130                                   „DOM IN SVET'' 1889, štev. 6.
ujemamo, naj kaže naša izjava, da se ujemamo
z geslom te knjige:
Mož velik je, kdor dela za domovje, Še večji, kdor se trudi za deželo. Največji, kdor deluje za človeštvo.
Pristavljam še, da je zunanja oblika čedna, knjižica trdno sešita, cena jako nizka, kar pač tudi mora biti za naše ubožno, a vendar ukaželjno dijaštvo, kateremu jo pa tudi radi priporočamo. ..Duhovna lekarna" za vse, ki hočejo večno živeti. Izdal dr. E. Muller, škof Linški. Posl. Fr. Zbašnik, župnik. V Ljubljani, 1889. Založila Katol. Bukvama. Tiskala Katol. Tiskarna. 32°. Str. 110. Cena 20 kr. Slovenščina naj bi bila glajša.
„Pouk, kako si moremo priboriti slovenskih šol na Koroškem.'* Spisal slovenski rodoljub na Koroškem. Založilo uredništvo »Slovenca«. Ljubljana 1889. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
.,Domače in tuje živali v podobah." Slovenski mladini v pouk in kratek čas popisal Fran Erjavec, c. kr. profesor. Prvi zvezek. Če-tveronoge živali. — Ta obče znana in priljubljena knjiga je izšla pred kratkim iz tiskarne družbe sv. Mohora v drugem natisu. Tu pa tam je v oblikah malo popravljena, format nekoliko večji. Str. 284. Cena 80 kr.
RBSKO   SLOVSTVO. (Piše Janko B.)
Krasno napreduje in se razcvita »Matica hrvatska«. Bratje Srbi pa niso srečni se svojo Matico, katera je najstarejša med vsemi slovanskimi (utemeljena že leta 1826), ker le slabo napreduje. Temu slabemu napredku ni vzrok materijalno stanje društva, katero je prav sijajno. Celi imetek .,Matice srpske" je štel na koncu leta 1887 487.580 gld. (a sedaj narasel je že do 600.000 gl.), kar je izvestno lepa svota. Menda se Srbi za svojo Matico premalo brigajo, ker je od svojega postanka pa do konca 1. 1887 imela samo 699 členov, od katerih je pa že 239 umrlo. Pa tudi Matica sama je slabo urejena, ker sprejema samo utemeljitelje, sprejemati bi morala tudi letne člene, ker je le malokomu možno 50 gld. za svojo Matico položiti. Izdaja vsako leto po štiri knjige „Letopisa Matice srpske", katerega urejuje A. Hadžič, in v katerem se priobčujejo največ znanstvene in zgodovinske razprave, pa tudi književne ocene. A razun letopisa izdaja tudi po nekoliko knjig: „Knjižnice za narod." Ce primerjamo ogromni imetek »Matice srpske« in pa knjige, katere ona v svoj narod pošilja, pač bi lehko rekli, da premalo skrbi za prosveto svojega naroda, kateri zelo potrebuje dobrih knjig. Saj dobre knjige so pač glavni namen »Matice srpske«.
Že v 2. štev. »Dom in Svet«-a sem z veseljem poročal o novem srbskem listu: „Kolo", kateri je počel izhajati v Belem gradu. List res lepo napreduje in mislim, da bode' mnogo pripomogel, da se utrdijo bratske vezi, katere vežejo južne Slovane, posebno pa Srbe in Hrvate. Tudi Hrvati so se začeli v »Kolo« oglaševati, in med drugimi priobčil je v 5. štev. najboljši hrvatski novelist Šandor Gjalski zanimivo sliko
iz življenja: »Nesretnik«. »Kolo« prinaša posebno obilo lepih, nepristranskih ocen, katere so tako koristne slovstvu. Andrej Gavrilovic, kateri je lani v »Stražilovu« napisal lepo tragedijo; »Andrija Humski«, začel je v »Kolu« opisovati in ocenjevati našega Prešerna. V predgovoru karal je Srbe, ker jim je Prešeren precej neznan. Res prekrasno opisuje našega pesnika. Srb, kateri bode čital njegovo razpravo, želel bode citati Prešerna. Gavrilovic je preložil in vpletel med razpravo tudi nekoliko Prešernovih pesmij; seveda, te so le nekak slab odmev izvirnika, ker pesnika, kateri je tako globoko mislil in čutil, je težko prevajati. Zelo nas pa veseli, da so se počeli bratje Srbi tudi za nas zanimati. Nedavno je izšla v zagrebški knjigarni »Muč-njak i Senftleben« v prav lepi obleki didaktična pesem slavnega pesnika Jovana Sundečiča: „Sjetva i Vršitba." 8°. Str. 65. Cena 40 kr. — Starec Srb Sundečic je prvi oznanjevalec sloge na slovanskem jugu, njegove lepe pesmi bode izdala najbrž še letos »Matica hrvatska«. — Ko se je 1. 1860 slavila v Zadru stoletnica slavnega pesnika »Razgovorov ugodnih naroda slovenskega«, prostega dalmatinskega frančiškana Andreja Kačica, izdal se je »Album«, v katerega so se sprejemali umetni in narodni pesmo-tvori, in v tem »Albumu« zagledala je prvikrat beli svet didaktična pesem Sundečičeva: »Vršitba.« V »Vršitbi« veje duh vzvišene ideje. sloge in pa prosvete med južnimi Slovani, katero je znal pesnik zaviti v lepo pesniško ogrinjalo. Pesem je lepa, da je malo takih, tu te očara nežna lirika, ondi te hrabri vzvišena himna. Saj je pa pesem tudi ves hrv.-srbski narod lepo sprejel, čitala se je v društvih in šolah, deklamovala na javnih zabavah in leta 1861 izšla je v Karlovcu v latinici, a 1. 1866 na Cetinju v cirilici. Ko je pesnik leta 1887 zbiral svoje pesmi, da je pošlje »Matici hrv.«, zložil je novo pesem, katera naj bi »Vršitbo« popoinjevala, zložil je »Sjetvo«. »Sjetva« je dostojna »Vršitbe« in v nji se izražuje bolj slovanska misel v obče. Tudi »Sjetva« ima mnogo prekrasnih pesniških mest, pesem teče jako neprisiljeno, posebno so pa lepo izražene reflek-cije. Obe pesmi združujeta se res v eno celoto, ena popolnjuje drugo. A posvetil jo je pesnik z lepo pesmijo vladiki Strossmaverju, zastopniku bratske sloge, katera se završuje tako-le: »Ta, Strosmajera jednoga samo Na cielom našem Jugu imamo!«
Češko  slovstvo.
(Piše S. Z-g-c.)
Naznaniti moram, da izhajajo v zalogi To-piča v Pragi zbrani spisi Vaclava Beneša Tfe-bizskega. Te dni je izšel zvezek s sedem zelo krasnimi novelami. Vsi spisi izidejo v 15 zvezkih. V. B. Tfebizskv je bil duhovnik, mož plemenitega srca in duha, s katerim so takorekoč nadahnena vsa njegova dela. Pisana so v lepem in lahkem slogu.
Pred kratkim je izšel tretji zvezek velikega in za znanost važnega dela dr. Emila H o 1 u b a: „Druga cesta po jižni Africe" v zalogi J. Otto-a v Pragi. Celo delo bode obsegalo 30—35 zvezkov