za to humanitarno organizacijo. Prav vsako podrobnost si zapiše, tako tudi, kdo so tisti, ki so letos darovali za tri kombije oblačil za begunce v črnomaljskem zbirnem centru, pa za 46 tisočakov hrane, ki so jo prav tako razdelili med begunce. In ko z njo prebiram vse zvezke in liste, pomislim, da je hkrati predsednica, tajnica in blagajničarka krajevnega odbora. "Ne, to pa ne," me takoj zavrne. "Nobene funkcije ne maram, res pa je, da ne znam reči ne, da so moja vrata vedno odprta pomoči potrebnim in da z bogatimi izkušnjami rada svetujem požrtvovalnim odbornicam, med katerimi je, razveseljivo, tudi precej mladih. Delo pri Rdečem križu se mi je pač zažrlo pod kožo in vztrajala bom do konca," prizna pošteno, kakršno je nasploh njeno delo in življenje. MIRJAM BEZEK-JAKŠE priloga dolenjskega lista 9 v ________ i Na Bizeljskem, po močvirnati ravnini proti hrvaški meji so zabrneli stroji in začeli kopati jarek. Več kot meter globoko so še vedno grabili povsem izsušeno zemljo, pravzaprav prah. Močna globinska izsušitev tal je posledica dolgotrajne suše. Posavje že celih 11 mesecev ni imelo normalnih padavin. Strokovnjaki se vprašujejo, ali je to posledica učinka tople grede, ki si jo je človek prislužil s svojim objestnim odnosom do narave, ali pa gre samo za običajno občasno naraščanje povprečnih temperatur. Suša je vsako leto hujša in obsežnejša, saj se enakomerno širi v polkrogu iz Madžarske proti Sloveniji. . Kakorkoli že, suša je dejstvo, ki ga tudi pri nas ne bi smeli več prezreti. Ni dovolj le tarnati ali iz proračuna in tankih delavčevih denarnic izbrskati nekaj solidarnostnih sredstev, nato pa spet čakati naslednjo stoletno katastrofo. Treba je zasukati rokave in spet enkrat pogledati na Zahod, kjer sušo že dolgo in uspešno blažijo z namakanjem. Kdor je potoval po sosednjih državah, se je morda čudil, ko je videl namakati številna polja, čeprav je bilo oblačno in je rosilo. Že hiter pogled v spoznanja o slovenskem kmetijstvu pokaže, da imajo sosedje prav. Slovenija ima sicer povprečno dovolj padavin, toda na žalost niso enakomerno razporejene čez vse leto. Samo zato, ker rastline ne dobivajo redno dovolj vlage, naše kmetijstvo izgubi od 20 do 30 odst. pridelka. Vsako leto, kaj šele v hudi suši! Letošnja suša je brežiškemu in krškemu kmetijstvu samo v prvi fazi, brez posredne škode in brez škode, ki bo vidna šele v prihodnjem letu, vzela za 2 milijardi tolarjev pridelkov, kar znaša to 35 milijonov DEM. Samo z izkupičkom, ki ga je že pobrala letošnja suša, bi torej lahko zgradili namakalni sistem za okrog 6.000 ha polj. Namakanje nam je španska vas Posavje je pomemben pridelovalec hrane, in čeprav je brežiško-krška ravnina prodnata, okoliško hribovje pa v glavnem lapornato ali tudi apnenčasto, namakanja skorajda ne pozna. V krški občini ne namakajo niti hektarja polja ali nasada. V Stari vasi so sicer začeli graditi namakalno-oroševalni sistem za 40 ha sadovnjakov, vendar so dela zaradi pomanjkanja sredstev obstala na polovici. Zaradi enakega, če dobro pomislimo pravzaprav absurdnega razloga, se z mrtve točke že leta ne premaknejo niti načrti o gnojilno-na-makalnem sistemu. Prašičja farma Pristava je že dolgo ekološki kamen spotike v občini in tudi širše. V krškem Agrokombinatu so zato že pred leti na predlog biotehniške fakultete in inštituta pripravili projekt gnojilno namakalnega sistema za 1000 ha polj. Kmetje se precej zanimanjo za gnojevko, saj bi jim zmanjšala stroške za umetna gnojila. Cevi za namakanje naj bi po tem projektu iz reke Krke napeljali do farme in jih priključili na lagune. Ob primernem času bi tako lahko polja pognojevali, sicer pa bi jih z istim sistemom tudi namakali. Projekt je pred dvema letoma že doživel prvo recenzijo. Napol zgrajeni namakalno oroševalni sistem v Stari vasi naj bi dokončali do spomladi. Po letošnji suši resneje razmišljajo o namakanju še okrog 400 ha intenzivnih nasadov jablan na ravnini, nasadov jagodičevja in vrtnin. Krško je namreč tudi pomemben pridelovalec le-teh, saj vsako leto pridelajo več kot 100 vagonov kumaric in tako skupaj z Brežičani in Trebanjci pokrivajo slovenske potrebe po tej vrtnini. Krški izvršni svet je ob tem, ko je sprejel poročilo o posledicah suše, med drugim tudi sklenil, da vzpodbudi aktivnosti za skupinsko in posamično namakanje ter takoj pristopi k risanju kart, na katerih bodo opredeljena prednostna območja. Na hitro so si izračunali, da bi samo z letošnjo škodo lahko pokrili z namakalnim sistemom čez 3.000 ha. Seveda 4 je vse zaenkrat šele na papirju. Malenkost bolje je v Brežicah, če temu sploh smemo reči tako. Pri Globokem se je dvanajst sadjarjev pred leti odločilo namakati 60 ha svojih intenzivnih trajnih nasadov. Projekte je izdelal Vodnogospodarski biro iz Maribora, ki je oroševalno namakalni sistem zasnoval na majhnih zbiralnikih vode. Takšni omogočajo namakanje praktično vsepovsod, predvsem pa na najboljših legah za sadjarstvo in vinogradništvo. Sistem z oroševanjem pomaga tudi proti spomladanski pozebi, ki je v teh krajih prav tako reden gost. Ob letošnji hudi suši je zbiralnik vode v Piršenbregu pri Globokem presahnil, sicer pa so rezultati namakanja in oroševanja odlični. Medtem ko je Sava povsem neprimerna za namakanje, je menda voda iz Krke še sprejemljiva. Za manjše površine bi prišla v poštev tudi manjša zajetja oz. zbiralniki vode ob potokih. Ko govorimo o brežiško-krški ravnini pa ne bi smeli pozabiti tudi na bogato zalogo podtalnice. V času, ko so polja povsem izsušena in rastline propadajo, je le nekaj metrov pod njimi vode na pretek. Kmetijci zato povsem upravičeno razmišljajo tudi o vodnjakih in črpališčih za to vodo, vendar že zdaj opozaijajo, da je tako namakanje tudi 5 do 10-krat dražje. Bo ostalo le pri načrtih? Tudi drugod po Sloveniji z namakanjem ni veliko bolje. Od leta 1973 je bilo skupno zgrajenih samo 6357 ha namakalnih sistemov, od tega kar čez 5.000 ha v času od 1986 do 1990. Glede na to, da ima naša država 260.000 ha poljedelskih površin, je to zelo majhen dosežek, še posebej če drži strokovna ugotovitev, da bi bilo v Sloveniji nujno namakati vsaj sto tisoč hektarov polj in nasadov. Trenutno se vse vrti šele okrog načrtov. Dva največja že nekaj časa čakata na finančno injekcijo: načrt za namakanje 11 ha v Goriških Brdih in v Vipavski dolini ter načrt za celotno Dravsko in Ptujsko polje. Staknili so glave in sklenili, da je kmetijske površine treba namakati. To še ni uspeh začetek. je pa naše korenine Praznovanje osemdesetletnice je bilo kot svatba. Harmonika se je glasila, pesem je zvenela, torte so krasile mizo - poleg ostalih dobrot seveda, ki jih premore gostoljubna belokranjska kuhinja - in številni gostje so se zbrali, da bi voščili jubilantki. To je bil eden od srečnejših dni v življenju Marije Plut s Preloke. Kako tudi ne, otroci, ki so se raztepli na vse strani neba, so se spet zbrali ob njej. Deset jih je rodila. Na slavje jih je prišlo devet, a tudi deseta, Zdenka iz Berlina, je že bila na poti. Spet jih je gledala ob sebi, kot takrat, ko so bili še mladi, polni nad in življenjskih pričakovanj. Že takrat je vedela, da jih ne bo mogla vseh obdržati doma, kajti na Preloki je bilo življenje od nekdaj skopo. Ljudje so jo zapuščali, iskali kruha in čudes tujih, daljnih krajev, a se vedno vračali, bodisi na obisk bodisi za stalno. Tudi Marijin oče Peter Starešinič je iskal sreče v tujini. Že pred prvo svetovno vojno ga je pot zanesla čez veliko lužo v Ameriko. Kruh si je služil v Arizoni. Večkrat se je vrnil domov, kjer so se mu rojevali otroci, prinesel je nekaj denarja in se zopet vrnil nazaj. V Ameriki je preživel tudi čas prve svetovne vojne, po njej pa se je vrnil domov hudo bolan in je kmalu umrl. Marijina mati Ana je morala tako skrbeti za vse, za otroke, za kmetijo in za gostilno, ki je tudi bila pri hiši. Takrat so bili na Preloki^ še drugačni časi in gostilni sta bili kar dve. Sele kriza v začetku tridesetih let je življenje v gostilnah utišala, druga svetovna vojna pa povsem zamorila. Od tedaj na Preloki ni več gostilne. Marija se je poročila z Alojzom Plutom z Vinjega Vrha. Bil je trgovec v Črnomlju in tam sta se spoznala. Tudi na Preloki je odprl trgovinico, a so mu jo povsem izropali Italijani, ko so se naselili v njihovi hiši. Preloka je bila tudi takrat, tako kot je sedaj, mejna vas. Kot kragulje gnezdo ždi visoko nad mejno reko Kolpo. Sem gor so včasih po bitkah z ustaši pribežali partizani, ustaši pa so s topništvom užigalt po naselju. Tako so razbili zvonik vaške cerkve, pri Plutovih pa hlev in ubili dva konja v njem. Med vojno je bilo sploh težko. Otroci so bili majhni, Alojza pa so zaradi sodelovanja s partizani aretirali Marija Plut in njenih devet otrok in vnuk, ki nadomešča odsotno hči iz Berlina Italijani in ga odpeljali v zapore, nato pa v Gonars in še dlje. Ko je po razpadu Italije vrnil, tudi ni bil kaj dosti doma, saj je moral kot partizanski intendant pogosto na pot. Marija se še spominja stare Preloke, tiste, v kateri so sejali lan in konopljo ter iz stebel pridobivali predivo za domače platno. Spominja se, kako so stebla namakali v Kolpi, kako so ženske prale na njej in kako so v sušnih časih hodile k njej po vodo. Eno uro je rabila ženska v dolino in nazaj, da je prinesla vedro vode na glavi. K sreči so povečini imeli osličke, da so tovorili vodo. Takrat so bila pota do Kolpe še utrjena-in shojena. Zdaj so že zdrta in nevarna in mlin v dolini je že zdavnaj utihnil, razpadajoč v bujnem zelenju. Tisto staro Preloko so v srcu ponesli s sabo tudi njeni otroci, ko so drug za drugim odhajali v svet. Najprej je leta 1956 odšel najstarejši, Boris. Dvajset let mu je bilo takrat. Pristal je v mestu St. Caterines, kjer mu namesto jezu na Kolpi bučijo Niagarski slapovi. Za njim jo je čez lužo ubral drugoro-jeni Lojze, tretji sin Vilko pa je izbral še daljšo pot, saj si je za drugo domovino izbral Avstralijo. Četrti otrok, Zdenka, je odšla precej bližje, v Berlin, peti, Marjan, pa spet za najstarejšima bratoma v St. Caterines v Kanado. Sin Jože je za nekaj časa prekinil verigo izseljevanja, saj se je ustalil v Ljubljani, in tudi hčerka Marica ni odšla daleč, le v Zilje. Osmi otrok, Tine, je ostal doma na kmetiji, deveto, Ivanko, pa je spet premamil klic tujine. Tudi ona je ob svojih treh strejših bratih pristala v St. Caterinesu v Kanadi. Najmlajši, Peter, deseti brat, ki bi moral jto ljudskem verovanju imeti največ avanturistične žilice v sebi, se vendarle ni napotil tako daleč od doma. Pristal je v Ljubljani in edini od otrok nadaljuje z dejavnostjo, ki je nekoč že bila pri hiši. V bližini stadiona v ljubljani ima gostilno Fortuna. Nazadnje so se takole vsi skupaj zbrali otroci leta 1973, ko je umrl oče Alojz. Že takrat so se dogovorili, da se ob materini osemdesetletnici spet snidejo, in besedo so držali. Seveda iz daljnih in bližnjih krajev tudi sicer kdaj pa kdaj kdo kapne na obisk na domačo Preloko, saj se mora z njo seznaniti tudi številni rod, ki izhaja iz Alojzovega in Marijinega zakona: enaindvajset vnukov in 9 pravnukov že šteje. TONE JAKŠE Poleg njiju je v Sloveniji še več manjših načrtov za namakanje trajnih nasadov in vrtnin. Pozitivna spoznanja že dajejo prvi namakalno oroševalni sistemi z majhnimi zbiralniki vode in kapljični sistemi namakanja, kjer suha področja namakajo z vodo, ki kaplja iz razpeljanih cevi. Iz vsakega kapalnika priteče le po 0,4 litra vode na uro. Malo, a kot kažejo poskusi, vendarle dovolj učinkovito in tudi ob najhujši pripeki neškodljivo. Kot je nedavno tega v Krškem dejal vladni svetovalec in vodja sektorja za celostno urejanje podeželja Teobald Belec, mora biti namakanje državni projekt in ne stvar posameznih kmetov. Vemo namreč, kakšna zgoape iz pr©i0Kiosti je pri nas struktura kmetov in kakšna je velikost kmetij. Belec je pred kratkim sestavil tudi teze za slovenski zakon o namakanju kmetijskih površin. "Namakanje za teh 100.000 ha naj bi po mojem načrtu uresničili v 10 letih. Država bi projekte sofinancirala s 30 do 40 odst., kar bi ob 10.000 ha namakalnih sistemov na leto zneslo 1,5 milijarde SIT. To je sicer za proračun velika številka, vendar ne nedosegljiva," je dejal Teobald Belec in obenem tudi sam malce podvomil v ambiciozne načrte, ko je pripomnil, da bomo lahko srečni, če bomo vsako leto zgradili vsaj polovico načrtovanega. Po Belčevih besedah danes ni nobena naložba tako zelo ekonomsko upravičena kot ravno vlaganje v izgradnjo namakalnih sistemov. "Če so cilji razvoja našega kmetijstva lastna varnost glede prehrane, določen obseg in stalnost pridelkov, potem se moramo odločiti za tako naložbo," je dejal. Zagotovljeno je, da se denar, vložen v namakalno napravo, povrne že v štirih letih, če so ta seveda normalna. V takem sušnem letu, kot je letošnje, se naložba izplača že v enem samem letu. To dobro vedo savinjski hmeljaiji, ki jim je namakanje ohranijo pridelek. Suša bi jim sicer vzela 4000 DEM na hektar, kar je natanko toliko, kot jih je stala gradnja namakalnega sistema za enako površino. Suša spodbudila Ministrstvo za kmetijstvo si torej prizadeva, da bi se načrti za namakanje v slovenskem kmetijstvu vendarle začeli uresničevati. Kako bo pri boju za proračunski tolar uspešno, je seveda odvisno od marsičesa, tudi od politike. Saj vemo, kolač je samo eden, lačnih pa mnogo. Tudi če bo iz proračuna kaj denarja za te namene, bo le-ta curljal po kapljicah. Načrti se bodo zato uresničevali zelo počasi, kar bo kmetijstvu še naprej po nepotrebnem prinašalo velike izgube. Ravno zato ministrstvo za kmetijstvo še toliko več upov polaga v posojila Svetovne banke. Ta naj bi pridobili za naložbe v namakanje že v prihodnjem letu. Slovenija ima veliko možnosti za namakanje, saj ji na srečo ne manjka rek, rečic, potokov in tudi ne podtalnice. A vode ne znamo ceniti. Brezobzirno zlivamo vanjo vse, kar nam je odveč, poleg tega pa jo spuščamo v kanale, obzidane struge in jarke ter tako poskrbimo, da na čimbolj enostaven način in čim hitreje odteče iz dežele. In potem, ko dragocenost že nepremišljeno spustimo iz rok, glasno stokamo zaradi suše. Čeprav v zadnjem mesecu veliko pišemo o katastrofalnih razsežnostih in o hudih posledicah suše, pa vendarle lahko zaključimo, da je kot pri vsaki nesreči tudi pri tej nekaj dobrega. Velik izpad pridelka v kmetijstvu je odgovorne le prisilil k resnemu razmišljanju. Ne samo v Posavju, ampak tudi na državni ravni. Ideje o namakanju so spet zaživele, pospešile so se aktivnosti pri načrtovanju in začeli so se boji za denar. BREDA DUŠIČ-GORNIK Kaj vse se je v pradavnini in kasneje s prihodom Slovencev v naše kraje dogajalo na znamenitem Otoku (Gutcmverthu) pri Dobravi, bo v glavnem zagrnila pozaba. Po zaslugi raziskovalca Iva Pirkoviča, ki je vrtal v pozabljene skrivnosti, pa se je ohranilo precej razmišljanj. Ni rečeno, da je bilo ravno tako, lahko je bilo tudi drugače, vendar so njegova razmišljanja zanimiva in morda tudi blizu resnice. Na otoško trnjavo, ki je težko kljubovala napadom nomadskih in drugih plemen z vzhoda, je močno posadko vojakov naselila šele tam okoli leta 980 grofica Hema Koroška. Vojake grunta. škofi, ki so po 1. 1230 svojim trdnjavskim vitezom dodeljevali po dva grunta, ali kot so 1 jih v tedanjem srednjeveškem jeziku imenovali, dve hubi. Potomci teh otoških vitezov in služabnikov I so se ohranili še do danes. To so današnji j rojski in dobravski Selaki, Jarkoviči, Ferkoli in vaščani z italijanskim priimkom Granda. • Rodovi so se skozi stoletja menjavali. Zanimiv je izvor priimka Selak, ki se je ohranil j po grški besedi za trnjavo "selis". Na Otoku so živeli tudi bavarski simani. I Najprej so mislili, da so potomci kakega I Slovenca Simona, vendar se je iz tega slovan- I skega imena kasneje razvil priimek Šmon. Simončiče in njihov izvor lahko iščemo pri otoških simanih, ki so jih v našo deželo pripeljali freisinški škofi. Gre za t.i. kurirje pri srednjeveških upravah, sodiščih in zemljiških gospodisčinah. Svoj poklic so opravljali na konjih, vse službe na konjih pa so v srednjem veku šteli za edlinške, kar je tedaj bila prva stopnja plemstva. Zadnji otoški siman je moral biti velik in imeniten gospod, saj so v najstarejšem zemljiškem katastru našli, da so bile vse njive, ki so prekrile pokopano otoško mesto, zapisane kot Simanovo polje. Tako so poleg otoških Selakov tudi simani preživeli uničenje otoškega naselja. Zadnji potomec otoškega simana je bil Anton Simončič iz Dobrave. Bil je visok, močan German, tako kot vsi njegovi barbarski predniki. Dočakal je visoko starost, umrl pa je pred več kot desetimi leti. Zadnjo počivališče ima na pokopališču na Otoku. Predno je zapustil ta svet, je veliko žaloval. Ker je ostal brez otrok, je vedno tožil, da bo z njim izginil za vselej tudi njegov imenitni rod. Simončiči so se na Šentjernejskem polju ohranili, ni pa rečeno, da vsi izhajajo ravno iz veje otoških simanov. SLAVKO DOKL 1 0 priloga dolenjskega lista (21 NAGRADA V MIRNO PEČ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 35. nagradne križanke izbral BARBARO MIHELIČ iz Mirne Peči in ANKO ČRV iz Novega mesta. Miheličevi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Črvova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazah. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 27. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 37! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 35. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PUSAN, ŠUM, URINALIZA, SAZU, AVAL, KVANT, KONFERENCA, LATA, TANKER, EMONA, PANDA, VONJ, SANJE, RK, GADAMER, ILLER, ERO, IVANC, ATO, NEN, RAČKA, KAP. 3 prgišče misli Težko je z ženskami... Skozi njihove glave nenehno blodijo zbegane sence, njih obzorje je temno in obrobljeno s strašnimi, zloveščimi klanci in grebeni. D NENADIČ Naša inteligenca je bila zmeraj provincialno strukturirana, loveč v uho velike ideje v mu' S. ŠUVAR Večna dokončnost, ki nas je zatirala in ki nam je vsiljevala svoje zakone, se razletava. V človekovem dosegu je naposled edini in neskončni vin informacija, znanje, duh. ]J SERVAN-SCHREIBER nagradna križanka 37 DRŽAVNI SVET 40 sedežev r_ n ir~i lil lili’ „ ’* DRŽAVNI ZBOR 99ifdežev DL SREDOZEk SKI GRM STAROGR. OGINJA IASCEVA- SLOVENSKI POPEVKAR (MARJAN) BUDISTIČI SEKTA ZAČASNO VOJAŠKO.. OCIVAUŠČ ZNAK ZA »LT JREZŽIČNA )RZOJAVKA DOMAČE MOiKO IM IEŽELA V DEŽ INDI VODNI PTIČ VRSTA ZAČIMBI ENOTNI MERA KEM. SIMBOL ZA TITAN POSODA ZA UMIVANJ DL NAELEKTREN DELEC FIZ. SVETLOBNI POJEM PREI KA HRVAŠKI POLOTOK LETOVIŠČE V SAVOJI ENOZLOŽNICE BREZ NAGLASA BORIŠČE KEM. SIMBOL Z NOBELU ZADNJE PREDIVO PREVZVIŠE- NOST VOL ZA \ JAREM AVTOR: JOŽE UD DL VELIK GORSKI VRH iitok RENA V ŠVICI UTEŽNA ENOTA Zi DRAGE KAMNE DL zdravnik razlaga zanimivosti (Nadaljevanje) Nasprotno, izredno majhno kotiš-če lahko povzroči zelo hudo bolezen (kot na primer vnetje sklepov pa vnetje srca, ledvic ali izpadanje las). Izvor ko-tiščne okužbe je lahko v okvaijenem zobu, kronično vnetih obnosnih votlinah ali dihalih. V več kot 60% primerov je izvor prav v nebnicah. Kadar je poveza-ya med kotiščem in drugotno boleznijo jasna (torej kadar ponovitvi kroničnega vnetja nebnic sledi drugotna bolezen), je seveda potrebna odstranitev nebnic ali, kot strokovno pravimo, tonzilektomija. Akutna vnetja Akutno vnetje nebnic je zelo pogosta bolezen. Vnetna znamenja so predvsem na obeh nebnicah, preostala sluznica žre-‘a je manj ali sploh ni vnetno spremenjena. Najpogostejši povzročitelji vnetja mandljev so streptokoki, lahko pa povzročajo vnetje tudi drugi mikrobi. Bolezensko spremenjene nebnice pa lahko včasih spremljajo tudi kako drugo težko bolezen (kot na primer levkemijo, sistemsko ali infekcijsko bolezen). Pri ka-jaralnem vnetju je nebnica rdeča in nabrekla, zaradi povečanja se boči iz nebnih lokov. Na začetni stopnji prevladujejo splošna znamenja. Bolnik ima vi-s?k° temperaturo, mrzlico, pomanjkanje teka, čuti bolečine v mišicah, ima glavobol in se na splošno neugodno po-™ti. Kmalu se tem bolezenskim znamenjem pridružijo bolečine v žrelu, ki odsevajo v ušesu. Tudi pozžiranje postane boleče in ovirano. Diagnozo postavimo na osnovi bolnikovih podatkov, splošnih bolezenskih znamenj in pregleda žrela- Spremembam na nebnicah se včasih Pridružijo, predvsem pri otrocih, povečane področne bezgavke. Sicer so pri otrocih vsa splošna in področna bolezenska znamenja mnogo izrazitejša kakor pri odraslih. Povzročitelja vnetja spoznamo z odbrisom mandlja, ki ga pošljemo v bakteriološko preiskavo. Tudi pri gnojnem vnetju je nebnica rdeča in otekla, le da na njej vidimo še gnojne pege. Ostala bolezenska znamenja so enaka kakor pri kataralnem vnetju. Vse oblike nenadnega vnetja nebnic zdravimo enako. Pri zdravljenju ne zdravimo le področnih vnetnih sprememb, temveč želimo v kali preprečiti tudi zapletljaje, ki so pogosto hujši od samega vnetja. Zato mora biti zdravljenje že v začetku odločno. Poleg higiene žrela, ki ga mora bolnik izpirati z blagimi razkužili, mora bolnik dobivati velike odmerke antibiotikov, najbolje po anti-biogramu. Z antibiotiki zdravimo vsaj deset dni, tudi kadar se bolnikovo počutje prej izboljša in področnih znamenj ni več. Angina je nenadno vnetje mandljev z žrelno sluznico vred. Povzročitelji angine so enaki mikrobi kot pri vnetju nebnic samih, le da so napadalnejši ali pa je obrambna moč organizma oslabela. Tudi angina pogosto spremlja kakšno nalezljivo bolezen, včasih je celo glasnik levkemije. Prav zaradi tega moramo pri bolniku z angino poleg področnega pregleda napraviti tudi druge preiskave, ki so potrebne za spoznavo povzročitelja ali temeljne bolezni. Razmnoževanju mikrobov v prid je oslabela odpornost organizma zaradi izčrpanosti in mraza. Spremembe na mandljih so pri angini prav take, kot smo jih omenili pri vnetju mandljev, le da niso samo na tonzilah. Enako velja za bolezenska znamenja, le da so mnogo hujša. Bolnik je močneje prizadet, ima hudo vročino, bolečine v žrelu in težko požira. Bolezenska znamenja so burna predvsem pri otrocih. Zdravljenje angin se prav nič ne razločuje od terapije vnetja nebnic samih. Vnetje žrelnice ponavadi spremlja vnetje žrelne sluznice pri otrocih. Redkeje zbole odrasli. Navadno je vnetje žrelnice nasledek širjenja vnetja nosne sluznice, ki ga povzročajo virusi in gnojni mikrobi. Za bolezen so značilni visoka temperatura, oteženo dihanje skozi nos ter motnje pri jedi in govoru. Pri pregledu vidimo v nosu mnogo gnojnega izcedka, sluznica žrela je nabrekla in pordela, pokrita z gnojem. Vnetje žrelnice pogosto spremlja bolj ali manj močno vnetje srednjega ušesa. Bolezen zdravimo z velikimi odmerki antibiotikov in vkapavanjem kapljic v nos. Zapletljaji pri nenadnih vnetjih žrela Zapletljaji so prav pri nenadnih vnetjih žrela sorazmerno pogosti. Najpogostejši splošni zapletljaji so vnetje ledvic, revmatična vročina, nenadne vnetne bolezni srca in splošna zastrupitev. Med področne zapletljaje pa štejemo abscese (gnojne bule). (Se nadaljuje) mr. sc.dr. TATJANA GAZVODA Divji Andrej opozarja V zadnjih treh letih so po južnem delu severnoameriškega kontinenta divjale orkanska nevihte, kakršnih tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Pred tremi leti je orkan Gilbcrt sejal uničenje in smrt po Jamaiki in Mehiki, sledil mu je orkanski vihar Hugo, ki je pustošil po Južni Karolini, lani je divjal Bob, v začetku tega meseca pa se je nad Američane spravil orkan Andrej, ki je naredil ogromno škodo in po svoji divjosti presenetil metereologe. V središču za odkrivanje orkanov so njegov nastanek pravočasno odkrili, kmalu so tudi ugotovili, po kateri poti je vihar krenil, zato so lahko pravočasno evakuirali ogroženo prebivalstvo, a hiš, ladij, avtomobilov, električnih daljnovodov in ostalega pač ni bilo mogoče spraviti na varno. Ko je divji Andrej prilomastil na Florido, je rušil, lomil in uničeval vse po vrsti. Za njim je ostalo več kot 20 tisoč uničenih domov in za več kot 22 milijard dolarjev škode. Strokovnjaki se sprašujejo, kaj naj pomeni zaporedje tako močnih orkanov v borih treh letih. Meteorološke statistike kažejo, da običajno pride do orkana izredne jakosti le enkrat v sto letih, zdaj pa je bilo v nekaj letih več izredno močnih orkanskih neviht. Je to naključje ali nova zakonitost? Za nekatere strokovnjake ni dvoma, saj so že pred več leti opozarjali, da bo globalno segrevanje atmosfere med drugim prineslo tudi hujše orkanske viharje in več ostalih vremenskih katastrof. Če pomislimo na katastrofalne suše v ZDA, strahotno letošnjo vročino v Evropi in na letošnje katastrofalne poplave v predelih, kjer sicer niso pogoste, potem se zdi, da so mračni scenaristi bodočnosti imeli prav. Človek s svojo dejavnostjo povzroča ogrevanje ozračja in s tem posredno povečuje uničujočo moč orkanov. Černobilsko "darilo" Po sloviti nesreči v černobilski jedrski elektrarni 1986. leta so poznavalci sicer predvidevali, da bo prišlo do porasta rakastih obolenj v predelih, kamor je legel prvi, najhujši radioaktivni oblak, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo do tega prišlo tako hitro. Prav tako ni nihče pričakoval, da bodo prve tovrstne žrtve černobilske nesreče otroci. A podatki, ki sta jih posredovali Svetovna zdravstvena organizacija in Beloruska zdravstvena organizacija, so nedvoumni. Kažejo, da se je na jugovzhodu Belorusije, kamor je veter najprej zanesel radioaktivni oblak, povečalo število otrok, obolelih za rakom na ščitnici, od dotedanjega letnega povprečja 4 na 60. Povprečje obolevnosti je tako kar 80-krat večje od svetovnega povprečja. "Edina sprejemljiva razlaga je, da gre za neposredno posledico nesreče v Černobilu," sc glasi uradno stališče beloruskih zdravnikov. sveta V žlezi ščitnici se zbira jod iz presnovnih procesov v telesu. Znano pa je, da se je pri černobilski katastrofi sprostilo ogromno radioaktivnega joda. Zdravniki tudi vedo, da radioaktivno sevanje pospešuje nastanek raka na ščitnici, za kar so še posebej občutljivi otroci. Vse skupaj se je tako strnilo v žalostno "darilo” černobilskega dedka Mraza beloruskim otrokom. Vasi se praznijo Vas Inokuči v provinci Tojama, ki leži kakih 260 kilometrov severozahodno od Tokia, je idiličen kraj, obdan z zelenimi riževimi polji in valovitimi grički. Vaščani se med seboj dobro poznajo, tu je poštenje še doma, saj ne zaklepajo ne hišnih vrat ne avtomobilov. Življenje v Inokučiju teče v miru in spokoju. Vendar pa vas umira; v petih letih je izgubila več kot polovico svojega prebivalstva. Kot Inokuči hira še na tisoče podeželskih naselij na Japonskem. Vzrok izumiranja vasi je nezadržen odliv mladine v velika mesta, kjer so večje možnosti za zaposlitev in tudi za zabavo. Da bi zaustavili odtekanje prebivalstva s podeželja in privabili mlade nazaj, so na Japonskem začeli s številnimi akcijami oživljanja podeželja. Leta 1988 je vlada ponudila vsakemu okrožju 780.000 dolarjev za revitalizacijo, kako bodo denar uporabili, pa je prepustila domiselnosti okrožnih oblasti. Tako ponekod družini, ki se priseli na vas, podarijo 10 krav, na otokih ji podarijo ribiško barko, drugje so zgradili udobna stanovanja in jih oddajajo v najem po zelo nizkih cenah, (»nekod pa uvajajo kmečki turizem in pripravljajo najrazličnejše prireditve. A vse to zaenkrat ne rojeva sadov. Tako kot povsod v razvitem svetu se podeželje še naprej prazni. Zdravstveni pregled rastlin Gozdarji, sadjarji in vrtnarji vedo, da lahko samo z daljšim opazovanjem ugotovc, katera od rastiin je bolj krepke rasti in bolj zdrava. Po zaslugi nizozemskega podjetja za ekološke analize pa bo mogoče hitro ugotoviti življenjsko moč posameznih rastlin. V podjetju EA&RS so razvili prenosno napravico, veliko kot prenosni telefon, s pomočjo katere je mogoče ugotavljati fotosintetične sposobnosti posamezne rastline, se pravi njeno sposobnost pretvarjanja ogljikovega dvokisa v vodo in glukozo. Naprava meri količino flo-rescence, ki jo rastlina oddaja pri procesu fotosinteze. Večja ko je florescenca, manj zdrava in krepka je rastlina. Proizvajalci te sodobne in zanimive naprave menijo, da jo bodo s pridom uporabljali gozdarji in vrtnarji v toplih gredah, prav pa bo prišla tudi ekologom, saj bodo z njo lahko natančno ugotavljali vpliv onesnaženega okolja na zdravje in sposobnost rastlin. praktični križ v_ J Usnje Usnje je takšen material, da je pravzaprav zmeraj v modi. Usnjena jakna na primer v garderobi skoraj ne sme manjkati. V novih modnih tokovih ima usnje, predvsem črno, še opaznejše mesto. letošnja zimska moda in tudi tista prihodnjo pomlad sta polni usnjenih kreacij. Najbolj modno je gladko svetleče usnje, najraje v črni barvi. Iz njega niso narejeni le jopiči, ampak tudi krilca, hlače, obleke ter seveda škornji, čevlji in torbice. V novih modnih trendih je usnje skratka pokazalo svojo vsestransko uporabnost, je pa žensko, z nadihom erotike, kot še nikoli doslej. Poleg usnjene črnine bodo sijale tudi letošnje vetrovke pa zlata in srebrna barva, ki ju je med modnimi rečmi spet kar precej. Sadni madeži Prav jeseni je največ priložnosti, da staknete sadne madeže, a ne veste, kako bi se jih znebili. Načinov za to je zelo veliko. Lahko jih zdrgnete z 10-odst. raztopino citronske ali vinske kisline in temeljito operete s čisto vodo. Madeže na pisanem bombažu ali perilu, ki ga lahko kuhate, podržite nad loncem in jih tako dolgo polivajte s tankim curkom vrele vode, da izginejo. Starejše madeže na takšnem blagu zdrgnite z vročim mlekom, pustite delovati nekaj časa in dobro splaknite s čisto vodo. Madeže na belem blagu odstranite s kuhanjem v raztopini močnega pralnega praška ali jih zdrgnite z limoninim sokom, pustite delovati in splaknite z omehčano vodo. It Ajdova torta s smetano Potrebujemo: 6 jajc, 130 g pšenične moke, 130 g ajdove moke, za noževo konico pecilnega praška, ščepec soli, 200 g sladkoija, maščobo in moko za pekač; za nadev: 400 g brusnične marmelade, 11 sladke smetane, kremfix, 50 g sladkoija, 50 g jedilne čokolade. Ubijemo jajca in ločimo rumenjake od beljakov. Beljake in polovico sladkoija, ki ga dodamo proti koncu stepanja, stepemo v trd sneg. V drugi posodi stepemo rumenjake in ostalo polovico sladkoija, dodamo še dve žlici tople vode, in ko zmes penasto naraste, ji dodamo moko in sneg beljakov. Narahlo zmešamo in damo v namaščen in z moko oprašen tortni model premera 26 cm. Pečemo na srednji rešetki pri 200 stopinjah Celzija 25 do 30 minut. Ohlajeno torto dvakrat prerežemo, prvo plast namažemo z marmelado, drugo s stepeno smetano. Torto premažemo in okrasimo s smetano, po vrhu potresemo z naribano čokolado. Zelenice in rože Kdor želi imeti v travi posajene različne čebulnice in gomoljnice, sc mora zavedati, da bo imel spomladi precej dela z njimi, ker bo moral pri košnji zelenic paziti, da jim ne pokosi listov. Po vsej trati posajene gomoljnice in čebulnice močno prizadenemo s košnjo, ki se začne že aprila. To ni dobro niti za tiste, ki so do košnje že odcvetele. Rastline potrebujejo liste, da z njihovo pomočjo nadomestijo porabljene hranilne snovi, zato jih je bolj saditi na robove zelenic ali pa v večje skupine, da jih tako lažje opazimo. Zagate z alarmom Vse več avtomobilistov si da zaradi vse pogostejših vlomov v vozila montirati avtomobilski alarm. Že nalepka na vidnem mestu, ki opozaija morebitnega vlomilca, da avtomobil ščiti alarm, je včasih dovolj, pravi učinek pa alarm doseže seveda takrat, ko se sproži in z zvočnimi znaki zbudi pozornost. Žal je prav to tudi pogosten vzrok za pomisleke proti alarmu take vrste. Alarm, ki se sproži samodejno ali zaradi rahlega nenamernega udarca ob vozilo, lahko spravi lastnika v hudo zadrego, zlasti če se toliko oddalji od vozila, da alarm vznemirja okolico dalj časa. Zdaj je moč na trgu dobiti tudi take alarmne naprave, katerih delovanje lastnik lahko prekine tudi na daljavo, s posebnim daljinskim upravljalcem. Seveda pa se mora prepričati, kaj je alarm sprožilo. priloga dolenjskega lista | preteklost u gosteh yy'y\^.'yyy/wwv'vwvy,y7wvwww‘^yvwwwv"yvw/vwwv' KOLARSKA STRUŽNICA - V Gaberjah pri Dobovi je še pred desetimi leti na stružnico delal kolar Ivan Lubšina, po domače Janža. Več kot pol stoletja je s številnimi vajenci, ki jih je učil kolarske obrti, obračal stružnico pri življenju. Vse do kolarjeve smrti je stružnica stala pod streho pred delavnico, danes pa ji zavetje daje Posavski muzej v Brežicah. Stružnica je nastala v drugi polovici 19. stoletja, natančneje med leti 1850 in 1880. Posameznosti, na primer del za premikanje konjička, ki je lesen, in jermeni, ki so okrogli, kažejo na zgodnjo izdelavo. Podobna je srednjeveškim, ki so nastajale od 15. stol. naprej. (Pripravila: dipl. etnologinja Ivana Počkar) Množica na obešanju in na pogrebu - Silno ljudi je privrelo na pokop Grmov in Tusenov, vendar ne toliko, kakor na kapiteljski hrib k vislicam, ko so pred nekoliko leti obesili dva hudodelnika. Noblesa prišla je vsa i na pokop zdaj i na obešanje takrat. Ženski spol je bil o obeh prilikah spredaj. Naše babe so tako surove kakor švabske. Ne ceste ne ulice nič prida - Če so na Dolenskem grde že ceste, so pa po vaseh ulice ideal razritih, blatnih in mlakužastih potov. Suša 3 tedne ne zda dosti. O deževji da se voziti po njih le z velikanskimi kolesi - človeku gre blato čez kolena, o suši mora gledati dobro v tla, da se ne spotakne. Z ničimer zadovoljen - Podgorec je jako skromen, če nič nima, če pa kaj prodaja, pa pravijo, da je prekleto všatjen, da ni kmalu in z vsem zadovoljen, za svoj denar zahteva izvrstno robo - prekaniti se ne da nikomur, najmanj pa Novomeščanom. Poznajo vrednost gnoja - Gnoj se kaj težko more kupiti, v tem oziru je čedalje manj takih in kmali ne bo nobenega, ki ne bi spoznal silno važnost in potrebo njegovo - proda pa se tako hitro, da včasi še sosedje ne vedo zanj. Kdor izve, da se bo prodajal gnoj, molči, da ne bo preveč kupcev. Za gnojem poprašujejo že zato mnogi, ker je tod toliko sebenjkov, ki si jemljejo v najem nekaj polja ali nimajo paše za govejo živino - rede le kak par prascev - ta gnoj pa ne zadostuje. s* Š Marija Nemanič: C ^ SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET Komisija za štipendiranje razpisuje za šolsko leto 1992/93 5 kadrovskih štipendij za študente, ki so vpisani na VII. stopnji za naslednje študijske smeri: — splošna medicina — fizika — telesna vzgoja Na vratih pozvoni Hitim odpiral Pred vrati je starejša ženska, okrašena s kičastimi obeskimi iz plastike in živordeče pobarvanih ustnic. Čudno, si mislim, pri nas ni ostarelih žensk s takimi okraski Pred hišo na cesti stoji avtomobil s tujo registracijo in v njem mlajši moški Oba povabim v hišo. Sedeta k mizi in ženska me vpraša: »Ste vi tista, ki je spisala knjigo Belokranjka?« »Ja, sem. Ati morda ni kaj v redu?« vprašam. »O, nič ni narobe,« pravi ženska. »Ko sem jo prebrala, sem ugotovila, da bi vi lahko spisati mojo rodbinsko zgodbo. Prišla sem iz Jotieta in iščem korenine svojega rodu. Jaz sem kraljevskega rodu, veste. Vse vam bom razložila, yes, vendar samo, če mi obljubite, da boste napisati knjigo, sure,« reče, si prižge cigareto, puhne in nadaljuje: »Midva s tem gospodom sva žlahtnika vašega pokojnega moža. Mi smo zelo pametni yes, ker smo kraljevskih korenin, vi pa sure ne tako, ker pač niste čisto takega rodu. Kakšen je že vaš dekliški priimek?« »Moj dekliški priimek je seveda drugačen kot možev, vendar se mi to ne zdi važno. Vidim, kdo ste, a povejte mi vseeno, kam ste hoditi v šole, ko trdite, da ste tako učeni?« vprašam, malo pa me že daje smeh. Rojena sem bila na Lokvici leta 1897. Leta 1921 sem šla za možem čez lužo. Ko sva se prvič vrnila v stari kraj, sva šla na morje in v Portorožu sem končala plavalno šolo,« reče ženska, potegne iz cigarete in puhne dim vame. »Morda še kaj?« vprašam. »Yes, sure, yes. Tudi plesno šolo imam,«pripomni. Vrtam naprej: »Potem ste pa tudi kje nastopati kot poklicna plesalka... ati plavalka?« »Yes, na gasilskih veselicah sem plesala, in to mnogokrat A mi je zdaj zdravnik prepovedal. Imam visok krvni tlak.« »Ati mislite zdaj živeti v starem kraju?« »No, ne vem. Veste, doma v Jotietu imam starega psa Lorda in mlado psičko Karo. Ne morem jih kar tako pustiti Lorda bom dala ustreliti, ker je posilil Karo. Zdaj ima pet mladičev, dala sem jih v rejo, dokler se ne vrnem. Psički so biti že maja na svetu...« Še dolgo je trajal naš pogovor. Ko sta čudna gosta odšla, sem ugotovila, da s knjigo ne bo nič. Kaj naj z žensko s kraljevskimi koreninami in plavalno šolo? Prijavi na razpis je treba priložiti: — dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole — dokazilo o učnem uspehu zadnjega leta izobraževanja — življenjepis Prijave z zahtevanimi dokumenti bo sprejemal Sekretariat za družbene dejavnosti, Novo mesto, Novi trg 6, do petka, 25. septembra 1992. V__________________________________________________________________J »TINDE«, trebanjsko invalidsko podjetje, d.o.o., Trebnje razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje razpisa: — visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri; — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih; — prednost imajo kandidati z znanjem vsaj enega tujega jezika. Kandidati naj pošljejo prijavo v 15 dneh po dnevu razpisa na naslov: »TINDE«, trebanjsko invalidsko podjetje, d.o.o., Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje. V ELBI PODELILI TELEVIZOR — Prejšnji torek so v trgovini Elba na Ulici talcev v Novem mestu lastniku izžrebanega kupona Milanu Žiberni iz Novega mesta, svečano izročili televizor Unitec. Omenjena trgovina je ob drugi obletnici poslovanja za svoje kupce od 3 L julija do 3 L avgusta pripravila nagradno žrebanje. V času akcije je bilo zbranih 1117 kuponov, dobit ga je vsak, kije v njihovi trgovini kupil blago v vrednosti nad 1,000.00 tolarjev. Poleg televizorja sta bila izžrebana še dva tolažilna bona v vrednosti 1,000.00 tolarjev, lastnika kuponov št. 2101 in 2013 pa se do torka še nista javila. Novi lastnik televizorja, Milan Žiberna, je povedal, da je v Elbi kupil telefon in za nagradno žrebanje zvedel šele v trgovini. »Nagrada je kot naročena, saj se selimo v novo hišo in za televizor, zdaj smo imeli še črno-belega, še nekaj časa ne bi zbrali denarja,«je dodal. Na vzpetini med temi čudnimi kamni čedalje močneje piha in plitvo skandinavsko nebo se hitro stemni. Celo prve deževne kaplje že prinaša veter in moije globoko spodaj vse močneje buta ob obalo. Valovi odnašajo s sabo mivko daleč nazaj v vodo, da je voda v obalnem pasu bela kot mleko. Ko v mestu zapeljem v dolgo kolono, čakajočo na trajekt za Poljsko, že pošteno lije. Dolgotrajno sušno poletje v Skandinaviji je končano, si mislim, a po radiu zvem, da je ploha zajela le ozek južni obalni pas. Notranjost se še naprej pari v vročem soncu. Po radiu poslušam tudi reportažo o ubežnikih z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Vse več si jih išče zatočišča v tej skandinavski državi, in to ne samo z območij, kjer divja vojna, ampak tudi od tam, kjer obstaja velika možnost, da bo kmalu izbruhnila, s Kosova in iz Makedonije. Švedi vseh nočejo sprejeti in so nekatere že pričeli zavračati. Ravnokar so v spremstvu policije poslali nazaj domov nekaj kosovskih Albancev in poročajo o težavah z vračanjem. Zaradi zračne blokade so jih z letalom poslali do Skopja, tam pa jim oblasti niso pustile naprej, ampak so jin zaprle, kar je spravilo Švede v neroden položaj. Po mednarodnih konvencijah namreč ne bi smeli pošiljati političnih beguncev tja, kjer jim grozi zapor. Poljski trajekt končno prispe in prične se dolgotrajno izkrcavanje. Po mostičku za pešce se usuje množica turistov in iz odprtega trupa se do carinske postaje zvije kača vozil. Večina vozil je poljskih, le tu in tam je vmes kakšno švedsko. Poljskih avtomobilov ne prepoznaš samo po modelih, temveč tudi po tem, da ima domala vsak na strehi prtljažnik z ogromnim, v polivinil zavitim punkljem. Ali prevažajo Poljaki v njih robo, kakršno so včasih prodajah pri nas, da so si pocenili letovanje ob Jadranu, ali kaj drugega, ne bom nikoli zvedel, vsekakor pa vsebina prtljage močno zanima tudi švedske carinike, saj mora skoraj vsako drugo vozilo na temeljitejši pregled v za to pripravljena zaprte bokse in kolona se zato le počasi pomika naprej. Tone Jakše: Medtem opazim še tretjo kategorijo potnikov. Skoz ozek prehod med dvema visokima žičnima ograjama se v dolgi koloni zvrsti kakih petdeset moških v starosti približno od dvajset do trideset let. Hodijo sklonjeno, eni stiskajo torbice s prtljago pod pazduho, drugi si z njimi ščitijo glavo pred nalivom. Drobne temne postave že na prvi pogled izdajajo, da gre za ljudi z juga nekdanje Jugoslavije. Ograda jih pelje v posebno zbirališče, kjer bodo prpveijali njihovo identiteto in možnosti, da dobijo azil na Švedskem. Pozneje, ko me po gugajoči vožnji čez Baltik na Poljskem pozdravi jutranji svit in se zlagoma, meter za metrom pomikam skozi poljske obmejne kontrole, na drugi strani za ograjo opazim večje skupine čakajočih ljudi ob avtobusih, katerih registrske tablice se mi zdijo na moč poznane: Kumanovo, Tetovo, Priština, razberem iz najbližjih. Poljski obmejni uslužbenec moj slovenski potni list sicer temeljito pregleda, a si z njim ne vzame več časa kot z listinami svojih rojakov. Brez besed mi ga poda, ožigosanega z imenom mejnega prehoda Švvinoujšcie, in že zapeljem mimo žične ograje, od koder potniki iz jugoslovanskih avtobusov spremljajo dogajanje na mejnem prehodu. Do sem so jih pripeljali z avtobusi, verjetno z obljubo o lahkem prehodu v Skandinavijo in za velike denarje, potem pa so jih pustili tukaj ob ograji, da skozi njo gledajo v nedosegljivi azil. Švedi jih nočejo sprejeti, Poljaki pa ne vedo kam bi z njimi, a jih pustijo, dokler pri njih zapravljajo težko prihranjene Pisane reklame oživljajo podobo poljskih mest, a hišne fasade so stare in zanemarjene. devize. S čudnim občutkom v koloni počasi peljem mimo teh ljudi ob ograji, ki na mojem avtomobilu prepoznajo nekdanje jugoslovanske tablice in na avtomobilu oznako SLO, pa se zato obračajo za mano. Verjetno bi moral v takem primeru čutiti ponos, da sem Slovenec in da ne delim njihove usode. "Nič nimamo z njimi," si dopovedujem, "naše dosedanje skupno življenje je bilo ena sama velika zgodovinska pomota." Vendar me je tisti trenutek, ko se peljem mimo njih, nekoliko sram, kot bi se sramoval daljnega sorodnika, ki bi ga razcapanega videl beračiti na ulici. Neprijetni občutki z meje se počasi prelevijo v radovednost. Vozim skozi manjša poljska mesta in opazujem. Prvič po padcu železne zavese sem v tej deželi. A podoba mest in vasi se vsaj tukaj ni kaj dosti spremenila. Ulice dajejo še vedno vtis zanemarjenega, smrdljivega realsocializma, kjer javna čistoča nikomur ni mar. Fasade hiš so še vedno sive, z njih se luščita barva in omet. Poživljajo jih le številni veliki reklamni panoji, ki jih včasih ni bilo. Zasebna iniciativa se je zelo razbohotila in ko v manjšem mestu ustavim in se sprehodim po ulici, vidim celo vrsto zasebnih butikov. Na ladji sem zamenjal nekaj trde valute v poljske zlote. Takoj, ko sem dobil denar v roke, me je dregnil neprijeten spomin na nekdanjo Jugoslavijo, kajti šop bankovcev, ki sem ga dobil v roke, je štel v stotisoče. Tudi sedaj, ko opazujem cene v izložbah, vidim, da bo treba spet uporabljati že pozabljeno matematiko izpred nekaj let, ko smo še operirali z milijoni. Na Poljskem izdelane stvari so za nas sorazmerno poceni, tudi hrana in pijače, zlasti pa zelenjava, a v razkošno opremljenih izložbah, kjer se blešči najmodernejša bela tehnika in kjer so na voljo športna oblačila in obutev z Zahoda, so cene astronomske. Za denar je moč dobiti vse več kot pri nas v Sloveniji, le denar je problem. To je videti že po tem, da je ljudi, ki strmijo v izložbe, sicer veliko, a trgovci za pulti pasejo dolgčas. priloga dolenjskega lista ■MBBHMHHSHBBHBi POTA in sm? Čez dan pomagal, ponoči kradel Vojko Brajdič Džemi je za pomoč pri kmetih vzel dvojno plačilo — Skupaj kar tri ______________leta zapora — Na svobodi le tri mesece _ NOVO MESTO — Vojko Brajdič, tudi Džemi imenovan, šteje 22 let, a je vendarle star znanec policistov in sodnikov. Mladenič je brez poklica in službe, živi v izrazito zanemarjenem in asocialnem okolju, kruh sije nekaj časa služil z nabiranjem zelišč in odpadnega materiala, tu in tam pa je zašel na kriva pota. dežurni V poročnjt 1 OB PONI KOLO - 11. septembra je neznan storilec izpred podjetja Krotend v Ulici Gubčeve brigade v Krškem ukradel poni kolo in tako Jožeta U. prikrajšal za 3 tisočake. POŽAR NA KOZOLCU - Istega dne je ob 13.30 prišlo do požara na S krat 8 metrov velikem kozolcu Pavla C. iz Prečne. Škode je za 50.000 tolarjev. Vzrok požara še ni znan, ogenj pa je uničil slamo in nekaj orodja. VLOMA V AVTOMOBILA -Neznanec je 11. septembra v Knežiji vlomil v osebna avtomobila Ljubice M. in Ljiljanc L. (obe iz Novega mesta). Prvi je vzel 2.500, drugi pa 3.000 tolarjev. OBISKI VIKENDOV - Prav tako 11. septembra zvečer je nekdo v Stari gori pri Mirni stopil v odklenjeni vikend Ljubljančanke Jelene S. in jo oškodoval za 2.000 tolarjev in nekaj mark. Noč kasneje je nekdo vlamljal na Velikem Riglju. Stopil je v vikende Jožeta T., Antona K. in Franca H., odnesel pa le nekaj žganja. Med 9. in 13. septembrom pa je bilo vlomljeno v vikenda nad Gabrjem pri Straži, kjer je bil Stane Š. ob vžigalnik, kavo in še nekaj drobnarij, Anton E. pa manka ni ugotovil. UKRADEL MOŠKO DENARNICO - 12. septembra je Marko M. ■z Metlike pustil nezaklenjen osebni avto v Ulici 1. maja. Nekdo je to izkoristil in iz vozila zmaknil denarnico z dokumenti, 100 DEM in nekaj tolarjev. Skupne škode je za 10 tisočakov. OB APN 6 - Anton Z. iz Križišča pri Gabrovki je bil 7. septembra zvečer ob kolo z motorjem mamke APN 6, ki ga je pustil na Čatežu. Vrednost vozilca je 20 tisočakov. TAT V UČILNICI IN KABINETU-V učilnici OŠ Grm je bil 4. septembra tat; Novomcščanki Katji P. je iz cekarja zmaknil denarnico s 100 DEM in 3.000 tolarji, v likovnem kabinetu pa se je na račun Branka S. obogatil s petimi tisočaki. IZGINIL JE GOLF KRŠKO - V noči na 10. september jc v Krškem izginil osebni avto Golf, letnik 1985, z registrskimi oznakami KK Rl-752, last Frančiške Levičar. Vozilce je vredno 600 tisočakov. DOBER PLEN TRŠKA GORA - 5. septembra je neznan storilec na Trški gori vlomil v osebni avto R 4 in Novomeščanki Ljubi D. iz denarnice odnesel 2000 nemških mark, tisoč šilingov in 6000 tolarjev. Džemi je bil dokaj reden gost šmihel-skega lokala Caffe Giovanni na Šuklje-tovi ulici v Novem mestu, razmere in prostore je dobro poznal, to je dvakrat tudi temeljito vnovčil. Prvič v noči na letošnji 7. marec, ko je vlomil v omenjeni lokal Helene Janko in odnesel ZASEGU UKRADENA AVTOMOBILA KRŠKO - Uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Krško so 10. septembra prijeli Brežičana Slavka D. in pri njem zasegli osebni avto Alfa Romeo, za katerega je imel ncsajsitu. vvuea^iiu seje imuhu. Slavko ponarejeno prometno dovolje- ljal tudi s priložnostnimi deli po okoliš-nje. Očitno gre za ukradeno vozilo kih kmetijah, praviloma se te kasneje kot v primeru Milana L. iz Brežic, —*—«—■'---------"*■ —.tj.."*. 120 zavojčkov cigaret F 57,120 zavitkov F 57 Mild, prav toliko škatel bossa, 50 zavitkov westa in 11 škatel cigaret extra 91, natakarici Jožici Deždan pa je zmaknil še denarnico z 29.020 tolarji. Plen torej ni bil od muh, policisti pa mu kar lep čas niso prišli na sled. Opogumljen s temi dejstvi seje Vojko Brajdič v noči na 9. maj letos znova odpravil v Caffe Giovanni in se tam založil z več steklenicami žganih pijač, vina, 20 zavitki cigaret F 57, po 10 škatlami bossa in F 91 ter tremi radiokasetami. Da je znal Džemi dobro opazovati okolje in navade ljudi, seje pokazalo še nekajkrat. Občasno seje namreč preživ- kateremu so policisti zasegli v Zagrebu ukradeni osebni avto VW Corada. VLOMILO V AVTE ZA ZAPAHI NOVO MESTO - Novomeškim policistom je minule dni uspelo odkriti storilce, osumljene, da so med letošnjim aprilom in septembrom vlamljali v osebne avtomobile R 4 in odnašali avtoradie in kasetofone. Za zapahi so se znašli 18-lctni M. V. z Gumberka, enako stari B. E. z Ra-teža, 23-letni Danilo O. iz Loke in 22-letni Tomaž K. iz Malenške vasi. Fantje naj bi že na metliški vigredi vlomili v tri osebne avtomobile, v kar trinajst pa potem še v Novem mestu. Ukradene predmete so prodajali, na srečo pa je policistom po uspešni akciji uspelo izslediti tudi kupce in predmete zaseči. Zoper omenjeno četverico mladih zmikavtov pa preiskava še ni zaključena, sumijo jih namreč še več kaznivih dejanj. ŠTIRJE VLOMI V ENI NOČI KRŠKO - V noči na 9. september je neznan storilec na Gubčevi ulici v Krškem vlomil v štiri osebne avtomobile znamke golf in jih skušal odpeljati. Na srečo ni bil najbolj vešč tega opravila, tako da so golfi ostali lastnikom Marjanu Draganu iz Novega mesta in Krčanom Martinu Turku, Marjanu Skočaju in Aleksandru Tušku. Iz vozil je izginil le en avtoradio. KRAJE LESA SE KAR VRSTIJO NOVO MESTO - Zadnje dni je po Dolenjskem vse več tatvin lesa in drv. Marija P. iz Dcčne vasi je bila minule dni v gozdu v Ostrem vrhu ob 15 bukovih in eno češnjevo drevo, Jože F. s Hrasta pri Vinid pa ob pet bukev, ki so rastle v gozdu Podgora. Osumljen, da jih je posekal, je 26-letni Jože F. s Hrasta. Konec avgusta jc nekdo v gozdu Radoha pri Birčni vasi odpeljal pet kubikov bukovine, last novomeškega GG, julija ali avgusta je bilo v gozdu pri Butoraju posekanih deset hrastov, last Miroslava I., v približno istem času pa jc bilo pri naselju Butoraj posekanih in odpeljanih 20 kubikov hrastovih in 10 gabrovih dreves, s čimer je bil Jože V. iz Rodin prikrajšan za 230 tisočakov. postale tarča njegovih vlomilskih obiskov. Tako je, denimo, 15. aprila čez dan pomagal Jožetu Mišjaku na Boričevem pri spravilu lesa iz gozda, še istega večera pa je bil znova Mišjakov gost, tokrat nepovabljen; okoli 20. ure je obiskal svinjak in od tam — zelo verjetno s pomočniki — neznano kam odvlekel 40-kilogramskega prašiča, štiri zajce, za nameček pa je še z verige odpel in ubil dva hišna psa. Psi so pač romska specialiteta. Nobenega dvoma ni, da so tudi Mišjakova pojedli, saj so policisti kasne- je koži odrtih psov našli na bližnjem smetišču. Spisek Brajdičevih grehov pa s tem še ni končan. Med 18. in 20. aprilom letos je v Škrjančah stopil v svinjsko kuhinjo Jožeta Hrovatiča, ključ od vrat je našel varno spravljen na okenski polici, odnesel pa je motorno žago znamke Stihi in nekaj žganja. Zadnje Džemijevo dejanje sega v 10.maj, ko je popoldne na Brodu vlomil v brunarico Pavle Gorkič in odnesel jakno, 20 dag kave, pet jajc in pol kilograma sladkorja, iz kokošnjaka Jožeta Jerička pa je preselil sedem kokodajsk. Že naslednjega dne so Džemija prijeli policisti. Sojenje je iz varnostnih razlogov pričakal kar za rešetkami. Čeprav se je na prvem zaslišanju branil z molkom, je Brajdič kasneje priznal večino očitanih mu kaznivih dejanj. To in pa sodelovanje s policisti mu je senat novomeškega temeljnega sodišča štel v olajševalno okoliščino, večkratno kaznovanost za podobna dejanja, dejstvo, da gre za specialnega povratnika, ki je le tri mesece po pogojnem odpustu iz zapora znova krenil na kriva pota, pa v obtežilno. Eno z drugim je to naneslo za tri leta enotne kazni, v katero so mu sodniki všteli tudi pripor. Bržkone pa ne bo dolgo, ko bo Džemi znova pred sodniki, policisti namreč pravijo, da bo njegova sodna mapa kmalu še za nekaj ovadb zajetnega. B. BUDJA S solzivcem nad nasilneža Dvanajsturno divjanje s tovornjakom se je za 38-letnega Vinka Š. končalo v zaporih KRŠKO — Celih dvarurjst ur je trajal lov hrvaških in posavskih policistov na 38-letnega Vinka Š. z Brega na Krškem polju, kije možem postave že dobro znan tudi po tem, da je že pred petnajstimi leti namenoma povozil dva pešca. Tokrat si je znova zazdel pustolovščine. Prejšnji torek, 8. septembra, si je že ob 5.45 zjutraj sposodil očetov tovornjak znamke Mercedes in z njim začel ples po slovenskih in hrvaških cestah. Dogodki so si sledili približno takole. Okoli 6. ure je Vinko Š. s tovornjakom, ne da bi vozilo ustavil, zapeljal mimo mejnega prehoda Obrežje na hrvaško stran. Hrvaškim policistom, ki so se podali v lov za njim, je dvakrat ušd, nazadnje so ga po divjem lovu le ujeli in ga okoli 14. ure vrnili v Slovenijo. Vinko je odšd domov in se tam sprl z očetom. Slednji je potem, ko je videl, koliko je ura, odšd po pomoč v krški zdravstveni dom, saj je vedel, daje sin duševni bolnik. Vinko je ta čas koristno porabil, usedel se je v drugi očetov tovornjak in za volanom slednjega okoli 16. ure pričakal tudi rešilno vozilo krškega zdravstvenega doma. S tovornjakom seje namerno zaletel vanj in ga nekaj metrov rinil pred seboj, dokler ni presenečenemu medicinskemu tehniku le nekako uspelo speljati in pobegniti. Vinko Š. se je zatem odpdjal v Radeče, od tam pa nazaj proti Krškemu. V Boštanju gaje že ustavljala sevniška policijska patrulja, za katero pa se ni zmenil. V Impoljd je namerno zapdjal pred nasproti vozeči avtobus in le prisebnost voznika avtobusa je preprečila tragedijo. V Spodnjem Pijavškem je s tovornjakom zapdjal proti policistu, ki ga je ustavljal, trčil v nasip, nakar je tovornjak odbilo na sredo ceste. Policist se je z akrobatskim skokom rešil, Vinku pa je ponovno uspelo pognati tovornjak in ga usmeriti proti Krškemu. Med potjo je uničeval vse, skušal je treščiti v policijsko vozilo, v osebni avto, višek je bil v Starem Gradu, kjer je sunkovito zavrl, tako da se je vanj najprej zaletel polidjski golf, ki ga je zasledoval, nato pa še modra marica. Opogumljen s takšnimi uspehi je Vinko veselo nadaljeval pot do hiše očetovega brata na Trebežu pri Brežicah, kjer se je zaprl v kleL Od tam je nato iz varnega zaklonišča s praznimi steklenicami obmetaval policiste in enega je celo zadel, tako da možem postave ni preostalo drugega, kot da so uporabili solzivec, fizično silo in lisice. Ob 18.45 je bil Vinko S. na varnem za rešetkami, tožilcu pa je že bila predana tudi kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti, poškodovanja tuje stvari in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. B. B. V zapor po desetih dneh svobode Gabrčan Jože Božič je po vrnitvi z Doba znova zašel na kriva pota -ka zavoljo vlomov in napada na očeta_ NOVO MESTO — 30-letnega Jožeta Božiča bralci te strani, še posebej pa njegovi sokrajani iz Gabrja, dobro poznajo. Še kot kratkohlačnik je zabredel v svet kriminala, iz katerega se očitno ne namerava vrniti. Letošnjega 4. junija je Božič namreč prišel z Doba, kjer je prestajal daljšo zaporno kazen zavoljo vlo-n>ov in tatvin, po vsega nekaj dneh, preživelih na svobodi, seje moral vrniti za rešetke. Bivanje na Dobu ga očitno ni spametovalo, tudi zdravljenje zoper alkoholizem ni prineslo željenih sadov, Božič se ga je namreč že prvi dan svobode nalezel. Tudi drugi dan gaje imel precej pod kapo, tako da je celo z nožem napadel lastnega očeta, ko mu je ta v večernih urah doma v Gabrju očital preteklost in ga pobaral, zakaj po tolikem času ne obišče groba svoje matere. Za nameček Pa je razbil še stekla na oknih. Z nožem je očeta porezal po roki in obrazu, tako daje ta moral iskati zdravniško pomoč. To pa še zdaleč ni vse. Božič je bil tudi brez denaija, z Dobaje prinesel bore tri tisočake, ki so se v nekaj dneh utekočinili, bilje seveda tudi brez službe in dela. Sodnikom je kasneje po vedal, da zaposlitve ni iskal, češ da je tako ali tako ne bi dobil, na novomeškem Centru za socialno delo pa da so mu rekli, da je za delo sposoben in naj si ga torej kar sam poišče. Eno z drugim ter seveda potreba po pijači so glavni , Z MOTORNIM KOLESOM KONČAL NA TRAVNIKU - V soboto, 12. septembra, se jc 45-lctni Josip Kurčinak z Otočca peljal na kolesu z motorjem znamke APN 6 po cesti iz Kronovcga proti Otočcu. V blagem desnem in nepreglednem ovinku je iz neznanega vzroka zapeljal najprej na levo polovico vozišča, od tam pa še na travnik, kjer sc jc prevrnil in padel. Kurčinak sc je v nezgodi hudo ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. i — Pred sodni- razlogi, da je možakar znova stopil na stara pota. Med 9. in 13. junijem je bflo v okolici Gabija vlomljeno v več vikendov in zidanic. Tako je vlom in izginotje treh zrezkov, nekaj žganja in radenske prijavil Franc lvanež, iz vikenda Igorja Boltesa je izginil radio, lesena baraka Marka Kraglja je ostala brez dveh litrov žganja, Rozalija Kristan ob inventuri svoje vlomljene zidanice ni ugotovila manka, zato pa je Božič iz čebelnjaka Slavka Luzaija odnesel liter medu in pol litra borovničevca. Še trije vlomi so bili zabeleženi v tistih dneh: v zidanico Jožeta Erjavca ter v vikenda Mihaela Romiha in Vinka Boltesa, vendar je Jože Božič iz njih odšel praznih rok. Za vse našteto je možakar pred dnevi sedel na zatožno klop novomeškega sodišča. Dejanja je priznal, kar mu je senat, ki mu je predsedovala Ljuba Tiran, ob dejstvu, da Božiča vseskozi spremlja občutek zavrženosti in odtujenosti, štel v olajševalno okoliščino, v obtežilno pa seveda predkaznovanost, saj gre za specialnega povratnika. Izvedenec je v svoje mnenje zapisal, da gre za hudo osebnostno motenega človeka brez čustev in svojeglavega, tako da mu je senat izrekel kazen enega leta in petih mesecev zapora, v kazen pa mu vštel še čas, prebit v priporu, kjer je bil Božič od 14. junija naprej. B. B. PO DOLENJSKI DEŽELI • V Dolenjem Suhadolu je bilo v soboto ponoči vlomljeno v kokošnjak Ivana B. Očitno putke še niso dovolj rejene, kajti izseljena je bila le ena. Jezo vlomilca nad slabim plenom je zato okusil bližnji fičko, ki je ostal brez goriva. • V noči na 8. september je nekdo s telefonskih drogov pri naselju Tribuče snel kar kakih 1600 metrov žice. Obstaja utemeljen sum, da gre vzroke za takšno početje iskati v potrebi po čim daljši popolni informativni izolaciji storilčeve žene. Ta je trajala dotlej, dokler pač novomeški poštarji niso poskrbeli za novo napeljavo. Dober recept, ni kaj. • Neznana storilka je po navedbah policijskega zapisnika 7. septembra v prodajalni Standard Konfekcije v Novem mestu ukradla moško srajco, vredno natanko 5.038 tolarjev. Po ceni sodeč, gre za Labodov proizvod • Minule dni so bili lovci LD Črnomelj prikrajšani za elektro agregat, spravljen v lovski koči v Zagradcu. Naprava je bojda vredna kar 200 tisočakov, kar s povečanim planom odstrela divjadi ni nenadomestljiva številka. Bolj od tega skrbi, kdo bo poslej svetil črnomaljskim lovcem. -[jao^o^ora- AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d. d. NA ENEM MESTU - VSE ZA VAŠ AVTO — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — odkup in prodaja rabljenih vozil — komisijska prodaja rabljenih vozil po vaših cenah — bogata ponudba dodatne opreme — trgovina z rezervnimi deli — kompletne servisne storitve iz programa RENAULT, Vw, Zastava, Lada — predelava dostavnih vozil, vleka vozil — tehnični pregledi INFORMACIJE: PIONIR AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Ločna 48, Novo mesto Prodaja: telefon (068) 24-533, (068) 24-002, fax: (068) 24-002 Servis. (068) 21 -243, 24-629 Tehnični pregledi: (068) 23-449 Delovni čas od 7. do 19. ure VABILO K IZOBRAŽEVANJU Pridružite se tistim, ki že znajo uporabljati svoj računalnik. Z našo pomočjo na strokovno organiziranih tečajih je v minulem letu to opravilo že več kot 150 udeležencev. DOS OSNOVNI 15 ur 4950 SIT VVORDSTAR OSNOVNI 20 ur 6600 SIT VVORDSTAR NADALJEVALNI 15 ur 5550 SIT LOTUS 20 ur 6600 SIT OUATTRO PRO 20 ur 6600 SIT DBASE III/+ 20 ur 6600 SIT AUTOCAD 25 ur 9000 SIT TEČAJ ZA MANAGERJE 12 ur 4440 SIT WINDOWS 3.1 10 ur 3800 SIT VVORDSTAR ZA VVINDOVVS 15 ur 5700 SIT PATHVVORKS 15 ur 18000 SIT Infotehna, Trdinova 4, 68000 Novo mesto, tel. (068) 26- 127,23-263, telefaks 21-026. ŠTUDENTJE, DIJAKI! Vam in vašim staršem nudimo možnost ugodnega nakupa garsonjer in enosobnih stanovanj na mirni lokaciji v Ljubljani, tudi z obročnim odplačevanjem. Stanovanja bodo vseljiva 1.10.1992. POKLIČITE NAS! Informacije: SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o. Slovenska 56 61000 Ljubljana tel.: 061/301-632, 061/313-468 fax: 061/121-202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 tel.: 062/35-564 062/32-559 PODJETJE TEOL, Kemična industrija, Ljubljana, Zaloška 54, uspešno slovensko proizvodno in trgovsko podjetje išče POSLOVODJO TRGOVINE za delo v cembra 1 prodajalni v 992 Novem mestu, ki bo na novo odprta de- POGOJI: Poklic — trgovinski poslovodja, 3 leta delovnih izkušenj na poslovodskih delih, vozniški izpit »B« kategorije, poznavanje osnov dela z računalnikom. Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas. Poizkusno delo bo trajalo 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PODJETJE TEOL, Kemična industrija Kadrovska služba Ljubljana Zaloška 54 Dodatna pojasnila lahko kandidati dobijo po telefonu (061) 101 -104 (int. 10). Osem rekordov in domača zmaga Uspel petkov atletski miting v Novem mestu — Sjoeberg ni skakal — Zmaga Pri-__________mca v metu diska — Tek ria 100 m najkvalitetnejši NOVO MESTO — Čeprav so ši organizatorji letošnjega 3. odprtega prvenstva Dolenjske v atletiki obetali imenitnejšo zasedbo, tudi s petkovo udeležbo in rezultatlne morejo biti nezadovoljni. Resda seje poškodovani švedski skakalec v višino Sjoeberg, kije do jutranjih ur živahno plesal v otoškem disku, pokazal na stadionu le zato, daje podelil nekaj avtogramov, da na zaletišču ni bilo Američana Jacobbvja, da je bilo osiromašenih tudi nekaj tekaških disciplin, vendarle je bil petek dolenjski atletski praznik. _ .....’..... _______________________________ ZMAGA SVETOVNE PRVAKINJE— Ukrajinka Olga Turčik (na posnetku), svetovna prvakinja v skoku v višino, je sicer zmagala na petkovem mednarodnem mitingu v Novem mestu, toda za svojim najboljšim izidom 201 cm je zaostala kar za cel decimeter. (Foto: B. Budja) Najboljši rezultat mitinga je proti vsem pričakovanjem in napovedim dosegel švedski sprinter Thomas Neanderson, kije 100 m pretekel v času 10,55 sek., za dvakrat daljšo progo pa je potreboval 21,59 sek. Kakih 3.000 gledalcev na stadionu v Portovaldu je videlo tudi pet slovenskih zmag, najbolj bučno so pozdravili prvo mesto Novomeščana Igorja Primca v metu diska, ki je orodje zalučal 55,02 m daleč, tretji je bil v tej disciplini veteran Le točka namesto visoke zmage Nov spodrsljaj nogometašev Studia D — Namesto zmage s petimi ali šestimi za-______detki razlike le 2:2 proti Gorici — Tesna zmaga Avtobuma NOVO MESTO — Neuspehi nogometašev Studia D na startu prvoligaškega prvenstva se nadaljujejo. Radijci so v 5. kolu igrali doma s poprečno ekipo SAOP Gorice, klubom, ki je trenutno brez uprave in treneija, a iztržili vsega točko. In to potem, ko so še petnajst minut pred koncem tekme vodili z 2:0, imeli pa vsaj še štiri ali pet stoodstotnih priložnosti, da zvrhano napolnijo mrežo goriškega vratarja. Po vrsti po nepotrebnem izgubljenih točk — spomnimo se le tekem z Ljubljano, Koprom in Mariborom —je na dlani, da ne gre več za splet nesrečnih naključij in zaroto sodnikov proti novomeškemu prvoligašu, pač pa bo potrebno krivdo za skromno bero vsega štirih točk v petih prvenstvenih kolih poiskati zgolj pri sebi. Napadalci Celih 346 minut niso zadeli nasprotnikove mreže, v nedeljo so jo sicer dvakrat, a zamudili toliko priložnosti, kot jih je bilo v minulem kolu videti na domala vseh prvoligaških igriščih skupaj. Za gole zadolženi Bracovič je povsem izven forme, enako Martinovič, ki je za nameček še poškodovan in je vprašanje, koliko lahko takšen igralec koristi klubu. V ekipi bodo potrebne korenite spremembe. Upajmo, da bo to čimprej spoznal tudi trener Jakopič in priložnost za igranje dal napa-dalcemu Vrhovcu in mlademu Grudnu, hkrati pa je upati, da bo kmalu za igro nared tudi mladi Zamida. Kajti sanj o Evropi in mestu pri vrhu lestvice je z nedeljskim spodrsljajem bržkone konec, priložnost bi sedaj kazalo dati predvsem mladim, tistim, na katerih bo novomeški nogomet slonel naslednjih nekaj let. In kako je tekla nedeljska tekma? Prvi TEKMI S HRVAŠKO V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 24. septembra, bosta v okviru praznovanja 70-lctnice novomeškega nogometa v dolenjski metropoli kar dve meddržavni tekmi. Ob 14. uri se bosta na stadionu v Portovaldu pomerili kadetski reprezentanci Slovenije in Hrvaške, dve uri kasneje pa bo mladinska tekma obeh reprezentanc. V dresih s slovenskim državnim grbom bo nastopilo tudi nekaj Novomeščanov, na spisku obeh Gruden, Perše in polčas je bil z izjemo zadnjih minut, ko je Kosič zadel vratnico, Bracovič pa z glavo z bližine slabo streljal, nezanimiv. Povsem drugače je bilo v nadaljevanju. Radijci so nizali napad za napadom proti goriškim vratom, osrednja osebnost je bil razpoloženi Dušan Kosič, kije Jakši pripravil prvi gol, sam pa dosegel drugega. In ko je kakih 1 .500 gledalcev vzdihovalo za številnimi izgubljenimi priložnostmi (Bracovič, Oblak, Kosič, Prelogar, Rozman), je prišlo do nenadnega preobrata. Dvanajst minut pred koncem so Goričani najprej razliko zmanjšali, nato pa dve minuti kasneje še drugič presenetili nerazpoloženega Mohoija. Se dve ali tri priložnosti so imeli Novomeščani v zadnjih minutah, da vendarle vknjižijo načrtovani točki, toda izid je ostal nespremenjen: Studio D—SAOP Gorica 2:2. Točka Goričanov je navsezadnje zaslužena, borili so se kot levi, pokazali pa tudi, da tekma traja 90, in ne le 70 ali 80 minut. Studio D: Mohor 5, Lazanski 5, N. Primc 6, Kosič 7, Prelogar 6, Milanovič 6, Jakša 6 (Juršič /), Pavlin 6, Rozman 6, Oblak 7, Bracovič 4. V nedeljo potujejo radijci v Beltince k ekipi Potrošnika, kije svojo vrednost pokazala v nedeljo z gladko zmago nad Na- fto. Bo serije novomeških spodrsljajev vendarle konec? Veliko težje, kot so pričakovali, gre v drugaligaškem prvenstvu tudi ekipi kočevskega Avtobuma. Slednja je šele po velikem boju ugnala slabo enajsterico Ere Šmartno z 2:1. Zadetka za Kočevce sta dosegla Perica in Rajšel. V nedeljskem petem kolu bo Avtobum gostoval pri ekipi Set Vevče, nasprotnika sta doslej zbrala polovičen izkupiček. PRIHODNJO SOBOTO PRAZNUJE NOVOMEŠKI NOGOMET NOVO MESTO - Na stadionu v Portovaldu bo naslednjo soboto, 26. septembra, proslava ob 70-lctnici novomeškega nogometa. Leta 1922 je bil namreč ustanovljen NK Elan, katerega prvi predsednik je bil Josip Medic. Osrednja dogodka proslave bosta nedvomno dve tekmi: v prvi se bodo člani slovenske vlade pomerili z dolenjskimi gospodarstveniki, v drugi pa veteranska reprezentanca Slovenije z Oblakom, Popivodo in ostalimi na čelu proti veteranski ekipi Novega mesta. V premoru med tekmama bo tudi krajša slovesnost, na kateri bodo najzaslužnejšim novomeškim nogometnim delavcem izročena priznanja. Novomeščanov, selektorjev so Zamida. ZMAGA METLIČANOV SEMIČ - Tu je bil minulo soboto memorialni košarkarski turnir, na katerem so nastopile veteranske vrste Metlike, Semiča in Črnomlja, zmaga pa je pripadla metliškim košarkarjem. IZG UBILI DR UGO TOČKO — Roben Oblak (levo z žogo)je bil kot na vseh dosedanjih tekmah Studia D tudi v nedeljo proti S A OP Gorici eden boljših posameznikov. Čeprav je bil med tednom poškodovan, je izpolnil svojo »kilometražo«, znova pa so žal odpovedali njegovi soigralci v napadu, zlasti Sandi Bracovič. Goričani so to s pridom izkoristili in nenadejano iz Ponovalda odnesli točko. (Foto: B. B.) Poleg jahalnice Se klub Iztok Vardjan skuša oživiti jahalni center na B ajnofu — Pestra ponudba NOVO MESTO — Bo dolenjski konjeniški šport in z njim turizem naposled znal izkoristiti in vnovčiti dejstvo, da ima novomeški Bajnof eno od vsega treh pokritih jahalnic v Sloveniji? Iztok Vardjan, zasebnik, kije pred časom s Krko sklenil najemno pogodbo o prevzemu jahalnice in hlevov s konji, skuša na to vprašanje poiskati pritrdilen odgovor. Takole pravi: »Danes imamo v hlevih deset jahalnih konj, od tega dva tekmovalna, in osem žrebet. Zanimivo ob tem je nemara, da ne skrbimo le za naše in Iztok Vardjan: »Pokrita jahalnica na Bajnofu daje nestulene možnosti za razvoj konjeniškega športa in turizma.« Krkine konje, pač pa tudi za ostale, nudimo jim vso oskrbo, če lastnik želi, jih tudi šolamo. Že v kratkem načrtujemo še ustanovitev lastnega kluba, z njim pa tudi nastopanje na tekmah v preskakovanju zaprek. V naše vrste je že prestopil tekmovalec, ki je doslej jahal in nastopal v Avstriji. Pogoji za vadbo so namreč idealni, pokrila jahalnica omogoča treninge, ne oziraje se na vremenske razmere in letne čase. Seveda je konjeniški center na Bajnofu v prvi vrsti namenjen rekreativcem. Za slednje pripravljamo tečaje in šole jahanja, vrata jahalnice so vsakodnevno odprta med 9. in 20. uro, potrebno je le zavrteti našo telefonsko številko 23—718. Posebnost, ki jo pripravljamo sedaj, bo zagotovo terensko jahanje, že te dni bomo pričeli z večdnevnimi izleti na konjih, prvo takšno ježo bo obeležila bližnja trgatev. Načrtujemo štiri ali pet dni jahanja od Bajnofa do Bele krajine in nazaj, spali pa bomo po kmetijah. Prav vsak ljubitelj konj bo na Bajnofu našel kaj zase, tudi najmlajši, na katere v hlevu čaka poni,« zagotavlja mladi zasebnik Iztok Vardjan, ki načrtuje današnjo ponudbo Bajnofa v kratkem še popestriti. Njegova tiha želja je na Bajnofu odpreti prvo dolenjsko prodajalno s konjeniško opremo in pripomočki. B. B BALINARSKI DERBI KRMELJU NOVO MESTO - Še tri kola so do konca letošnjega prvenstva v balinarski ligi Dolenjske. Boj za prvaka in vstop v vzhodno skupino II. državne lige je negotov, čeprav so si Krmcljčam z visoko zmago v Novem mestu priigrali lepo prednost. Rezultati 7. kola: Dana-Trebnje 11:4, Rcvoz-Krmelj 4:11 in Dolenja vas-Krško 4:11. Lestvica: 1. Krmelj 12, 2. Revoz 10, 3. Dana 10, 4. Krško 8, 5. Trebnje 2, 6. Dolenja vas 0. V PORTOROŽ PO IZKUŠNJE PORTOROŽ - Novomeška pionirska teniška vrsta se je minulo soboto in nedeljo udeležila odprtega prvenstva Primorske za fante in dekleta do 12. leta starosti v Portorožu. Turnir je bil vsem dragocena izkušnja, kajti tod so doma ob Mariboru najboljši slovenski naraščajniki. Da je res tako, je najbolje okusil Primož Bende, ki je moral v najboljši skupini priznati premoč svojih nasprotnikov in se zadovoljiti s pietim mestom. Blaž Turk je bil v svoji skupini tretji (dve zmagi in dva poraza), prav tako je bil tretji Silvester Markovič (ena zmaga in dva poraza), tretji je bil z enakim izkupičkom v svoji skupini še Miha Bende, medtem ko je Tomaž Budja v svoji skupini zmagal (tri zmage in en poraz); Jure Turk je bil v svoji četrti (ena zmaga in tri porazi). Med dekleti je Suzana Matoh ostala praznih rok v prvi skupini, v drugi pa je Katja Zupančič z dvema zmagama in enim porazom zasedla drugo mesto. Okleščen s 43,78 m. Poglejmo še nekaj dolenjskih dosežkov na tem tekmovanju. Pionirski tek na 1.000 m je s časom 2:46,27 dobil Tomič, Ravbar (oba Novo mesto) je bil četrti, v članskem teku na 100 m je Božič dosegel čas 11,26 in bil peti, medtem ko je bil na 200 m s časom 22,42 četrti. Tek na 400 m z ovirami je dobil Kocuvan (Kladivar) z 52,54 sek., JUBILEJ METLIŠKIH PLANINCEV — Metliško planinsko društvo, ki velja za eno najmlajših v Slo veniji, je preteklo soboto pri Miklavžu na Gorjancih proslavilo 10-letnico dela. Ob ustanovitvije šteto komaj 14 članov, danes pa jih ima 120. Med pomembnejše uspehe v desetletnem delu metliški planinci štejejo trasiranje belokranjske partizanske transverzale. Za slovesnost ob jubileju so izdali tudi prvi bilten ter nalepko, na Gorjancih pa razvili društveni prapor. Iniciatorji ustanovitve društva in govi najzaslužnejši člani Stane Brodarič, Anton Slane in Jože Jenič so prejeli tudi bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije, sedem članov pa društvena priznanja. Na fotografiji: podpredsednik PD Metlika Toni Krašovec (levo) podeljuje priznanje Sanetu Brodariču, predsedniku PD vse od ustanovitve. (Foto: M.B.-J.) TENIS ARJI ZA STAJANOV POKAL LUTRŠKO SELO - Na teniških igriščih na Lutrškem selu bo to soboto in nedeljo, 19. in 20. septembra, eden letošnjih najzanimivejših in najkvalitetnejših turnirjev na Dolenjskem. Tenis klub “Bobby” je M LUTERŠKO SELO organizator posamičnega prvenstva Dolenjske za pokal Roberta Stajana, katerega nagradni sklad znaša kar 200.000 tolarjev. Pričetek turnirja bo v soboto ob 9. uri, prijaviti pa se je moč do petka, 18. septembra, do 10. ure na igriščih na Lutrškem selu. Prijavnina, v katero je všteta hrana za oba tekmovalna dneva, znaša 1.500 tolarjev. TUDI VOJAKI V “TEDNU ŠPORTA” NOVO MESTO - V številne aktivnosti v pravkar minulem Tednu športa so se uspešno vključili tudi vojaki 220. učnega centra iz Novega mesta. Nastopih so v vojaškem troboju, kjer so sc merili v metu bombe, krosu in premagovanju vojaških ovir, sodelovali pa tudi v pohodu na Trdinov vrh. Milat je bil s 55,08 tretji. Podvinski (oba Brežice) pa s 55,45 četrti. Skok v daljino je zanesljivo dobil Borut Bilač (775 cm), z odličnim tretjim mestom pa se je izkazal Novomeščan Vučkovič, kije skočil 708 cm. V skoku s palico je Brežičan Rovan preskočil 440 cm in bil drugi, eno mesto za njim je bil s 420 cm Novomeščan Resnik. V ženski konkurenci je bila v teku na 100 Lopatičeva z 12,27 tretja, Tomažino-va (obe Brežice) pa peta, sledn ja je 200 m pretekla v času 26,41 in bila druga, No-vomeščanka Klemenčičeva pa s 27,85 četrta. Se pogled v ženski skok v daljino: Podkrižnikova (Novo mesto) je skočila 570 cm in bila tretja, Lopatičeva je s 565 cm zasedla četrto mesto, druga Novomeš-čanka Matekovičeva pa s 527 cm peto. Daje bil petkov miting doslej najkvalitetnejša atletska prireditev v Novem mestu, pove tudi podatek, daje bilo na njem postavljenih kar osem rekordov stadiona in da so na njem poleg številnih bolj ali manj znanih tujih atletov nastopili domala vsi, ki v slovenski atletiki kaj pomenijo. Seveda je bilo tudi nekaj razočaranj, v prvi vrsti velja to za ženski skok v višino, ki ga je z »vsega« 191 preskočenimi centimetri dobila svetovna prvakinja Olga Turčak, katere najboljši rezultat je 201 cm. Povsem pa je odpovedala tudi Ljubljančanka Brita Bilač, ki je preskočila le 180 cm. Organizatorju pa dve zameri. Prva je ta, da so se po tekmovališčih in ob njih sprehajali številni, ki so sodili zgolj na tribune, in tako motili ne le tekmovalce in ogrožali svojo ter njihovo varnost, pač pa tudi tekmovanje naredili nepregledno. In drugič: da je bil popoldanski ogled atletskega mitinga novomeškim osnovnošolcem dan kot šolska obveza, kar je ne le sporna in, milo rečeno, čudna odločitev, pač pa kaže tudi, da se je prireditelj — žal verjetno upravičeno — navzlic napovedanim zvenečim imenom bal dokaj praznih tribun portovaldskega stadiona. B. B. Promocijska tekma Slovenije v Novem mestu Odbojkarski reprezentanci Slovenije in Madžarske se bosta pomerili v soboto ob 18. NOVO MESTO — Za dolenjske ljubitelje odbojke vsekakor razveseljiva novica: slovenska državna reprezentanca bo svojo prvo in promocijsko tekmo odigrala v soboto, 19. septembra, ob 18. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom, kjer se bo pomerila z reprezentanco Madžarske. Lepšega uvoda v bližnjo odbojkarsko sezono si pravzaprav ne bi mogli želeti. Selektor reprezentance Slovenije je za tekmo že objavil spisek dvaindvajsetih igralcev, med njimi so tudi Novomeščani Petkovič, Goleš in Urnaut, izbrana vrsta pa se za srečanje z Madžarsko te dni pripravlja v Novem mestu. Ker gre za prvi nastop izbrane slovenske vrste, bo temu primerno tudi obeležje tekme, med gosti je najavljen tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Papež v imenitni formi Najboljši novomeški kolesar blestel na dirki Po Šta-jerski, v nedeljo pa zmagal na VN Savaprojekta NOVO MESTO, KRŠKO — Pester in za Dolenjce nadvse uspešen je bil znova minuli kolesarski teden. Članska vrsta Krke je dobro formo potrdila že na dirki Po Štajerski v Avstriji, kjer je v konkurenci dvaindvajsetih ekip iz Avstrije, Italije, Grčije, Nemčije in Slovenije zasedla imenitno drugo mesto, v skupnem posamičnem seštevku pa je bil Sandi Papež kot najboljši Slovenec osmi, Glivar je bil 12., Turk 19. in Eržen 47. Najbolj odmevna dosežka na 603 kilometre dolgi in s številnimi vzponi prepredeni dirki sta prinesli tretja in peta etapa. 85 kilometrov dolgo progo med St. Veilhom in Aflenzem je prvi prevozil Sandi Papež, za njim seje na drugi mesto uvrstil avstrijski profesionalec Luttenberg, ki je bil tudi skupni zmagovalec dirke, medtem ko je peto etapo med Feldbac-hom in Gaberijem, dolgo 148 km, dobil Milan Eržen. Po kvaliteti letošnje dirke, na kateri je nastopilo 86 kolesaijev, gre te dosežke šteti med največje mednarodne uspehe novomeškega kolesarstva. Da je v imenitni formi, je Sandi papež potrdil tudi na nedeljski dirki za VN Savaprojekta v Krškem, kjer je ugnal vse nasprotnike, drugi je bil Ravbar in tretji Štangelj (vsi Krka). Tekmo starejših mladincev je dobil Dremelj (Savaprojekl), drugi je bil Markovič (Krka) in tretji Ma- V VITI TIROLIA OPEN TREBNJE - V soboto, 19. septembra, priredi Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja prvo teniško prvenstvo dvojic, ki bo pod nazivom **Tirolia open’’ potekalo v Vita centru v Trebnjem. Pričetek turnirja bo ob 10. uri, zabavni del, v katerem bo imela glavno besedo Pivovarna Union pa predvidoma ob 16.00. lik (Savaprojekt), med mlajšimi mladinci je zmagal Požun (Savaprojekt), med pionirji A Macele ter med pionirji B Kopriv- • Mladinska reprezentanca Slovenije je z nastopom v moštveni vožnji na kronometer na letošnjem svetovnem prvenstvu v Grčiji razočarala. Hauptman, Murn, Filip in Bajt so med šestindvajsetimi ekipami zasedli šele devetnajsto mesto, kar je daleč pod pričakovanji, ki so segala tja do uvrstitve med petim in desetim mestom. Zmagali so Italijani pred Poljaki in Francozi. Upati je, da bodo slovenski reprezentance slab vtis popravili na nedeljski cestni posamični dirki. nik (oba Krka). Krški kolesarski delavci so dirko vzorno pripravili, za kar so prejeli številne jrohvale sodelujočih ekip. MLADI NOGOMETAŠI ZA POKAL TILIE NOVO MESTO - Po daljšem premoru se bodo novomeški osnovnošolci znova pomerili v velikem nogometu, zasluge za to gredo organizatorju prvenstva NK Studio D in pokrovitclici, Zavarovalnici Tilia. Prvenstvo novomeških osnovnih šol bo v soboto, 19. septembra, s pričetkom ob 9. uri, jrotekalo pa bov na igriščih v Vavti vasi, Bršljinu, Šmarjcti in Šentjerneju. Finalista prvenstva bosta prvaka odločila v tekmi, ki bo 26. septembra v Portovaldu, ko bo tam tudi osrednja proslava ob 70-lctnici novomeškega nogometa. Z Ukrajinci po naslov prvaka? Krepko spremenjena ekipa Pionirjevih odbojkarjev ima visoke cilje — Ukra-_______jinski trener in igralca — Start l.lige je 17. oktobra NOVO MESTO — Nekako tiho, v senci ostalih športnih dogodkov, se odbojkarji novomeškega Pionirja pripravljajo na letošnje prvoligaško prvenstvo, katerega start bo 17. oktobra. Novomeščane je klavrna lanska bera očitno postavila na trdna tla, letošnji apetiti so precej višji, segajo nič več in nič manj kot do naslova državnih prvakov in s tem prihodnjo sezono do vstopa v srednjeevropsko ligo, kjer bo tokrat Slovenijo zastopala mariborska Vileda. Takšne želje in cilji niso iz trte izviti, to prepričljivo jjo-trjujeta tudi Lojze Babnik in Janko Goleš, gonilni sili novomeške odbojke. »Danes lahko z veseljem sporočimo, da imamo za kaj takega dovolj dobro ekipo in tudi dovolj dobrega in izkušenega strokovnjaka. V minulih tednih je ekipa obogatela kar za precej novih imen, prvo je seveda ukrajinski trener Viktor Fedjušin, odbojkarski strokovnjak, katerega sadove dela so nekaj časa uspešno brali tudi v Du- brovniku. Neprimerno močnejša od lanske je tudi igralska vrsta; prvi med novinci je vsekakor 205 cm visok in 31 let stari ukrajinski tolkač Anatolij Dolya, kije doslej igral v kijevski Lokomotivi. Z njim je prišel tudi 28-letni Viktor Kaliberda, za katerega pravijo, da utegne v kratkem postati prvi igralec ekipe. Tretja okrepitev je 21 -letni Matjaž Urnaut, bivši igralec ravenskega Fužinarja in nazadnje zagrebške Mladosti. Tem trem ob bok pa postavimo še domače: Brulca, Petkoviča, ki seje vrnil v ekipo, Smrketa, Mestnika, Goleša, Babnika, Černača, Žuniča, Mohorčiča in Gotenca.« To je ekipa, s katero bodo pionirjeva skušali doseči zastavljeni cilj — prvo mesto v prvi ligi. Slednja šteje letos deset klubov. Uvodno srečanje bo Pionir odigral v Slovenski Bistrici proti ekipi Novih granitov, naj večjega nasprotniki pa bodo Novomeščani imeli v vrsti Salonita. Omenimo ob tem, da se bodo za naslov državnega prvaka v p!ay offu potegovale tri pr- vouvrščene ekipe prvenstva in mariborska Vileda, ki bo igrala v srednjeevropski ligi, v slednji je mesto vselej rezervirano le za državnega prvaka. Babnik in Goleš pravita tako: »S pripravami smo začeli že v začetku avgusta, dvanajst dni smo vadili v Medulinu, sedaj pa dvakrat dnevno v dvorani pod Marofom. Dela se trdo in strokovno, to je tudi pot do rezultatov. Našo pripravljenost bomo najbolje testirali 3. oktobra, ko igramo z ekipo Stavbarja iz Žiline (ČSFR) prvo tekmo v okviru pokala evropske odbojkarske federacije (CEV), povratno srečanje bo leden dni kasneje « Tem spodbudnim novicam iz tabora novomeških odbojkarjev še vest, da je vadbo Pionirjeve ženske ekipe, ki se ji je za las izmuznilo nastopanje v prvoligaški konkurenci, prevzel Bojan Vernig, medtem ko drugo člansko ekipo Pionirja, ki bo prav tako nastopala v II. državni ligi, vadi prof. Janez Mohorčič. B. B PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Kamera odkriva BALA BI SKORAJ POGINILA — Še dobro, da na Straški jeseni v nedeljo popoldan ni bilo Eve Miiller, slovenske bojevnice proti mučenju živalskih vrst, sicer bi se ob pogledu na kozo zgrozila in hitro napisala nekaj pisem slovenskim časopisom Da ji tokrat to ne bo potrebno, bomo Straške organizatorje ohceti okarali kar v naši časopisni hiši Koza za nevestino balo je bila domislica organizatorjev, zabava za številne gledalce, še najmanj lepo na vročem soncu pa je bilo kozi. Ves čas je meketala. Nazadnje, ko so jo dobesedno za voz privezano vlekli proti glavnemu prizorišču, so ji odpovedale noge. Če je ne bi pobral lastnik, bi že zvečer lahko končala na veseličnem ražnju. (J. Pavlin) DREVESNO KOLO — Prejšnjo sredo zjutraj so se ljudje spraševali, ali je na drevesu pod novomeškim kulturnim domom nova izvedenka kolesa — drevesno kolo ali pa se je lastnik kolesa domislil najbolj učinkovitega načina, kako sredi mesta brez skrbi pustiti odklenjeno kolo. Res pa je, da se ti ne sme hudo muditi — ne gor ne dol. (Foto: A. B.) Hud poseg v naravo v Bilpi oh Kolpi Poziv javnosti V gradnji je cesta ob Kolpi Dol—Žaga. Vsi prebivalci Kolpske doline to odobravamo, saj bo nova cestna povezava krajem ob Kolpi nudila še večje možnosti pri razvoju turizma. Mi smo za cesto, vendar s pogojem, da vse posege v naravo delajo samo v mejah normale. Po pregledu terena, ki ga pokriva naše društvo, smo v vasi Bilpa odkrili hud poseg v naravo, saj so v neposredni bližini jam Bilpa (arheološko najdišče I. varstvene stopnje) in kovačije Bilpa (kovačija, ki jo poganja voda) naredili dva »kamnoloma«, iz katerih odvažajo material na traso ceste. Bilpa je najlepša turistična točka v vsej Kolpski dolini. Turistično društvo si prizadeva, da bi tu uredili izletniško točko, kjer bi si turist ogledal kovačijo, kovaške spretnosti (kovanje) na vodni pogon, prikaz izdelovanja oglja in arheološko najdišče jame Bilpa. Če bodo »kamnolom« pod steno odmevov, kot steno nad izvirom potoka opisuje Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, še razširili, kot pravijo ogorčeni vaščani, bodo onemogočili dostop po naravnem nasipu do vhodov v jame. O kulturnozgodovinskem spomeniku, kar naj bi Bilpa bila, se tako sploh ne bo smelo pomisliti. Prosimo Vas, da dosežete pri pristojnih republiških in občinskih organih, da nedovoljeni poseg v naravo zaustavijo ter da se okolica ob cesti v Bilpi uredi tako, kot je bila pred posegom. Vsi odgovorni, od izvajalcev del do nadzornih, pa naj za tak poseg kazensko odgovarjajo. TD Poljanska dolina ob Kolpi Vrednostni papir ali prava plača? Dobrodošel odgovor finančnega ministra podružnici sindikata Neodvisnost — KNSS, ki kaze, kakšni vrednostni papirji so dovoljeni in vredni zaupanja V številnih slovenskih podjetjih zaposleni čakajo ob koncu meseca, ali bo podjetje »zbralo« denar za plačo, ali bo ta pol manjša ali »odložena«, in podobno. Razlogi za takšna stanja so različni, enostavnih rešitev ni. Ena izmed preverjenih dolgoročnih rešitev uspešnih gospodarstev je »privatizacija«, ki ima za posledico svobodni trg kapitala in seveda tudi trg menežer-jev. Zaenkrat imamo samo trg zaposlenih — »odpuščanje delavcev«. Nove desnosredinske stranke odločno zagovarjajo načelo pravičnosti in enakosti državljanov pri privatizaciji in s tem seveda razdelitev večjega deleža družbenega premoženja državljanom. To ima za posledico vzpostavitev svobodnega trga kapitala za večino državljanov in seveda vzpostavitev trga in kontrole menežeijev. »Nove« leve stranke, večji del srednje pozicije pa se zavzema za načelo učinkovitosti podjetij.' Ob omenjenem pomanjkanju novih »privatizacijsko-upravljalskih« zakonov številna vodstva družbenih podjetij odigravajo vlogo menežeijev in »lastnikov«, vodijo družbena podjetja kot lastniki, jih delijo in tudi privatizirajo in podobno, čemur bomo prej ali slej tudi uradno rekli — kraja. Uradno pa se temu danes še prepogosto reče prestrukturiranje gospodarstva, ki ima kot glavno posledico odpuščanje zaposlenih, čeprav se temu ne bo moč izogniti. Kaj storiti v takšnih razmerah, premlevajo številna vodstva družbenih po- PROTEST ZOPER NA ČIN GRADNJE CESTE — Prejšnji torek so prenehali z gradnjo obkolpske ceste v Bilpi in se z mehanizacijo pomaknili nekoliko bolj proti Fari. Ta »ustavitev« del je verjetno več kot slučajna, saj je ravno dan pred tem predsednik turističnega društva Poljanska dolina Martin Lindič pri predsedniku kočevskega izvršnega sveta Alojzu Petku ostro protestiral zoper način gradnje le ceste, še posebno v Bilpi »Čeprav že sama cesta pomeni poseg v naravo, nihče ni proti njeni izgradnji«, pravi Lindič in dodaja, da pa se mora graditi tako, da so posledice posega v naravo čim manjše, kar da v Bilpi, na katero so zaradi njenih znanih jam in stare ko vačije računali kotna pomembno turistično točko. Na sliki: Martin Lindič kaže na tisto, kar naj bi bilo po mnenju predsednika Petka melišče, a je to po Lindičevem mnenju z razritjem in odvzemom dela strmine v neposredni strmini steze, ki vodi do bilpsih jam, ter odvažanjem peska prenehalo biti. Podobno je tudi z drugim meliščem v Bilpi, kije v lasti zasebnika in ki ga za poseg na njegovo zemljišče ni nihče nič vprašal« (Foto: M. Leskovšek-Svete) Se ponavlja stara pesem? Tisti, ki so celo življenje uživali privilegije, jih ne želijo spustiti iz rok — Borčevske pokojnine ER UH S ČRVI — Stanko Ilar z Mestnih njivje svojima dvema sinovoma pripravil zajtrk: kruh in mleko, otroka pa sta odkrila tudi črve. Ti so zaliti z mlekom kmalu splavali na površje. Tojutro seveda s prehranjevanjem ni bilo nič, Stanko pa je v ponedeljek prinesel preostali del kilogramske štruce v naše uredništvo. Kako so črvi prišli v kruh, mi ne bomo odkrivali, zapisali pa bomo le to, da je bila bela štruca s črvi še topla kupljena v prehrambnem oddelku Blagovnice v Žabji vasi v soboto, 12. septembra. ob 9.30. (Foto: J. P.) V Sloveniji veliko ljudi prejema borčevske pokojnine, vprašati pa bi se morali, ali so bile zares priborjene. Po mojem mnenju mnogi borci prejemajo pokojnine neupravičeno. Po vojni je nastala tako kot v drugih komunističnih sistemih tajna policija. Tako so tako imenovani borci in borke dobili priložnost, da so legalno, s pomočjo montiranih procesov, ukrepali proti svojim nasprotnikom. Mnogi med njimi imajo orožje še danes, zato me zanima, zakaj ga potrebujejo. V današnjih časih, ko postaja slovenska družba vse bolj rdeča, grozi nevarnost nepremišljene uporabe orožja. Maščevali naj bi se za krivice, ki naj bi se jim zgodile v pre- PROTI POSEGANJU V NEODVISNOST GLASIL Tudi v času volilne kampanje moramo zagotoviti politično neodvisnost javnih glasil. Zato nasprotujemo predlogom, da se z zakonom predpiše uredništvom javnih glasil brezplačno odstopanje prostora v glasilih za objave sporočil strank v volilni kampanji. Nesprejemljivo je tudi poseganje v uredniško politiko v obliki zakonsko predlagane »koordinacije strank« pri posameznih uredništvih. Prepričani smo, da so ekonomski in profesionalni razlogi, da se bodo javna glasila aktivno vključila v volilno kampanjo s svojimi informacijami in da bodo enakopravno obravnavala kandidate in stranke. Vodja poslanskega kluba SDP Slovenije MIRAN POTRČ teklih dveh letih, ko so ljudje zvedeli za njihove zločine. Mnogo nekdanjih lastnikov orožja je že pod zemljo, podedovali so ga njihovi sinovi. Borcem, ki imajo orožje z orožnim listom, naj ponovno preverijo, kateri stanovski kolega, prijatelj ali sorodnik jim gaje izdal. Vsem ekstremistom, levim ali desnim, bi se morali postaviti po robu. Vem, kako je spletena rdeča mreža v slovenski družbi. Naj navedem le en primer. Borke, včlanjene v društvo za podporo Kučanu, ki jih vodi urednica Jane, Bernarda Jaklin, si na vse načine prizadevajo, da bi jim na nebu še naprej žarelo rdeče sonce. V mestih je moč srečati tudi mnogo urejenih starih »rdečih« dam in mnogo zgaranih kmečkih žena. Takoj je očitno, kolikšne so borčevske pokojnine in kolikšne starostne kmečke. Razumljivo je torej, da se bo nekdo, kije imel vseskozi privilegije, trudil, da jih bo ohranil do konca svojega življenja. DOMINIK LENARDIČ študent FDV VPRAŠANJA METLIŠKI VLADI Člani Slovenske nacionalne stranke, območni odbor Gradac, prosimo vladajoče v metliški občini, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj. Pred približno tremi meseci so na metliškem kopališču postavili šotore za begunce iz BiH, ki pa tja niso nikoli prišli, pač pa so šotorišče podrli. Zanima nas, zakaj je bilo postavljeno, če ga potem niso uporabljali. Koliko denarja je šlo s tem v nič? Občinski možje naj položijo račune in s prstom pokažejo na krivca za to propadlo naložbo. Odgovore pričakujemo prej kot v dveh mesecih, saj je čas počitnic že minil. SILVESTER JAKŠA SNS OO GRADAC djetij, zaposleni in seveda sindikati. Mnogi poskušajo težave izplačil reševati z izdajo različnih vrednostnih papirjev, na katere pa zaposleni pogosto gledajo z velikim nezaupanjem in občutkom opeharjenosti. Zatečena in predvidena privatizacija z vrednostnimi papirji bo za večino slovenskih prebivalcev velika šola življenja, ki žal že poteka po načelu »Na napakah se učimo«. Izgledi za to so veliki, saj kakšnega posebnega javnega medij- skega problema primernega podučeva-nja o vrstah in uporabi vrednostnih pa-piijev ni zaslediti. Zato bo verjetno potekal in že poteka samo praktični, kruti del te šole. V tem smislu je dobrodošel odgovor finančnega ministra Mitje Gasparija podružnici sindikata Neodvidnost — KNSS, ki bo zanimal vse, ki ta problem osebno doživljajo. Finančno ministrstvo v svoji pisni informaciji daje odgovor o možnosti izplačila razlike od dejanskega izplačila BOD do BOD, opredeljenih po kolektivni pogodbi v obliki vrednostnih pa-piijev z rokom zapadlosti največ do enega leta. Po mnenju finančnega ministra je izplačilo osebnih dohodkov v obliki vrednostnih papirjev mogoče, vendar največ do višine neto osebnih dohodkov. Davke in prispevke je potrebno obračunati in plačati v skladu z veljavno zakonodajo na celotni znesek BOD, ne glede na obliko izplačila osebnih dohodkov. To pomeni, da se tudi za razliko do BOD po kolektivni pogodbi davki in prispevki obračunajo, plačajo pa se v šestih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih dohodkov. Izdajo vrednostnih papirjev določa zakon o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ št. 64/89 in 20/90), ki omogoča podjetjem zbiranje kratkoročnih denarnih sredstev z izdajo komercialnih zapisov. Ta informacija finančnega ministrstva pojasnjuje torej, kateri in kakšni vrednostni papirji so dovoljeni in za tangirane zaposlene uporabni. Ministrstvo navodila za obračun in izplačilo plač seveda terjajo preverbo in uskladitev takšnih izplačil tistim podjetjem, kjer so že izdajali vrednostne papirje. Ker pa so za nadzor nad izvajanjem ministrovih navodil v pravni državi poklicane javne inšpekcije in inšpektorati, pričakujem kot poslanec aktualnosti primerno ažurnost teh javnih služb ter seveda javno objavo njihovih ugotovitev in ukrepov. Budnost in agažiranost prizadetih zaposlenih in njihovih sindikatov je seveda samoumevna, saj se takšnim izplačilom plač verjetno tudi v bodoče ne bo dalo povsem izogniti, vendar naj bo način legitimen in vrednostni papir vnovčljiv, oboje pa med partnerji pogodeno. , FRANC MIHIČ Ribnica NADŠKOF V PRENOVLJENI CERKVI — Po letu in pol obnovitvenih del cerkvica na vrhu hriba v vasi Log pri Boštanju zopet služi svojemu namenu. Vaščani so s samoprispevkom nabavili potrebni material in skupaj z boštanj-skim župnikom Feliksom Golobom žrtvovali mnogo prostega časa. Kljub začetnim finančnim težavam so bila dela končana v roku. Notranjost je strokovno obdelal rezbar, vaščan A nton Novšak, kije za izjemno prizadevnost in delo prejel najvišje cerkvenopriznanje iz Vatikana. V nedeljo pa je v loški cerk vi maševal nadškof Alojzij Šuštar. (Foto: Damjan Krošelj) POŠKODBA ALI MAČEK? — Nemara je v pričujočem posnetku skrit del °dgovora na vprašanje, zakaj svetovni prvak v skoku v višino Šved Patrick šioeberg ni nastopil na petkovem mednarodnem mitingu r Novem mestu. Objektiv Marka Klinca ga je i> zgodnjih jutranjih petkovih urah živahnega ujel na Plesišču diskoteke na Otočcu, obstajajo pa tudi posnetki, na katerih Šved, okoli katerega se je kar trlo oboževalk, pridno prazni kozarce piva. LOJZE PETERLE V AVSTRALIJI 10. septembra je predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle na povabilo Slovenskega narodnega sveta obiskal Avstralijo. V štirinajstih dneh bo obiskal vsa največja avstralska mesta — Sydney, Coolan-patte, Adelaide, Melbourne, Canberro in Perth. Predvsem v glavnem mestu Canberri je predvidenih več pogovorov tudi s predstavniki avstralske vlade in parlamenta. Tako se bo g. Peterle srečal z ministrom za zunanje zadeve, senatorjem Evansom, nadalje s predsednikom Odbora za zunanje zadeve senatorjem Schlachtom, senatorjem Hillom in članom parlamenta g. Snovvom. Vodja službe za stike z javnostjo: MARJANA NOVAK NOVA KAPELICA NA PRIMSKOVEM — Številnim kapelicam, ki krasijo našo lepo domovino, se je pred kratkim pridružila šc ena. Na Primskovem (Dolenjskem), točneje v zaselku Sevno, so »odprli« novo kapelico. Vse zasluge za izgradnjo gredo domačinu Mihu Bregarju, kijo je po svoji zamisli sam izgradil v letu dni Kapelica ima svojevrstno obliko in izgled, saj je zgrajena v skalni steni (na sliki). Bregar je povedal, da ga je k izgradnji spodbudilo dejstvo, da v Sev-nem do sedaj ni bilo tovrstnega objekta. Kapelico, križ in kip Marije je blagoslovil župnik prof. Pavle Šporn. Obredu je prisostvovalo veliko ljudi, vse pa je na koncu Bregar pogostil ter se jim zahvalil za pomoč pri gradnji in okrasitvi kapelice. Minister Igor Bavčar, rešite nas! Republikanska zveza Slovenije najostreje protestira zoper postopke Ministrstva za notranje zadeve, ministra Bavčarja in g. Brejca, v zadevi SNS in njenega predsednika g. Jelinčiča. Kje ste bili g. Bavčar, ko je neki tujec, znan pod imenom Marojevič, sredi Ljubljane kričal in klical na pomoč jugovojsko, ki naj bi po njegovi želji poteptala Slovenijo? Kje ste g. Brejc, z vašim VIS-om, da ne veste, kaj vse počno tuje organizacije po naši državi? O srbski teroristični skupini Črna roka vam ni nič znanega, pa o tem, da določeni krogi tuje delovne sile zbirajo denar in ga pošiljajo v Srbijo za podporo vojni in veliki Srbiji, vam tudi ni nič znanega. Saj vam ne more biti, ko pa vaši agenti sledijo in napadajo zavedne Slovence, tiste, ki so se med vojno borili proti okupatorju. Tiste pa, ki so sodelovali z okupatorjem, tudi bivše delavce KOS, pa pustite, da v naši državi počno, kar želijo. Tukaj je Slovenec Zmago Jelinčič, tu je Slovenska nacionalna stranka in to bi moralo biti zadnje, kar bi vas motilo. Motijo naj vas tuje stranke, kot so SDA, HDZ, SDS itd., ki nimajo na ozemlju Slovenije kaj iskati, šele potem naj vas moti stranka, ki se bori za Slovenca in Slovenijo. Ko bo vaše ministrstvo očistilo to državo do te mere, da v njej ne bo več niti enega tujca, kije bil izdajalec, kriminalec, morilec, potem tudi nacionalizma v Sloveniji ne bo več. Zavedati se morate, da v vsaki državi nacionalizem nastaja in se krepi sorazmerno z dotokom tujcev v državo. Zato pa ste vi boter SNS, saj ste nam jih naselili pred nos kar sedemdeset tisoč v nekaj mesecih. Zato, minister Igor Bavčar, vas RZS poziva, da storite tisto, kar si večina Slovencev po tihem želi: rešite slovenski narod pred stalinistično diktaturo in odstopite. Mi republikanci, se vas ne bojimo. ADOLF ŠTORMAN za RZS VELENJE, Efenkova 61 Ljubitelj gora 53-letni Lojze Pate je preprost človek, zaposlen kot progovni delavec za nadzorništvo proge v Trebnjem, hkrati pa človek, ki ljubi gore in njihov mir. Rodil se je na Pristavi pri Trebnjem v skromni delavski družini. Oče je bil čevljar, mati pa je služila kruh z dninarskim delom pri kmetih, da sta preživljala tri otroke. Že v zgodnji mladosti so tudi otroci morali na delo. Kot desetleten je Lojze sezonsko hodil na železnico plet travo in potem vsako leto, dokler ni dopolnil 18 let, ko se je na železnici za stalno zaposlil. Poleg dela na železnici se je vključil tudi v kulturno življenje. V začetku je prodajal vstopnice za razne kulturne prireditve, kasneje pa sprejel delo korepetitorja, za kar je prejel tudi priznanje. Kot pravi Dolenjec ima tudi on vinograd,, kamor rad povabi svoje prijatelje. Je tudi velik ljubitelj gora, vendar je šele pred nekaj leti s prijatelji prvič stopil na vrh Triglava. Pravi, da mu je najbolj ostal v spominu tisti trenutek, preden je stopil na vrh Triglava. Letos 19. avgusta sta se s prijateljem Rudijem Grmovškom odpravila celo na otvoritev in blagoslov nove kapelice Marije Snežne na Kredarici. Zbralo se je veliko ljudi. Mašo pa je vodil nadškof dr. Lojze Šuštar, obreda se je udeležil tudi dekan z Mirne Janez Petek. Tu je sedaj naj višja slovenska katedrala, na 2515 m nadmorske višine. Lojze pravi, daje tam pravi mir, čist zrak, brez vsakega vrveža, čudoviti pogledi na Mojstrano, bohinjski predel in veliko drugih krajev. R. MAJER JSSSSL Prijatelj me je rešil Golega otoka . Štirinštirideset let zloglasne resolucije Informbiroja — Spomini na povojno IJUUSKG V0JSK6 službovanje in partijo — Zaradi maščevanja na seznamu za Goli otok Na sobotni proslavi bo govoril Milan Kučan Letos mineva 50 let, odkar so se uporniške partizanske skupine, čete in odredi v okupirani Sloveniji združili v večje vojaške enote — partizanske brigade. Tako je bila iz II. štajerskega bataljona, ki je pozimi 1941/42 taboril in se bojeval z Italijani na Pugledu, 5. aprila 1942 v taboru na Kremenjaku ustanovljena prva partizanska brigada na Slovenskem, tretja na ozemlju predaprilske Jugoslavije. Štab brigade so sestavljali: komandant Franc Rozman-Stane, politični komisar Dušan Kveder-Tomaž in namestnik komandanta Peter Stane-Ska-la. Poleti 1943 je tudi nad vsemi drugimi brigadami, iti so nastale leta 1942 in kasneje, prevzel poveljstvo Franc Rozman-Stane kot vrhovni komandant Glavnega štaba NOV. Slovensko partizansko odporniško gibanje, kije z ustanovitvijo večjih vojnih enot-brigad preraslo v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije, je bilo že ' med vojno priznano od zaveznikov. S tem je slovenski narod postavil prve • Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije, je v uvodniku revije TV-15 Svobodna misel ob jubilejni obletnici rojstva slovenske vojske zapisal: Slovenci smo v tem stoletju že trikrat ustanavljali svojo vojsko: prvo po razpadu avs-troogrske monarhije — nastalo v letih 1918—1919 — iz slovenskih jeder avstroogrskih polkov, ki so imeli naborne okraje na Slovenskem in iz prostovoljcev v bojih za severno mejo; drugo v obdobju okupacije Slovenije od leta 1941 do 1945 — kot partizansko in narodnoosvobodilno vojsko — in tretjo, v obliki Teritorialne obrambe od leta 1969 do 1991, iz katere zdaj nastaja vojska samostojne Države Slovenije. Pred prvo, med prvo in drugo ter med drugo in tretjo vojno pa smo Slovenci služili v vojskah držav, v katere je bila Slovenija vključena. Vse tri naše vojske so se potrdile in izkazale na bojnem polju. temelje svoje sedanje državnosti in hkrati prispeval pomemben delež k skupnemu boju zmagovite zavezniške protifašistične koalicije. Osrednja proslava tega zgodovinskega dogodka pred pol stoletja bo 19. septembra ob 11. uri na Trgu republike v Ljubljani. Slavnostni govornik na njej bo Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, ki bo opravil tudi častni obhod zbranih predstavnikov Maistrovih borcev in brigad NOV Slovenije. Ob tej priložnosti si bo možno ogledati tudi razstavo »Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem«. Odprta bo od 18. septembra do 3. oktobra 1992 v avli stolpnice Iskre, Trg Republike 3. y g Letos je minilo štiriištirideset let, odkar je bila izdana zloglasna resolucija Informbiroja. 4. julija 1948 zvečer je senovska partijska organizacija sklicala nujen sestanek, ki se gaje udeležil tudi član Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Razložil je, zakaj je prišlo do grobih obtožb jugoslovanske partije in tovariša Tita. Vprašal meje, kako gledam na medsebojni partijski nesporazum. »Ker imam veliko zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavije in njenega sekretarja tovariša Tita, sem na njegovi strani,« sem mu dejal. Že naslednji dan sem moral nastopiti službo šefa uprave za delovno silo pri takratnemu okrajnem ljudskem odboru Krško. Plačo sem dobival in tudi navodila za delo od takratnega ministrstva za delo LRS. V moje delo sta se vtikala predsedstvo okrajnega ljudskega odbora in sekretar okrajnega komiteja KPS : Krško. Znašel sem se med dvema mlinskima kamnoma, med republiko in : okrajem, da o partijski disciplini sploh ne govorim. Temu sem se uprl. Ker ni-; sem bil tiho, sem dobil stanovanje, kjer še žival ne bi mogla preživeti. Nekega dne je mene in takratnega di-rektoija okrajnega gradbenega podjetja Krško poklical k sebi na komite sekretar OK KPS in nama ukazal, naj skličeva sestanek v vseh krajevnih ljudskih odborih, ki mejijo s sosedno republiko Hrvaško, s tamkajšnjimi krajani, ki so zaposleni na Hrvaškem. Morala sva jih prepričati, da pustijo delo v sosedni republiki in se takoj zaposlijo pri Ogradu Krško. Kdor tega ne bi hotel storiti, mu bodo odvzeli živilsko nakaznico. Spominjam se, da so bili sklicani sestanki na Veliki Dolini, Jesenicah na Dolenjskem, v Dobovi, v Kapelah. Ne morem pa se spomniti, če je kateri krajan pristal na to. Že naslednjo nedeljo me je na stanovanju v Krškem obiskalo okoli 15 hrvaških direktoijev, ki so mi očitali, da šem grobo kršil geslo bratstva in enotnosti narodov. Komaj sem jim dopovedal, da sem bil le orodje okrajnega partijskega sekretarja. Obljubil sem jim, da bom poskrbel za živilske nakaznice vsem, ki so jim jih odvzeli. Naslednji dan sem obiskal takratnega pomočnika ministra za delo pri LRS Alojza Piškuija in mu povedal, kaj se dogaja v obmejnih krajevnih ljudskih odborih. Se isti dan so poklicali našega partijskega sekretarja. Ta pa je napel vse sile, da bi se mi maščeval in našel motiv za maščevanje. Nekaj predtem sem v Posavskem tedniku objavil sestavek z naslovom Moj Silvestrov večer 1944. V tem članku sem opisoval, kako meje tisti večer dajala smrtna preganjavica in kako me je tolažila bolničarka Rusinja s Krima, ki mi je govorila, da prihajata veliki Stalin in njegova Rdeča armada s svobodo. Zaradi tega sestavka meje dal sekretar OK KPS Krško na seznam informbiro-jevcev, kijih bodo transportirali na Goli otok. Veijetno se za mojo izjavo, ki sem jo dal senovški partijski organizaciji ni nihče zmenil. Sredi noči meje prebudil kolega, kije bil član okrajnega komiteja in mi povedal, kaj se pripravlja. Usedel sem se za pisalni stroj in napisal članek: Uprava za delovno silo, včeraj, danes in jutri. Na koncu članka sem krepko udaril po Informbiroju in se s tem rehabilitiral. Članek sem oddal v roke takratnemu uredniku Posavskega tednika, ki ga je objavil. Star sem že 74 let, zato ne želim, da bi resnico odnesel v grob. Rad bi povedal, da so tudi Titu in partiji zvesti tovariši šli skozi pekel Golega otoka, ker so mislili pošteno. Tudi jaz bi šel skozi ta pekel, če ne bi imel prijatelja. KAREL ZORKO »Belinka« bo v petek, 18. septembra predstavila svoja najnovejša izdelka ekološko barvo Belinka Ambient in Belinka vodni parketni lak v prodajalni barv in lakov Pleskar v Trebnjem, Ulica heroja Majcna 1. Prodajalna je odprta od 7. do 18. ure, vtem tednu pa lahko kupujete vse Belinkine izdelke s posebnim popustom. Republika Slovenija Občina Novo mesto Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPISUJE nagrade v letu 1992, in sicer: — 10 nagrad za raziskovalne dosežke, pospeševanje raziskovalne dejavnosti in inovativno delo — 2 nagradi za mentorsko delo z mladimi na raziskovalnem področju — 1 nagrado za raziskovalno delo mladih — 1 nagrado za življenjsko delo na področju raziskovalne dejavnosti Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Novo mesto naj vključno do 15. oktobra 1992 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Novi trg 6. IGM Strešnik, d.o.o. Dobruška vas 45 68275 Škocjan razpisuje delovno mesto Vodenje proizvodnje betonskih izdelkov — za nedoločen čas. Pogoji: Končana V. stopnja strokovne izobrazbe smer gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja. Dve leti delovnih izkušenj v proizvodnji gradbenega materiala. Poskusno delo traja 60 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: IGM Strešnik d.o.o., Dobruška vas, 68275 Škocjan — kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objavnega roka. Nikoli več podložniki in hlapci! Pred sobotnim srečanjem ob polstoletnici prvih slovenskih brigad Pred petdesetletnico slo venske partizanske vojske sem zaprosil znanega in priljubljenega nekdanjega dolenjskega učitelja, književnika in prvoborca Lada Ambrožiča-Novljana za kratek pomenek. General Novljan je sodeloval v NOV od 1941, bil je komandant Gubčeve brigade, vodil je 3. operativno cono in slavni 9. korpus, bil pa je tudi načelnik GŠ NO V in PO Slovenije. Po vojni ni pretrgal tesnih stikov z nekdanjimi borci za svobodo, kot vzravnan poštenjak je ostal vedno tudi sredi ljudstva, dosleden veliki ideji OF. • Kako gledate danes, 51 let po začetku okupacije Slovenije, na naš takratni položaj in rojstvo OF? Odziv Slovencev na okupacijo je bil posledica političnega in družbenega razvoja slovenskega naroda. Imeli smo za seboj že težke čase. Neprestana nasilja nad našim narodom so nas vzgojila v pokončne in svobodoljub- ne ljudi. Dozoreli smo že za popolno samostojnost. Nismo se strinjali z okupacijo, zavedali smo se njenih posledic, pa smo se dvignili in v težkih razmerah izbojevali svobodo. • Pred vojno in med vojno ste veliko delali med dolenjskimi ljudmi. Je bila med »fronto« in »zaledjem« sploh kakšna razlika? Ker je bila zlasti v prvih letih vojne »fronta« povsod, je bila povezanost med vojsko in narodom popolna in poštena. Osvobodilne vojne ne smemo razumeti tako, daje bila vojska na fronti ločena od prebivalstva. Vojne akcije so bile povsod. Časi vojn, ko so se vojaštva udarila na fronti, so minila. Vojne so vedno bolj vsesplošnega pomena in prizadenejo vse prebivalstvo, ker so taka orožja na voljo in ker je med napadalci težnja po popolni — totalni zmagi. Vsi, ki so bili v »zaledju« na strani OF, so bili borci, vpleteni v neusmiljeni boj za svobodo, in vsi so za te želje prispevali napore in žrtve. • Mar ni sramotno, da se danes tisti, ki bi radi skrili svojo kolaboracijo pod zemljo, spet z lažmi in zavajanjem ljudi javno odrekajo pridobitvam NOB, ki nam jih priznava ves pošteni svet? Kolaboracija je umazano dejanje določenih ljudskih slojev. Ko mine vojna, se je pobudniki in akterji sramujejo. Pri nas seje kolaboracija zelo uštela. Znašla seje na strani svetovnega, totalitarnega nasilja, skupno z njim je bila obsojena od svetovne javnosti. In še veliko razočaranje je bilo pri nas, ker so okupatorjevi sodelavci pričakovali Angleže, da bi jih reševali iz težke moralne more kolabora- cije ter zločinov, ki so iz tega izhajali. Razume se, da bi se danes radi rešili teh grehov. Zato zaman iščejo opravičil (državljanska vojna, protikomunističen boj itd.), zato so tako agresivni. Izpodbiti pomembnost osvobodilnega boja pomeni zanje zmanjševanje odgovornosti za kolaboracijo. Ta prizadevanja niso samo umazana, so tudi nevarna, ker nas ločujejo in ustvarjajo fronte, iz katerih se lahko razvije prava državljanska vojna. • Osvobodilni boj Slovenije je bil veliko in enkratno dejanje. Pred kratkim ste dejali, da smo se vse premalo potrudili, da bi to svetu prikazali v pravi luči. Kaj lahko tu še naredimo? Če bomo hodili po svetu kot pripadniki republike Slovenije, ki si je pravkar izborila samostojnost, in pridigali o pridnosti in ponižnosti našega naroda, o njegovi vernosti in brezpogojni pripadnosti Evropi, potem bomo oznanjali značaj tistih slojev prebivalstva, ki so izgubili vero v svojo sposobnost in pravico do lastne poti v široki svet. To pa niso težnje večine našega naroda, kije ponosna na svoje zgodovinske dosežke v razvoju in ki si upa z lastnimi silami in iz svojih pobud ustvarjati pogoje za napredek in sožitje z drugimi. • Pol stoletja prvih brigad je za nami, nepretrganost NOB pa seje nadaljevala tudi v lanski osvobodilni vojni Slovenije. Kakšne so vezi med slovensko včerajšnjo in današnjo vojsko? Vojske ni mogoče ustvarjati iz nič. Kdor zametuje bogastvo razvoja in tradicij v organizaciji obrambe, pripravlja pot novemu podložništvu in hlapčevanju vseh vrst. Zapisal: TONE GOŠNIK • Naša demokracija se spreminja v džunglo. (Drnovšek) • Med ljudmi sta na voljo samo dve možnosti: ali bratstvo ali zločin. (Bellow) • V predvolilnem mediju morajo mediji ohraniti nepristranskost, objektivnost in kompleksnost poročanja, zadržati morajo kritično razdaljo do vseh strank, še zlasti do agresije desnice. (Vreg) • Slovenskemu človeku so bližji umirjeni in razumni politiki z razvito politično kulturo in strategijo sporazumevanja. (Vreg) • Po logiki učinkovitosti bo slovenska država prej^ ali slej prenehala biti nacionalna država slovenskega naroda. (P. Kovačič-Peršin) • P(ej je poezija Slovencem nadomeščala državo, zdaj jim država nadomešča poezijo. (D. Poniž) Svet Dijaškega doma Črnomelj Ul. Otona Zupančiča 7 68340 Črnomelj razpisuje dela in naloge ravnatelja Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje po Zakonu o delu v domovih ter imeti pedagoško izobrazbo, 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju in opravljen strokovni izpit. Obveznost bo dopolnjeval v vzgojni skupini. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »Za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa. »MERCATOR-TRGOAVTO« — Trgovina, Servis Koper, Pristaniška 43a, objavlja prosta dela PRODAJNEGA REFERENTA ZA PODROČJE DOLENJSKE s sedežem v Novem mestu Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri — dve leti delovnih izkušenj pri podobnem delu — dobro poznavanje avtostroke in kmetijske mehanizacije — vozniški izpit B katerogije Pogoj je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator —• Trgoav-to Koper, Pristaniška 43 a, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili o rezultatih objave. TRGOVINA I M E d.d. Trgovina z gradbenim materialom L vse za izgradnjo vašega doma, delavnice, poslovnega prostora... v Cegelnici pri Bršljinu Nudimo vam: — bogat izbor gradbenega materiala, lesa in stavbnega pohištva — ugoden nakup lastnega proizvodnega programa po zmernih cenah z možnostjo obročnega odplačevanja iz • programa lesnih izdelkov (harmonika in preklopna vrata, garderobne omare...) • program Keramike (visokokakovostne keramične peči z bogato barvno paleto pečnic) Nudimo tudi prodajo nekurantnega blaga ter lastnih storitev: — gradbeno-obrtniška, železokrivniška, tesarska in krovska dela, prevozne storitve ter vsa zaključna dela v aradbe-ništvu. NOVO — Na zalogi imamo tudi nerjaveče posode (cisterne) za vino. — Za gotovinsko plačilo nad 10.000 SIT nudimo 8% popust. Odprto vsak delovnik med 7. in 16. uro ter ob sobotah od 7. do 13. ure. Obiščite nas v Cegelnici pri Bršljinu ali pokličite na telefon (068) 27-147 in 27-119. mw dolenjka mm NAGRAJUJE KUPCE OB 40. LETNICI 1. nagrada: RENAULT S • Kuhinja ŠTOR B SVEA • Sedeina garnitura BARBARA Barvni televizor 7 dni hotela RADIN Pralni stroj • Računski stroj CANNON in Se več kot 200 drugih vrednih nagrad. V dolenjkini nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete od 14. avgusta do 15. oktobra za gotovinski nakup nad3.000 SIT v katerikoli dolenjkini trgovini. Za vsakih nadaljnjih 3.000 STT prejmete še en kupon. Žrebanje nagrad bo v soboto, 17. oktobra 1992 ob 17. uri na Glavnem trgu v Novem mestu. NA DOLENJSKEM JE MALO TAKIH PRILOŽNOSTI! Test theWest! Izžrebali smo 103 nagrade v akciji SODELUJTE IN POTUJTE! Prva nagrada - potovanje v Los Angeles: ETEROVIČ Nensi, Ul. Bratov Učakar 78, 61000 Ljubljana Druga nagrada - potovanje v London: NOVAK Marjan, Petrovče 1, 63301 Petrovče Tretja nagrada - potovanje na Dunaj: GRGIČ Ivica, Palih omladinaca 19, 41000 Zagreb in 100 nagrad - izlet na Bled Sonja VUKELIČ, 61231 Ljubljana • Boris B0MBEK, 62257 Polenšak • Judit CSUKA, 69220 Lendava • Lidija DAJČ-MAN, 62213 Zgornja Velka • Valerija SMODIŠ, • 61231 Ljubljana-Čmuče • Zdenka VOZLIČ, 69000 Murska Sobota • Slavica ROGIN A, 62000 Maribor • Alojz VERDONIK, 62000 Maribor • Anita ZUPANIČ, 62000 Maribor • Sonja MILUTU-NOVIČ, Miklavž, 62000 Maribor • Stanislav JAMŠEK, 62000 Maribor • Iztok BRUMEC, 632100 Slov. Konjice • Andreja LAKNER, 63310 Žalec • Vid VER-DEV, 63310 Žalec • Hugo OGRAJŠEK, 63000 Celje • Branko BUHINJAK, 63000 Celje • Srečko ŠTAMOL, 63000 Celje • Zvonka BLATNIK, 63000 Celje • Bojan JADRIČ, 61000 Ljubljana • Katarina HOZJAN, 61000 Ljubljana • Sandi VIDMAR, 61210 Ljubljana-Sentvid • Nevenka ZALAZNIK, 61111 Ljubljana • Lojze BARAGA, 61000 Ljubljana • Jana HRIBAR, 61000 Ljubljana • Roman KOŠNIK, 61000 Ljubljana • Mojca ČUK, 64203 Duplje • Branko KONEČNIK, 62383 Šmartno • Marija KREUTZ, 63000 Celje • Avgust ZORE, 68351 Straža pri Novem mestu • Anton LOVŠIN, 61310 Ribnica • Sonja KUNŠTEK, 63252 Rogatec • Dušan VUČKO, 64264 Bohinjska Bistrica • Anton IVEŠIČ, 61430 Hrastnik • Negovan VIČIČ, Solkan, 65000 Nova Gorica • Miro PERC, 61432 Zidani most • Nevenka MARKOVIČ, 62392 Mežica • Marta KERČMAR, 69201 Puconci • Ljubomir BARANJA, 69000 Murska Sobota • Mojca JOŠT, 63230 Šentjur pri Celju • Jože FRČEJ, 64247 Zgornje Gorje • Andrej OGRIS, 64000 Kranj • Tadeja JUSTIN, 64270 Jesenice • Jaka FINK, 61290 Grosuplje • Sabina TEKAVČIČ, 61240 Kamnik • Ivica DOMIJAN, 61231 Ljub-Ijana-Črnuče • Anton ZIDAR, 61420 Trbovlje • Vanja GUŠTIN, 66210 Sežana • Darja SEVER, 69242 Križevci pri Ljutomeru • Suzana ZALOŽNIK, 63241 Podplat • Vaša DRAŽIČ, 62380 Slovenj Gra- Javno žrebanje je bilo 4. 9. 1992 v Tobačni Ljubljana pod nadzorom pravne službe Tobačne Ljubljana. dec • Brane ŠNELER, 61330 Kočevje • Nada KAUČIČ, 69000 Murska Sobota • Nadja RUŽIČKI, 6321 OSIovenske Konjice • Jože P AR AV AN, 65213 Kanal •Drago LAMPE, 68340 Črnomelj • Da-mir-Željko KOZOLE, 68270 Krško • Amelia RACMAN, 68250 Brežice • Roman PERC, 61420T rbovlje »Mihaela KRULEJ, 63320 Velenje • Peter KAVŠEK, 63320 Velenje • Anita NOVAK, 64000 Kranj • Leja ROZMAN, 64000 Kranj • Amadeja FENDE, 64000 Krani • Boštjan KOČEVAR, 66000 Koper • Žarko KOVAČIČ, 66310 Izola • Andrejka MOHORIČ, 66000 Koper • Helena IMPERL, 68273 Leskovec pri Krškem • Tatjana ŠTINE, 68000 Novo mesto • Jože GAZVODA, 68000 Novo mesto • Jana GOLOB, 62390 Ravne na Koroškem • Vida BOBNAR, 64207 Cerklje • Roman PLESTENJAK, 64220 Škofja Loka • Cveto MEDVEŠČEK, 64208 Šenčur • Irena TOMAŽIČ, 64290 Tržič • Franc ROBLEK, 64205 Preddvor • Klaudija KOKOVIČ, 41000 Za- greb-Dubrava • Damir BOSEK, 41000 Zagreb • Mandiča COKOL, 41040 Zagreb • Dražen FRANOLIČ, 41000 Zagreb • Mato MIŠIČ, 51523 Baška-Krk • Dragica LEPOŠA, 69204 Šalovci • Marica ŠTIGLIČ, 41270 Dugo selo • Darko GRBEŠA, 54431 Čepin • Ružiča BALJAK, 59000 Šibenik • Suzana MEDAKOVIČ, 51000 Rijeka • Marica ŠTIGLIČ. 41271 Brckovljani • Adrijana VIŠNJIČ, 42300 Čakovec • Elizabeta BAČIČ, 51000 Rijeka • Blaženka NE-NADIČ, 42000 Varaždin • Davor ČIŽ-MAK, 43311 Kunovec • Vesna EREG, 54000 Osijek • Ivica KALENDAR, 43260 Križevci • Diana JURČEVIČ, 47000 Karlovac • Ivica VLAIC, 58000 Split • Boris JOVIČ, 52390Bu|e • Marija MARINOVIČ, otok Hoknjača, 58238 Otok kod Sinja (Sinj) • Slavica NIKIČ, 58220 Trogir • ŽELJENKA Dražen i Biljana, 54520 Podravska Slatina • Branko GORUPEC, 41243 Oroslavje • Amira OMERČEVIČ, 51414 Ičiči Nagrajencem srečno pot! West vas približuje svetu. Montaža, Kovinarstvo, Instalacije Novo mesto, Mala Cikava 25 ___ $ GSOIšMra I I I 1 I 1 I I 8 I 8 I i I % G^OOiDO^ora V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo dela pri gradnji, napeljavi in instalacijah na področju: — elektrike — vodovoda — ogrevanja — plina — prezračevanja — kleparska dela V trgovini, kije locirana v poslovnih prostorih družbe, prodajamo ves material iz zgoraj naštetih dejavnosti. Poleg izvedbe del in prodaje materiala opravljamo meritve, izdelujemo tehnološke popise, predlagamo racionalizacijo izvedbe, izdelamo projekte, nudimo strokovno tehnični nadzor in ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti. Smo pooblaščeni servis za ročne stroje Iskra. Izdelujemo kovinsko galanterijo in večnamenske kioske »PIKI«. Telefon: 068/23-118 n.c. 068/23-187 trgovina 068/21-147 marketing Telefaks: 068/22-204 O o > < cn > oc LU I— LLI Q_ LLI >CO < < O BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA LLI CO < ZEL O > LU O □c o "O TJ O o > o m —I m DO O > O m DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj KMETOVALCI POZOR! Traktorji UNIVERZAL, URSUS, DEUTZ, SAME, TOMO VIN-KOVIČ, ZETOR še vedno po ugodnih cenah ter kredit do 5 let. Po naročilu tudi rabljeni traktorji vseh tipov ter vsi možni priključki tudi na kredit. Informacije pri AGROAVTU Kranj, Gore-njesavska 17 (pri TEKSTILINDUSU),ali tel. 064/221-192 od 8.—16. ure, sobota od 8.—12. ure. tudi letos so za vašo ozimnico poskrbeli po konku- m renčnih cenah v prodajalni GALA METLIKA ^ > > krompir, sladkor, pijače po cenah, ki jih kmalu ne bo, 5 ker so te do razprodaje zalog o DO ^ • ugodni plačilni pogoji tudi na nakupne kartice: HKS, < ČL KM, TIMA, EUROCARD IN ACTIVA < CD < o QC LLI 7^ > r\o CD co V13NV1S H09IUVIAI V1VO‘ 1 VAOdOOV0IH1SI8 'ACHS i m m I i KOVINOTEHNA h krtini ii{#Jiiii ml in: muislji Irttlilinnji rimi iidin KMETIJSKO MEHANIZACIJO, POLJEDELSKO ORODJE, MOTORNE ŽAGE, MOTORNE KOSE, REZILNO ORODJE ZA OBDELAVO LESA... % Ma«o [i njidnt pntttiih miti ituiinto fto hrti im njihij htlitiuji Poitjili: trimesečni brezobrestni kredit šestmesečni kredit i samo 8% obrestno mero - polog samo 15% dvanjstmesečni kredit z samo 12% obrestno mero - polog samo25% leasing - vsi izdelki kmetijske mehanizacije v vrednosti nad 100.000 Sli - polog 25% in 36 obrokov (3 leta] I « I 0 I K » t I I I ODDELEK KMETIJSKE MEHANIZACIJE, Mariborsko 7, Celje, tel. 063 34 711 ml, 245,32 435 Individualni Lupci, po se oglasite v PC Hudinja Celje, Imet. odd., tel. 06 3 3 2 3 21 PRODAJALNE: GALA V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - K,N0 -službo lšCE -službo 0081 - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 17. septembra - Hilda Petek, 18. 'septembra - Sonja Sobota, 19. septembra - Svetlana Nedelja, 20. septembra - Suzana Ponedeljek, 21. septembra - Matej Torek, 22. septembra - Mavriqj Sreda, 23. septembra - Adaa LUNINE MENE 19. septembra ob 20.53 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 17. do 19.9. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film K 2.19.9. (ob 18. uri) in 20.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ko sreča potrka na vrata. ČRNOMELJ: 17. in 20.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Umor s trikom. 18.9. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Beli ovčar. KRŠKO: 18. in 19.9. (ob 20. uri) ter 20.9. (ob 18. uri) ameriška psihološka grozljivka V zadnjem trenutku. 22.9. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Razjarjeni Harlem. METLIKA: 18.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Umor s trikom. 20.9. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Beli ovčar. NOVO MESTO: Od 17. do 229. (ob 18. in 20.15) ameriška psihološka grozljivka Roka, ki ziblje zibko. Od 23. do 28.9. (ob 18. in 20.uri) ameriški grozljivi film Fredijeva smrt. SEVNICA: 18.9. (ob 19. uri) ter 20.9. (ob 10. in 18. uri) ameriški pustolovski film Kapitan Kljuka. kmetijski stroji TRAKTOR Ursus C- 360, 2500 ur, letnik 1987, (za 6.000 DEM) ter brejo kobilo, staro 9 let, prodam. 3865 TRAKTOR Same delfino 32, dobro ohranjen, registriran, prodam. Anton Zupančič, Dol. Gradišče 15, Šentjernej. 3916 ELF.KTROAGREGAT Tomos 2 K W zelo ugodno prodam. ® 23-553, od 16. do 18. ure. 3917 NOV hidravlični traktorski nakladalec gnoja prodam. * (0608)75-575. 3939 TRAKTOR IMT 533 s kabino in kompresorjem prodam ali menjam za starejšega. * (061)738-619. 3946 TRAKTOR Deutz 60 in prikolico, oba letnik 1987, prodam. % 52-666. 3948 TRAKTORJA Zetor 6211 in 6245 s prednjo hidravliko ter rotacijsko kosilnico 165 vikon prodam. ® (068)40807. 3967 TRAKTOR Same 50 šolar, nov, ugodno prodam. ® (061)662-593. 3976 motorna vozila OSEBNI AVTO Honda 16 i, letnik 1990, prodam. » 52-666. 3949 JUGO koral, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. ® 52-165. 3952 Opel kadeti 1.4 caravan, letnik 91, prodam. * 068/78470. R 4 GTL, 11/89, prodam. * 26-570, dopoldne, in 22-612, popoldne. 3955 Z 181, letnik 1988, prodam. ® 52-128 3958 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. ® 27434. 3961 Z 101, letnik 1985, registriran do 6/93, prodam. 9 85-736, Martin Kastelic, Gabrje 100, Brusnice. 3962 Z 101 GTL, letnik 1976, prodam. ® 76-309. 3965 Z 850, letnik 1984, prodam. « 43-886. 3971 Z 850, letnik 1984, registrirano do 10/92, prodam. ® 65-391, dopoldan. 3973 GOLF JXD, letnik 1987, prodam. ® (0608)60-039 int. 203. 3979 R4,letnik 1990, prodam.® dopoldne 24-533 ali popoldne 25487. 3983 LADO KARAVAN, letnik 1987, prodam. ® 23-533. 3984 R 4 GTL, letnik 1990,16.000 km, sive kovinske barve, prodam. ® dopoldne 58-007 ali popoldne 58-516. 3988 Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Marjan Črtalič, Prvomajska 26, Šentjer- JUG045, letnik 1988, prodam. Silvo Veselič, Adlešiči 9, Črnomelj. 3870 Z101, letnik 1980, prodam. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto. 3894 R 4, letnik 1986, prodam. Informacije na ® (0608)33-130. 3899 ZASTAVO 750, letnik 1980, in Wartburg, letnik 1983, prodam. Kocjan, Prisojna pot 1, Mirna Peč. 3902 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 26-862. 3903 ASCONO d, letnik 1982, registrirano do 7/93, in Z 750, letnik 1980, registrirano do 5/93, prodam. * (068)27-858. 3915 JUGO 45 AX, 12/87, prodam.» 76-327. 3918 nq. 3992 OSEBNI AVTO Kraizler baron, 3/91, kovinsko modre barve z veliko dodatne opreme, poceni prodam. ® 24-780, dopoldne ali (0609)610-737. 3994 ZASTAVO SCALA 55, letnik 1989, registrirano do 4/93, prodam. ® (068) 45-317. 39*16 UGODNO PRODAM tovorno vozilo IMV, motor Merzedes 2200 D, kason s podaljšano kabino, temeljito obnovljen, zavarovan in registriran do 4.9.1993. Vse informacije na ® 068/23424 od 7. do 14. ure. Z 128, letnik 1987, prodam. ® 068/23-585 (zvečer). GOLF CL, 5/91, kasko zavarovan, kovinske temne barve, diesel, pet brrin, prvi lastnik, prodam ali menjam za R 5 kadett ali golf JX, starejši letnik. ® 42-412 3928 Z 128, letnik 1988, registrirano do 7/93, prodam. Robert Fink, Smolenja vas 28 a. Novo mesto, 3929 R 19 chamade, letnik 90, prodam (možna menjava). ® 068/28-915. JUGO, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam za 2300 DEM. ® 27-802 3930 OKLEP za EMZ 250 ter razne dele za Z 750 prodam. ® 49-122 Jože. 3945 KOMBI IMV z dvojno kabino, letnik 1984. prodam. ® 52-666. 3947 obvestila ŽALUZIJE-ROLt 1K izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 3745 NESNICE, mlade jarkice, pasme hišen, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12 Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3864 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV. Servisiramo hladilnike in hladilne skrinje na vašem domu. Menjamo tudi izolacije GOLF III od 24.500 DEM naprei FIAT TIPO D od 22.700 DEM CITROEN ZX od 22.600 DEM RENAULT 19, mod 93, od 23.700 DEM RENAULT 19, diesel CH od 25.600 DEM Odkupi vozil in posredniška prodaja rabljenih vozil. A Ml. Novo mesto Ljubljanska 27. tel. (068) 26-010 na skrinjah, ki puščajo vodo. Dajemo garancijo m ne zaračunavamo kilometrine. «(061)321-802. 3942 VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 22. 9.1992. Prerokuje osebno ali s slike. Naročila po telefonu (065) 26-839 Ugodna prodaja razneaa materiala v Kočevju, vsak torek od 8. — 12. ure na objektu betonarne SGP Zidar Kočevje »v stečaju«, tel. (061) 851 -620. 9DOLENJSKI LISTI USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartol/, Mirjam Bezekjakše, Bojan Budja, Breda Duiii-Gomlk, Anton Jakte, Mojca Leskoviek-Sveie, Zdenka Unefič-Dragai, Martin Luzar, Mfian Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 totarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na pni ak zadnji strani 2200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1-250 tokujev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št: 52100-603-30624. Devizni račun št: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski 8st, 68001 Novo mesto. Glavni trg24,p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška službe in fotolaboratorij 23410; mak oglasi in zahvale 24-006; telelat 24898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski Ust med proizvode inlotmativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. »Podjetje išče primeren prostor za prodajo krmil na območju Novega mesta, Brežic, Metlike in Črnomlja. Hkrati nudi možnost zaslužka, odvisnega od prometa, osebi, ki bi krmila prodajala. Šif >ifra: »Obojestranski interes« EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Posebna ponudba SAMSUNG MIKROVALOVNE PEClCE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE — kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. REJA, Otočec, Šolska c. 6, prodaja kakovostne 6-tedenske bele piščance za nadaljnjo rejo ali zakol. Če kupite 20 piščancev, enega dobite zastonj. Pričakujemo vas od 8. — 20. ure vsak dan. Montaža klasičnih in satelitskih anten za vse programe. Tel. (068)44-129 Vse za poroko ali večji družinski praznik, od orehovih in rozinovih potic z domačo smetano, drobnega peciva, biskvitov, rolad in še česa, lahko naročite po tel. (068) 73-083. preklici posest co z novim vinogradom v Smolenji vasi prodam. ® (068)27-841, zvečer. 3974 VIKEND v Šmavru in vinograd prodam. Makše, Rdeči Kal, Dobrnič. 3977 prodam MARINKA KUNSTELJ in STANE KUPLENK opozarjava Marijo Rupar iz Kleno vika 11 pri Škocjanu in Jožico Kraševec iz Sel, naj prenehata z neresničnimi in žaljivimi izjavami ter se javno opravičita. V nasprotnem primeru bova zoper njiju vložila tožbo. 3941 HIŠO z vrtom, centralno in garažo v Šmarjeti prodam. ® 73-124. 3871 HIŠO z velikim vrtom (1400 m2) v Črnomlju prodam. - (061)326-612. 3872 ZAZIDLJIVO parcelo ali starejšo hišo v Mimi Peči ali okolici kupim. ® 28-391. 3876 V Podbočju pri Kostanjevici prodam večjo stanovanjsko hišo (140 m2) z vrtom (1200 m2). Informacije Didek, Podbočje. 3877 STAREJŠO HIŠO z vrtom v Sevnici prodam. Vidic, ® (0608)81-407 ali 82-119 3883 SONČNO PARCELO, primemo za vikend (645 m2), na Raki pri Krškem prodam. ® (061)578-733. 3884 VINOGRAD s hramom, star 7 let, .300 trt, ob asfaltni cesti v Dol. Podbočju prodam. Dogovor možna vaša trgatev. ® (0608)60-352. 3887 PARCELO v Šentjerneju (695 m2) ter 2200 m2 sadovnjaka prodamo. Cena 17.000 DEM.Trgoagent, d.o.o., ® (061) 199-686, (061)199-729, (061)199-685. 3922 HIŠO v Novem mestu, 85 m2 in hišo na Krki, 110 m2, prodamo. Trgoagent d.o.o., » (061)199-686, (061)199-729, (061)199-685. 3923 HIŠO (70 m2) s 480 m2 zemlje v Trebnjem in dvostanovanjsko hišo v Kočevju prodamo. Trgoagent, d.o.o_, S (061)199-686, (061)199-729, (061)199- 685. 3924 STAREJŠO hišo v Šentjerneju (120 m2)s331 m2 vrta, primemo tudi za lokal, prodamo. Trgoagent, (Lo.o., (061)199- 686, (061)199-729, (061)199-685. 3925 ZAZIDLJIVO parcelo cca 1000 m2, primemo za vinograd ali vikend na Smočki gori nad Semičem, menjam ali prodam za podobno ob Kolpi ali Krki. ® (064)218-070. 3935 NA mirnem sončnem kraju na Brezovi Rebri prodam 1800 m2 nezazidljivega zemljišča. Cena 1 m2 s 15 DEM. « 41-116. 3970 HIŠO dvojček s skupnim vhodom, gradbeno parcelo ter nedograjeno zidani- GROZDJE, belo in črno, v neposredni bližini Kopra, prodam. ® (066)31-857. 3866 OVERLOCK Union special in stroj za pletenje Singer, na kartice, prodam. ® (068)58-021. 3873 MALI električni štedilnik (2 elektrika® pečica), malo rabljen, primeren za študente, prodam. ® 26-708. 3874 SMREKOVO oblogo, ladijski pod, poceni prodam. ® 27-905. 3875 KRAVOpo izbiri prodam. «60-133. 3878 TEKMOVALNO kolo na 12 prestav prodam. ® 27-123. 3879 KORUZO, 1500 kg v zrnju, prodam. ® (068)56-273. 3880 SOD, 800 L prodam ali zamenjam za nov sod (500) litrov, ter prodam termoakumulacijsko peč. S (068)85-728. 3882 BELO GROZDJE prodam. ® (065)67-419. 3885 NERABLJEN ELEKTRIČNI bojler (801), trajno žarečo peč, rabljeno spalnico z jogiji, dve omari, kuhinjo, barvni TV (46 ekran) in fotoaparat ugodno prodam. ® 21-896, po 18. uri. 3886 VIDEOREKORDER, nov, z garancijo, prodam. ® 78-051. 3888 GROZDJE žametno črnino in modro fiankinjo prodam. ® 44-655. 3889 ČRNO GROZDJE sorte refošk prodam. S (066)68-085. 3890 GROZDJE ŠMARNICO in cepljeno prodam. Maren, Dol. Dobrava 13, Trebnje. 3891 GROZDJE ŠMARNICO prodam. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej. 3892 GROZDJE, cepljeno, belo in črno, v Bdi krajini prodam. ® 22-225, zvečer. 3893 GROZDJE šmarnico v okolici Mirne Peči prodam. ® 22-619 dopoldne ali 21-419 popoldne. 3895 OHRANJEN štedilnik na drva, priključek za kadetta, čmo-beli TV Niš, 80-litrski kompresor prodam in kupim 126 P, letnik 90/91. ® 27-039, po 16. uri. 3896 GROZDJE črno in belo, prodam. ® 26-885 3897 POROČNO OBLEKO ŠL 42, krem barve ter dvoredni pletilni stroj, star eno leto, prodam. Kocjan, Jerman rh 18, Shntjan 3898 400 litrov zdo kvalitetne portugalke prodam. ® 22-441 inL 293, dopoldne. 3900 GROZDJE šmarnico prodam. Klobučar, Šentjošt 11, Novo mesto. 3901 ŽGANJE, dobro ohranjen 80- litrski kotel, 24 m pocinkane mreže za koruznjak in rabljene mreže za ograjo prodam. Miš-jak, Boričevo. 3904 KRAVO in tdico, brejo v devetem mesecu, prodam. Vidmar, Češence 2, Mirna Peč. 3905 JESENOVE PLOHE in deske prodam. Cena 500 DEM/m3. ® (0608)61-865. 3908 GROZDJE, črno in belo, prodam. Dostop z vsakim vozilom. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17. 3909 GROZDJE šmarnico prodam. ® 43-657. 3911 STOJEČ vrtalni stroj MC - SBR 16, malo rabljen, prodam. ® (068)27-441. 3912 GROZDJE ŠMARNICO prodam. «85-871, od 20. ure dalje. 3913 KROMPIR semenske proizvodnje,-sorte sante, jerla in romana, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični. MEŠANO grozdje prodam. ® 84-880, Dara Dular, Jurka vas 11. 3919 2500 KG cepljenega črno- belega grozdja prodam. ® (068)25-624. 3920 GROZDJE frankinjo in žametno črnino prodam. Branko Božič, Lutrško selo 29, Otočec. 3921 GATER Osar 56, prodam. ® (064) 41-615. 3926 NOV hrastov 550- litrski sod prodam. Informacije na ® 20-485. 3927 TV in frezo Honda s priključki prodam. ® (0608)61-645. 3933 AVTOMOBILSKO prikolico, novo, nosilnost 500 kg, dimenzije 1550 x 1150 x 350, cerada, torzija, prodam. ® (0608) 81-373. 3934 NOVO CENTRALNO PEČ TVT STADLER, 30 K W, z bojleijem, 6 m dimnika in 600 komadov silikatne opeke prodam. Mokronog, ® (068)49-139. 3936 SHARP KALKULATORJE, šolske in poslovne, namizne računske strojčke ter registrske blagajne prodajamo. ® (0608) 31-331, popoldne. 3937 GROZDJE šmarnico prodam. ® 44-522, Dečja vas 8, Trebnje. 3938 HARMONIKO Hohner Atlantik (20 basno) prodam za 1500 DEM. ® 26-612. 3940 KOBILO, brejo, z žrebetom, komat in zapravljivček prodam. ® 24-663, Šušteršič, Smolenja vas 96, Novo mesto. 3943 GROZDJE frankinjo, cca 500 kg, prodam. ® 26-361. 3944 PEČ Kuppersbusch s pekačem, rabljeno eno sezono, prodam. ® 43820. 3953 PSIČKO koker španjel, staro štiri mesece, z rodovnikom, prodam. ® 85-400, od 7. - 8. ure in od 16. - 17. ure 3954 VEČ metrov mešanih drv prodam. ® 23-786. 3959 HRASTOVI KADI 100 in 7001., sod 500 L, zamrzovalno skrinjo 340 L, vse rabljeno, grozdje in knjige za 8 razred prodam. S 25-432. 3963 MALO RABLJEN pecljalnik s črpalko tip MGP- 200- Osijek in ohranjen 100 litrski kotel za žganjekuho prodam. ® 42-450. 3964 DVA SODA, 130 L in 1901., prešo in štedilnik na trda goriva prodam. ® 24-100. 3966 GORILNIK za kurilno olje, do 40.000 KCAL, calomat, rabljen, ugodno prodam. ® (068)21-602. 3969 JEDILNI in semenski kirompir sorte bitnje in dezire, prodam. ® 41-063. 3972 HRASTOVE plohe (3, 5 in 8 cm) prodam. ® (0608)75-512. 3986 PRALNI stroj Gorenje prodam. ® 49-486. 3987 ŽLAHTNO GROZDJE, belo in črno, in 600 kg šmarnice ter izabele ugodno prodam. ® 76-001. 3989 GROZDJE, modro frankinjo in žametno črnino prodam. ® 42-256. 3990 GUMI V OZ, (13 col), komat in tomos avtomatik prodam. ® 44-510. 3993 GROZDJE, črno in belo, ugodno prodam.« (068)76-262. 3995 razno V ŠENTJERNEJU oddam prostore za različne dejavnosti (ne bife). ® (061)485-041, zvečer. 3760 NUDIMO zelo ugodne kredite za podjetnike, obrtnike in kmetovalce. ® 27-691. 3907 POSLOVNI PROSTOR za mimo dejavnost s telefonom iščemo. ® 22-366. 3956 INŠTRUIRAMO matematiko od 5. -8. razreda OŠ na domu. ® 27-312. 3968 MOSKVIČ ALEKO osebni avto, 90/3, 1.500 cm3, 53 KW, prevoženih 16.600 km, dodatna oprema; žago cirku-larko, 3-fazni motor 4 KW-7,4 Ps, in žensko kolo Rog, pet prestav, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan, ob delavnikih popoldne, na naslovu; Tomo Saje, Marjana Kozine 24, Novo mesto, ® (068)24-328 3980 službo dobi V KRŠKEM zaposlim dekle za delo v bistroju. ® (0608)31-407, Rostoharjeva 62, Krško. 3768 GIGA d.o.o., proizvodno in trgovsko podjetje, Gabrje 27, Brusnice, ® (068) 85-879, nudi zaposlitev izkušenemu ekonomistu z znanjem knjigovodstva. Svoje cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naveden naslov oziroma khčij HONORARNO delo nudimo. Informacije na ® (061)783-104. 3869 REDNO ^li honorarno zaposlimo več zastopnikov. Šifra; »TEDENSKO PLAČILO« 3906 NATAKARICO prijetne zunanjosti za strežbo v diskoteki iščem. ® (061)578-351, (0608)67-475, petek po 17. uriJd^ V DRUŽINSKO SKUPNOST vzamemo žensko za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Nudimo hrano, stanovanje in ustrezno plačilo. ® (067)970-314. 3951 SIMPATIČNA dekleta za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 3957 SODELAVCE za terensko prodajo iščemo. ® 22-815, ® 23-098. 3960 BIFE AMZ OTOČEC zaposli mlado in prijazno dekle za delo v strežbi. # (068)21-830, interna 27 3981 KV ELEKTROMONTERJA - elek: trotehnika s 5 leti delovnih izkušenj takoj zaposlimo. Ponudbe pod Šifra: »SLUŽBA.. 3982 stanovanja NA MIRNI prodapi ali zamenjam konfortno dvosobno stanovanje, takoj vseljivo. ® (061)371-534. 3867 V Novem mestu prodam enosobno stanovanje za 32.000 DEM. ® (061)317-211. 3910 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 45 m2, v Novem mestu, kupim. ® 22-441 int. 574, g. Aševa, vsak delavnik od 7. do 14. ure. 3931 ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama LEOPOLDINA DRČAR iz Brezovice pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podaijene vence, cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi KZ Trebnje, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli ko tebe, dragi sinko, več v našem domu ni. Če zdravniška roka tebe bi rešila, dragi Nejko. te črna zemlja ne bi krila. Nejko moj, kje si zdaj ti. ko ti tvoj oči toliko neizrečenih besed povedati želi (MAMI IN OČI) V petem letu starosti nas je mnogo mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sinko, bratec, vnuk, pravnuk in nečak NEJC HRIBAR-NEJKO iz Vavpče vasi 14/A pri Dobrniču V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, našemu sinku darovali toliko belega cvetja in mu prižgali toliko svečk ter žalovali skupaj z nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in tolažilne besede ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za izredno lep obred, pevkam noneta Rok iz Kočevja za zapete žalostinke in g. Dušanu Mežnaršiču za ganljive in nepozabne besede slovesa ob odprtem grobu našega Nejca. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mami Rolanda, oči Nace, bratec Dejan in vsi, ki so ga imeli radi 18 DOLENJSKI LIST it. 38 (2248) 17. septembra 1992 TRISOBNO stanovanje v Novem vanje ali vzame hišo v zakup. Ponudbe na mestu prodam. Naslov v oglasnem oddel- ® (068)26-221. 3985 ku. 3975 MLADA DRUŽINA išče trisobno NAJAMEN stanovanje na relaciji stanovanje ali del hiše v Novem mestu ali Črnomelj- Matlika. ® dopoldne (068) okolici za daljši čas. ® (064)725-369. 59-001. 3978 3991 NOVOMEŠČANKA najame stano- BOLEČ IN ŽALOSTEN JE SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, ki v naših srcih zdaj leži\ spomin pa nate vedno bolj in bolj živi... na 9. september, ko nas je pred letom dni zapustil naš dragi mož, ata in stari ata ANTON KOLAN Hudo nam je, ker te ni, vendar smo ponosni, da smo te imeli. Tvoji domači ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 64. letu me je zapustil dragi mož FRANCI KOS iz Šmaijete 4 V globoki žalosti se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč, tolažbo in sočustvovanje v najtežjih trenutkih ob smrti mojega moža. Iskreno se zahvaljujem pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Prisrčna hvala gospodu župniku za obisk v bolnici in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru iz Mokronoga, cerkvenemu iz Smarjete ter govorniku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za številno spremstvo na pokojnikovi prerani zadnji poti. Žalujoča žena Martina in ostalo sorodstvo ZAHVALA V naša srca si se vpisal čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. (Vojan T. Arhar) V 71. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi tnož, oče, deda in tast VIKTOR PAVLENČ iz Mirne Peči Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje, govornikomvin Šentjemejskemu oktetu ter organizatoijem pogrebne slovesnosti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Kramaiju in dr. Pogačarju ter ostalemu osebju urološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so mu lajšali bolečine. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bo lečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solze lijejo oči dom je prazen in otožen, ker tebe, dragi oče, več med nami ni Po težki bolezni nas je v 63. letu zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat, stric in bratranec ANTON GOLE Jurčkov Ob boleči izgubi našega očeta, se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, kolektivu Treles in Akripol ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke, gospe Majeijevi za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Stari trg pri Trebnjem V SPOMIN Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to ti je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina 14. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča ANGELA KOZJAN z Božakovega 11 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki seje spominjate, nosite na njen grob cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric ALOJZ PRIMC iz Pristave 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vaščanom za darovano cvetje, sveče, maše, izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivom GG Gozdarstvo Novo mesto, Adria Novo mesto in Pionir MKISI Novo mesto, kakor tudi govornikoma Francu Kastelcu in Jožetu Murnu za besede slovesa, pevcem iz Šmihela in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Solze, žalost, bolečina te zbudila ni tiha nema je gomila kjer počivaš mimo tl 21. septembra bo minilo sedem žalostnih let, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FRANC SAŠEK iz Dol. Suhadola 7, Brusnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage mamice in žene MAJDE PIRMAN iz Zaboršta pri Bučki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoči: mož Mitko, sinova Mitja in Matej ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša sestra in teta MARIJA ŽNIDARŠIČ roj. Luzar iz Šmalčje vasi Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom, posebno pa g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: brat Anton z družino, družina Luzar, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 16. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama ANICA DESPINIČ iz Semiča 61 Spomin nate bo večno ostal v naših srcih. Vsi tvoji ZAHVALA V 53. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric LADO PRPAR iz Svetinje 6 pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Gorenji Vrh, vaščanom, znancem, DO Pionir, pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA RESNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje in podarili cvetje. Iskrena hvala dr. Pogačarju, osebju internega oddelka Novo mesto, pevcem, godbi in g. kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Nada in hčerka Milena z družino V SPOMIN 20. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil, star komaj 19 let, naš ljubi sin, brat in vnuk TONI JARKOVIČ iz Krške vasi Vsem, ki se ga z mislijo in besedami spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: mama, ate in sestra Nada ZAHVALA Nepričakovano nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi mož, sin, oče, brat in stric MIHAEL . TOMAŽIN Šegova ul. 6, Novo mesto Zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala velja NOVOTEKSU-TKANINI-oddelku PRIPRAVA, sindikatu Novoteks-Tkanina, sodelavcem SGP, Agrariji Čatež, dobrim sosedom Prahovim, Jerešičevim, Slakonjevim, Potokaijevim, sostanovalcem iz Šegove 6 ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo na Čatežu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi N * * * I 5 Anton Pezdirc Ko je Anton Pezdirc iz Slamne vasi pred 19 leti zaključeval metliško osnovno šolo, je nameraval na srednjo gradbeno šolo. A ker ni dobil štipendije, kmečko-delav-ska družina s sedmimi otroki pa stroška ne bi zmogla, se je odločil za kmetijsko šolo na Grmu. Bila je bližje doma pa še štipendijo 1 metliške kmetijske zadruge je do-\ bil za »popotnico«. Že pred leti je S spoznal, kako napak bi naredil, ^ če bi se izšolal za gradbenika, saj S je gradbeništ vo v krizi, medtem ko ^ je enologija, veda o vinu, s katero ^ se Anton kot enolog ukvarja v * metliški vinski kleti, v polnem ^ razcvetu. \ Toda Pezdirc ni postal enolog J čez noč. Po končani srednji šoli je 5 v vinski kleti začel kot delavec, ki \ je poprijel za vsako, zlasti težaško s delo. Napredoval je do pomočnika glavnega kletarja, laboranta ter pomočnika enologa. Zadnjih osem let pa je edini enolog v metliški kleti. Na vsej tej potije dodobra spoznal vinsko klet z vsemi najenostavnejšimi in najbolj strokovnimi deli. Toda četudi izkušnje veljajo za eno fakulteto, le-te pri tako zahtevnem in odgovornem delu, kot je enološko, brez ^ teoretičnega znanja ne zadostuje-\ jo. Tega se Anton dobro zaveda, J zato se je odločil končati še študij w agronomije. Čeprav potarna, da ob njegovem delu, kjer marsikdaj ni ne petka ne svetka, ni prave sreče za študij, saj navadno zmanjka časa, ga je sreča spremljala vsaj pri delu v vinski kleti Zlasti takrat, ko je bil pomočnik enologu mag. Juliju Nemaniču. »Bil je dober učitelj z mnogimi izkušnjami in znanjem. Skupaj sva pripravljala prvo pozno trgatev v metliški kleti pa prvo ledeno vino, mlado vino, jagodni izbor, izbor. Odkar je odšel, imamo na novo še sortna vina Sardone, rumeni muškat, renski rizling,« našteva Pezdirc. Čeprav je Pezdirc pravi Belokranjec in četudi ima vsak dan opraviti z vinom, sam nima vinograda. Zaradi tega, pravi, se ne počuti prav nič manj vrednega Belokranjca. Zaveda pa se, da je njegova odgovornost v vinski kleti naj večja prav takrat, ko bi se moral posvetiti tudi svojemu mlademu vinu, če bi ga imel Kajti pri nadzorovanju tehnološkega postopka od trgatve do predelave grozdja, nege vina in stekleničenja je njegovo najpomembnejše delo prav sedaj, ko začno v kleti teči mlini za grozdje. Če bi Anton tokrat naredil napako, bi šlo delo narobe vse leto. Mošt oz. mlado vino prihaja k njemu na pregled vsak dan, vino pa pozneje iz številnih sodov vinske kleti dvakrat na mesec. Če odštejemo ocenjevanja vin za različne sejme in razstave, pri katerih tudi sodeluje, samo na svojem delovnem mestu Anton preventivno poskuša na dan po 10 do 15 vzorcev vin iz kleti ter številna vina vinogradnikov z vse Dolenjske, ki se zatečejo k njemu po nasvet in pomoč. Pohvali, da se je kvaliteta vin vinogradnikov precej izboljšala, kar je tudi zasluga ocenjevanja in razstave vin ter tečajev. »Na žalost pa je še precej vin, ki so slabo kletar jena in imajo vrsto napak. Še sreča, da se je splošna osveščenost ljudi izboljšala in da jih ni več sram prinesti vina z napako v laboratorij, kot je bilo pred leti A četudi so pripravljeni priznati napako, se mnogi še vedno prepočasi navajo na novosti v kletarjenju. Ne znajo ali nočejo uporabljati žvepla ter selekcioniranih kvasovk ali neustrezno pripravijo posodo za vino,«pravi Pezdirc, ki je nasvete o tem ponovil že nič kolikokrat. Da so se tudi prijeli, ni dvoma M. BEZEK-JAKŠE \ 0 0 0 0 5 0 0 \ 0 \ I 0 I 0 \ 5 0 0 0 5 0 '0 0 0 0 0' 0 0 0 0 0 ■ ZLA Tl ORFEJ ZA PETRA FINKA — Edino dolenjsko zastopstvo na festivalu domače glasbe v Ptuju se je odlično odrezalo. Prišli, zaigrali in zmagali V Ptuju dve nagradi za ansambel Petra Finka PTUJ — Prvi petek in soboto v septembru je v tem mestu potekal 23. festival domače glasbe, kije prinesel zlatega orfeja tudi Petru Finku iz Dolenjskih Toplic. Že v petek zvečer so med 23 slovenskimi domačimi ansambli izbrali 13 takšnih, ki so si zaslužili nastop v sobotnem finalnem delu prireditve. Srebrno priznanje so si priigrali Fantje Borisa Razpotnika iz Domžal, Primorski fantje iz Pirana, ansambel Dan in noč iz Velenja, Fantje izpod Rogle jz Zreč, Glas Slovenije iz Škofje Loke, Štajerski vrelec iz Rogaške Slatine in Obzorje iz Železnikov. Najvišje odličje zlati orfej je poleg ansambla Petra Finka pripadlo še ansamblu Simona Legnaija iz Vinske Gore, Podkrajskim fantom iz Velenja in ansamblu As iz Cerkelj na Gorenjskem. Peter Fink je dobil tudi nagrado strokovne komisije kot najboljši letošnji debitant. Peter Fink, receptor iz Dolenjskih Toplic, je zaslovel šele pred nekaj meseci, ko je izdal prvo kaseto s svojimi skladbami na harmoniki. Pred štirimi meseci je sestavil prvi ansambel, v katerem so prekaljeni glabeniki. Dva sta pred leti igrala v ansamblu Cof. Marjan Turk je sedaj v vlogi basista in pevca, Slavko Božič igra ritem kitaro, v ansambel pa je Peter Fink povabil tudi pevko Mojco Pavlič iz Kranja. J. PAVLIN Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! O zasebnih avtošolah in izpitih — Luč, ki sveti lubadarjem — Politični obračuni v _______Črnomlju — Pohvala SKB — Znova »ležeči policaji« Natanko 20.08je bila ura, ko je v četrtek prvikrat zazvonil telefon dežurnega novinarja. Miha Ozimek s Sel pri Sumberku je postavil nekaj zanimivih vprašanj: »Ali se v zasebnih avtošolah dela res tako kvalitetno, da pridejo kandidati do izpitov v rekordno kratkem času? T raja ukv avto—moto društvih dalj zategadelj, da od občanov poberejo več denarja? Alije res, da izpitna komisija deluje pod okriljem AMD?« Začnimo od konca! Izpitna komisija deluje v okviru sekretariata za notranje zadeve skupščine občine, kar pa zadeva kvaliteto šolanja v zasebnih avtošolah le tole: pri roki je novomeški podatek, da je z nastankom tovrstne zasebne konkurence krepko padel odstotek uspešno opravljenih vozniških izpitov, kar je KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Renata Bačer. Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče' več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. samo po sebi verjetno dovolj jasen odgovor na obe uvodni vprašanji. Ivan Samsa iz Loškega Potoka postaja stalni gost naše rubrike. Potožil je, kako njegova zadnja pripomba o odvezanih in necepljenih psih ni dosegla prav nobenega učinka. »Vi nekaj napišete, drugi pa se požvižgajo na to. Zakaj?« seje hudoval naš dolgoletni bralec in za konec okrcal še loške motoriste, ki se veselo brez čelad podijo po vasi ter ogrožajo vaščane. »To pa zato, ker se policaji tod prikažejo le nekajkrat na leto.« Novomeškemu Elektru je bil namenjen ženski glas iz Kristanove ulice v Novem mestu, ki se preko časopisa električarjem najprej zahvaljuje, ker se je spomnil osvetliti naselje, dodal pa še skromno pripombo: »Luč so namestili za smreko, da sveti lubadarjem. Če pa je namenjena prebivalcem, naj jo premaknejo.« Tončka iz Novega mesta ugotavlja, da so službena vozila znova vse pogosteje v zasebni rabi. »Včasih je že bilo tako,« pravi, »potem je bil nekaj časa mir, danes pa je še huje. Poglejte delavce Novoteksa, bolnišnice ali še koga, kako in kaj prevažajo s službenimi vozili! Na dom si vozijo ozimnice itd.« Ob kritiki je Tončka izrekla še stavek pohvale, namenjen prijaznemu in ustrežljivemu osebju novomeške Stanovanj-sko-komunalne banke, češ da je v primerji z, denimo, kandijsko enoto Ljubljanske banke kot dan in noč. V svojem in v imenu sosedov je govorila Marija iz Podzemlja. Njo in druge moti v nebo vpijoči reklamni napis na stavbi podzemeljske osnovne šole, na kateri neka Grosistična in diskontna prodajalna Gradac propagira Karlovačko pivo. »Saj nismo na Hrvaškem,« seje hudovala bralka, »za reklamo imamo dovolj svoje pijače. Ne nazadnje pa: če hočejo Gradčani imeti takšno reklamo, naj si jo postavijo doma in ne pri nas!« Jožeta iz Črnomlja je h klicu spodbudilo naše pisanje o kadrovskih spremembah v KZ Črnomelj, ki je dobila novega direktorja. »Trdim, da gre v tem primeru za politični obračun, ki ni edini take vrste v Črnomlju. Nič čudnega potem, če je naša občina zadnja po višini narodnega dohodka na prebivalca v Sloveniji. Strokovnost nič ne velja, šteje le to, kateri stranki in strani pripadaš. Danes je bil obračun v Kmetijski zadrugi, sprašujem se, kdo bo jutri na vrsti. Nemara Iskra?« Božena Barlič ter Franc in Majda Žvan iz Dolenjskih Toplic so spraševali, kaj se dogaja na Henigmanovi ulici. Prekopali so jo že spomladi, jo potem zasuli, sedaj pa je znova polna jarkov. A to niti ni najhujše. Krajani razumejo, da je vodovod in kanalizacijo potrebno obnoviti, tlak so jim dvignile govorice, daje sedaj za nadaljevanje del zmanjkalo denarja. Po zastoju del se bojijo, da ne gre zgolj za govorice. »Počutim se kot opica, ko me premetava po avtomobilu,« je ogorčen nad postavitvijo »ležečih policajev« na cesti na Drski Jože iz Novega mesta. »To so lahko naredili le bedaki! Prevozil sem veliko sveta, a takih ovir na cestah še nisem opazil. Kot da bi ležali pravi policaji.« B. B. SPOMINSKI KONCERT V RUMANJI VASI RUMANJA VAS — V spomin na preminula člana ansambla Free 48, Tonija Konciljo in Romana Rozmana, bo v soboto, 19. septembra, ob 20. uri v mladinskem domu koncert, na katerem bodo igrali: ANC, Frakcija FM, No es-cape, Marko Brecelj, Zona industriale z Reke in Društvo vojnih veteranov. A biscotrha hosou Ijram (Sornjr tfrljpoljr V PETEK, 18. 9. 92 ob 21. uri BONEY M Sinovo življenje važnejše od hiše Požar v hjši zakoncev Ritlop iz Klinje vasi je povzročil, da je njuna tričlanska dru-______žina trenutno brez doma — V požaru ni bil nihče poškodovan KLINJA VAS PRI KOČEVJU —V nedeljo, 6. septembra, okoli 5. ure zjutraj je v stanovanjski hiši št. 26 v Klinji vasi izbruhnil požar. Zakonca Ritlop sta zaradi njega ob vse, kar sta imela v stanovanjskih prostorih svoje še ne popolnoma dokončane hiše. Rešiti jima ni uspelo skoraj nič, saj jima je bilo pomembnejše kot hiša in vse dragocenosti življenje njunega 24-letnega sina Igorja. Za Franca in Milko Ritlop bi se lahko nedavni požar končal veliko bolj tragično. V noči od sobote na usodno nedeljo je namreč njun sin spal v dnevni sobi, ki je bila brez stene ali pregrade prostorsko povezana s kuhinjo, v kateri je požar izbruhnil. Ko Milka pripoveduje, kako se je vse skupaj odvijalo, pravi, da ju je z možem zbudilo pokanje in daje mož slišal sinovo stokanje: Ati, ati... »Ko sva vstopila v dnevno sobo, je TROBCA NI VEČ NA DOBU MIRNA — Metoda Trobca, kije bil zaradi dokazanih umorov petih žensk obsojen na 20 let zapora in ki je kazen prestajal v KPD Dob pri Mirni, so preselili v mariborske zapore. Kot smo poročali, je v avgustu desetkrat zabodel Miloša Nemca, kar ni bil prvi primer napada na sojetnika, zato so ga premestili in mu dodelili poseben zaporniški status. V Mariboru bo Trobec nekaj naslednjih mesecev bival ločeno od drugih obsojencev. DESERT FOX — Rockovska skupina Desert Fox iz Bele krajine se s svojimi nastopi vse bolj uveljavlja Sodelovala je na dveh koncertih za Bosno in Hercegovino, v studiu Alex v Ljubljani pa posnela tudi svojo lastno skladbo Cestni deček ter se z njo uvrstila na lestvico Stopovega glasbenega poola V soboto, 18. septembra, bo nastopila v črnomaljski diskoteki Grad bilo v njej toliko dima, da sina nisva videla,« pravi Milka in pove, da gaje začela iskati v goreči kuhinji, mož Franc pa v dnevni sobi. Ko gaje Franc našel je bil Igor zaradi dima že močno omotičen. S skupnimi močmi sta ga z Milko spravila skoz okno na teraso in šele potem, ko sta se prepričala, daje sin živ in da bo z njim vse v redu, je začela Milka klicati na pomoč. močno poškodovano hišo, sta dva dni po požaru Milka in Franc delovala zelo mirno. »To ni šok,« je dejala Milka, ki s svojo družino trenutno domuje pri družini svojega brata in njegove tašče ter tasta. »Vsaka mati, ki bi morala reševati življenje svojega otroka, bi razmišljala tako kot jaz. Hišo smo začeli graditi leta 1980, že naslednje leto smo se vanjo vselili in potem počasi delali naprej. Za POŽAR UNIČIL HIŠO — Zakonca Ritlop iz Klinje vasi pred svojo s trdim delom prigarano, a v nedavnem požaru poškodovano hišo. Ob veliki pomoči sovaščanov, sorodnikov in drugih, menita, se bosta vanjo lahko vrnila že v prihodnjih štirinajstih dneh. (Foto: M. L.-S.) Manj kot pol ure po tistem, ko sta se Ritlopova prebudila, so prišli gasilci, vendar niso začeli takoj gasiti, ker je bila elektrika še vklopljena. Prav električna napeljava je bila po vsej verjetnosti tudi kriva, da je do požara prišlo, do poškodbe napeljave pa bi po Milkinem mnenju lahko prišlo v petkovi nevihti. Ogenj je skoz okna zajel podstrešje in streho, kije v celoti pogorela. Širil seje hitro, saj so imeli Ritlopovi nekatere strope obložene z lesom, prizanesel je le spodnjim prostorom hiše in delno tudi spalnici. Kljub temu da so ostali brez vse opreme, pohištva in oblačil ter z TEKME DIREKTORJEV IN FUNKCIONARJEV OTOČEC — V soboto, 19. septembra, bo na kopališču Otočec zanimiva zabavna prireditev. Svoje znanje in spretnosti bosta merili ekipi novomeške občinske vlade in direktorji podjetij. Ob 14. uri bo tekma v malem nogometu, ob 15. uri spretnostne vožnje z gorskimi kolesi in ob 16. tek v vrečah in tekmovanje v lokostrelstvu. Od 15. ure dalje bo igral ansambel Fantje z vseh vetrov. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal. materialne dobrine nam ni veliko mar in skromnega življenja smo navajeni, zato nam ne bi bilo težko, tudi če bi morali naslednjih 10 let živeti v enem prostoru. Važno je, da smo vsi skupaj,« pravi Milka, ki se vaščanom Klinje vasi in tudi drugih krajev, podjetju Melamin, zasebniku Tonetu Kirašiču, Rdečemu križu in vsem ostalim, ki so jim ogromno pomagali, toplo zahvaljuje. M. LESKOVŠEK-SVETE RIBICI, POZOR! NOVO MESTO — RD Novo mesto obvešča pionirje in mladince, da bo 3. oktobra pripravilo tekmovanje v lovu rib. Zbor bo ob 7.uri pri gostilni Prešeren v Kronovem. Istega dne bo tudi člansko tekmovanje v lovu na najtežjo ribo, zbor pa bo pri Prešernovi gostilni ob 15.uri. Dan zatem, 4. oktobra, bo družinsko tekmovanje članov in članic v lovu s plovcem, dovoljena vaba je tudi kostni črv. Sicer pa je vse dodatne informacije moč dobiti pri RD Novo mesto, telefon 21—251, kjer zbirajo tudi prijave. Novomeška družina hkrati obvešča svoje člane, da bo od jutri naprej delovala v novih prostorih na Cesti herojev 10 (poleg prodajalne Slovenija-šport). SPET S POKALOM IZ ITALIJE — Dvojčka Stane in Jože Veble iz Kočevja sta letos stara 40 let, na harmoniko igrata 25 let, na tekmovanjih in drugod pa nastopata 12 let, najpogosteje v Italiji in na Pokljuki. Osvojila sta že več pokalov in priznanj za najboljša mesta. Tudi na nedavnem tekmovanju harmonikarjev v gradu Attimis v Videmski pokrajini v Italiji sta v D kategoriji in kategoriji diatoničnih harmonik osvojila L mesto in si priborila pokal ter denarno nagrado. Na tem tekmovanju lani zaradi vojne nista nastopila, predlani pa sta osvojila drugo mesto. (Foto: Primc) Nagradna igra 3.000 TOLARJEV ZA PRA V1LEN ODGOVOR - Prva jih je dobila Alenka Gazvoda iz Novega mesta za pravilen odgovor: streha Doma kulture v Novem mestu. Takoj za njo seje prav tako s pravilnim odgovorom oglasila Tatjana Prus z Dolnje Težke Vode in za njo še veliko drugih, ki so skoraj vsi vedeli, katero od streh smo fotografirali. Tudi ta teden smo fotografirali in tisti, ki bo od četrtka od 8. ure dalje v naše uredništvo po telefonu 23-610 prvi sporočil pravilen odgovor in je ali bo postal naročnik Dolenjskega lista, bo po pošli prejel denarno nagrado v višini 3.000 tolarjev. Za vse, ki ste spregledali začetek naše nagradne igre, naj povemo, da slikamo strehe in dimnike javnih stavb. Veselo na delo in ne prezrite druge nagradne igre o kateri pišemo na 3. strani! V v SEM MAR OBVEŠČEVALEC ELEKTRA? Ob šestih je zmanjkalo električnega toka. - Katasttpfa! je kriknila Klo-tilda Zračnikova. Ob desetih je Predalnikova vpila po hodniku, da ji teče iz hladilnilka. - Prav zanima me, kdo bo plačal škodo, če se mi pokvarijo živila v zamrzovalni skrinji, je bolj zase mrmrljala ob enajstih Komolčičeva. - Račune znajo pošiljati, to da, da pa bi odpravili napako, ne, je usmerila živce na zasebno finančno področje gospa Buht-Ijeva, ko so umi kazalci kazali tri minute do petnajstih. - Še dobro, da je poletje, sicer bi čemelil že v temi, se jg ob osemnajstih tolažila gospa Zgončeva. - Naj že kdo telefonira na Elektro! je že s popolnoma razrahljanimi živci predlagal Klotil-din mož Slevo. Bilo je tik pred Dnevnikom. Na drugi strani žice se je oglasil zaspan moški glas. - Od kdaj, pravite, da ste brez elektrike? - Od šestih. Zjutraj. - Od kod kličete? - Iz Repičeve Drage. Trg zategnjenih pasov 6. - In kje ste bili do zdaj? - Kako to mislite? - Tako, kot vprašujem. Kje ste bili od šestih zjutraj do devet- najstih in sedem minut? Toliko * je namreč zdaj ura. - Bil sem doma. Poslušal sem razburjanje ljudi, ker ni bilo 0 električnega toka. g - Storili ste napako, da veste, g - Ne boste trdili, da sem za g izpad električnega toka kriv jaz? * - Nisem mislil tega. - Kaj pa potem? - Nerazumljivo je, da nas o napaki obveščate šele sedaj. Ne ( samo nerazumljivo, ampak tudi % skrajno neodgovorno. Tako se g ne dela, veste! n Kmalu zatem so zasvetile g žarnice p našem bloku. m TONI GAŠPERIČ • ■ ■■■■■■■■■